ACTA HISTRIAE • 11 * 2003 • 2 prejeto: 2003-08-14 U D K 94:327.323.3(450:497.1)" 1943/1944" MANIFEST N A R O D N O O S V O B O D I L N E G A ODBORA ZA S E V E R N O ITALIJO (CLNAI) ITALIJANSKEMU LJUDSTVU JULIJSKE BENEČIJE (10. juni j 1944, Milano) Anton VRATUŠA International Center for Promotion of Enterprises, Sl-1000 Ljubljana, Dunajska 104 e-mail: vesna.golouh@icpe.si IZVLEČEK Avtor razpravlja o odnosih med OF in CLNAI v prvem letu po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943, zlasti pa a prizadevanjih za odpravo težav, ki so nastale zaradi nasprotovanja organizacij italijanskega odpora v severni Italiji odloku Vrhovnega plemtma OF o priključitvi Primorske matični Sloveniji 16. septembra 1943. V prvem delu razprave avtor spremlja napore KPS in KP1 ter OF in CLNAI, da bi uskladili stališča glede vseh ključnih vprašanj in zagotovili njihovo izvajanje na terenu v okviru skupnega boja proti nacifašizmu kot prvenstveni nalogi obeh narodov. Med. pomembnimi dosežki'teh dejavnosti je bila tudi objava Manifesta CLNAI "italijan- skemu ljudstvu Julijske Benečije" 10. junija 1944. V drugem delu prispevka avtor podaja in analizira osnovna sporočila Manifesta. Ključne besede: Slovenija, Italija, mednarodni odnosi, druga svetovna vojna, OF, Manifest CLNAI M A N I F E S T O O F T H E N A T I O N A L L I B E R A T I O N C O M M I T T E E F O R N O R T H I T A L Y ( C L N A I ) T O T H E I T A L I A N P E O P L E O F T H E V E N E Z I A G I U L I A R E G I O N (June 10, 1944, Mi l an ) ABSTRACT The paper examines relations between the Liberation Front and CLNAI in the first year after the capitulation of Italy on Sept. 8, 1943, and especially the efforts to solve the problems arising due to the opposition by organisations of the Italian resistance in northern Italy to the decree passed by the Supreme Plenum of the Liberation Front regarding the annexation of the Primorska region to the mother country of Slovenia on Sept. 16, 1943. In the first pan of his treatise, the author 77 ACTA HIS TRIA E • 11 • 2003 - 2 Anton VRAT US A: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAl), 77-90 follows the endeavours of the communist parties of Slovenia and Italy, as well as of the Liberation Front and CLNAl, to approximate the standpoints regarding all the key issues and to provide for their implementation, in the field within the framework of their common struggle against fascism, as prime duties of both nations. Amongst the important achievements of these activities was the publication of the CLNAl manifesto to the "Italian people in the Venezt.a Giulia region " on June 10, 1944. In the second part of his contribution, the author presents and analyses the Manifesto's basic messages to the people. Key words: Slovenia, Italy, international relations, World War 11, Liberation Front, CLNAl Manifest U v o d K o se r azp rav l j a o p r a v n e m po loža ju S l o v e n c e v pod I tal i jo, se j e smise lno ozreti tudi na čas d ruge s v e t o v n e vojne, ko j e s lovenski na rod v o b o r o ž e n e m boju z a lastno o s v o b o d i t e v in zd ruž i t ev na nače l ih Z e d i n j e n e S l o v e n i j e ob l ikova l tudi o s n o v e za s o d e l o v a n j e z i t a l i j ansk imi ant ifašis t i . T e m e l j n i cilj j e b i la že l ja , da se s skupn imi m o č m i č i m p r e j i zžene nemški nacist ični o k u p a t o r in k o n č n o o b r a č u n a s f a š i z m o m v Itali j i . O tej na ravnanos t i O s v o b o d i l n e f ron te s l o v e n s k e g a n a r o d a govor i t a zlasti so- d e l o v a n j e s lovensk ih pa r t i zansk ih enot na P r i m o r s k e m in v s lovensk i Beneč i j i z ita- l i j ansk imi gar iba ld inc i ter vzpos t av l j an j e p r i j a t e l j sk ih o d n o s o v z i t a l i j ansk imi an t i faš i s t i čn imi o rgan izac i j ami v Trs tu , Istri, Gor ic i in Fur ian i j i ž e v letih 1942 in 1943, še zlasti pa po premir ju , ki g a j e I ta l i ja skleni la z Ang lo -Amer iČan i 8. sep- tembra 1943. P o m e m b n o mes to v teh napor ih j e ime lo d o p i s o v a n j e m e d v o d s t v o m a k o m u n i s t i č n e par t i j e S loven i j e (ICPS) in k o m u n i s t i č n e pa r t i j e I tal i je (KPI ) . D o p o l - n jeva la so ga o b č a s n a o s e b n a s r ečan ja p r e d s t a v n i k o v o b e h par t i j na razl ični ravni . K o n e c leta 1943 j e zače l delovat i tudi prof . U r b a n . ! p r eds t avn ik C K K P S pri C K KPI , G l a v n e g a š taba N O V in P O S S l o v e n i j e pri G lavn i k o m a n d i b r igad Gar iba ld i in pri P o v e l j s t v u K o r p u s a d o b r o v o i j c e v s v o b o d e ( C o r p o de i Voiuntar i di L iber ta - C V L ) ter O s v o b o d i l n e f ron te s lovenskega na roda ( O F ) pri N a r o d n o o s v o b o d i l n e m o d b o r u za s eve rno I tal i jo (Comi ta to di L i b e r a z i o n e N a z i o n a l e per S'Alta I tal ia - C L N A l ) v M i l a n u . Č e se de la l o t imo v luči d o g n a n j sog la sno sp re j e t ega Poroč i l a slo vensko- i ta l i j an- ske z g o d o v i n s k e in ku l tu rne k o m i s i j e {21. j u n i j a 2 0 0 0 ) o s lovensko- i t a l i j ansk ih od- nosih 1860-1956 , lahko uprav ičeno p r i č a k u j e m o bo l j u r a v n o t e ž e n o p o d o b o sode lo- van ja m e d C L N A l in O F , ko t pa j o ponu ja zlasti del i t a l i j anskega z g o d o v i n o p i s j a , ki i Anton Vratuša, doktor slavističnih znanosti. V sodelovanju z italijanskimi antifaSisti v severni Italiji znan pod psevdonimi profesor Urban, Umberto. Vran. 78 ACTA HISTMAE • 11 • 2003 • 2 Anion VRATUSA: MANIFEST N A R O D N O O S V O B O D I L N O A ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CENAl). 77-90 kot kr ivca t e ž a v v zvezi s tem d o k u m e n t o m ter sploh pri sode lovan ju s lovensk ih in i ta l i janskih an t i iaš i s tov vidi Se ali p r e d v s e m v "aneks i j sk i" in "ekspanzijsk.i" poli t iki O F in Jugos l av i j e . 1. Napori za oblikovanje trajnejše osnove za skupni boj proti nac(fašizmu T a k o K P S ko t K P I sta si m o č n o p r i zadeva l i , da bi se č impre j pos tavi lo na t ra j - ne j še t e m e l j e tudi s o d e l o v a n j e med C L N A I in O F . T a k o j e p r edseds tvo C L N A I v Mi l anu na p o b u d o C K K P I 7. f eb rua r j a 1944 skle- nilo, "da vzpos tav i odnose z o r g a n i z a c i j a m a O F in Hrvaške za m e d s e b o j n o p o m o č in u s k l a j e v a n j e bo rbe , v p repr ičan ju , da bo ob s o d e l o v a n j u in s k u p n e m boju pr iš lo do b ra t ske u r ed i t ve o d n o s o v med i ta l i janskim ter s l ovensk im in hrvašk im n a r o d o m , ki so vsi trpeli in t rp i jo e n a k o h i t l e r j evsko za t i r an j e " . S e d e m i n d v a j s e t e g a m a r c a j e C L N A I objav i l obš i rne jš i d o k u m e n t , k i j e n a p o v e d o v a l "s tvaren in zaupen s p o r a z u m , ki bi o b e strani ( S l o v e n c e in I ta l i jane, o p . p.) obvezova l , da okrepi ta boj proti s k u p n i m s o v r a ž n i k o m in t ako po lož i ta t eme l j e za t ra jen s p o r a z u m v miru s c i l j em, da se odpr ta v p r a š a n j a u r ed i j o v duhu pravičnos t i in spoš tovan j a oduosn ih nac iona ln ih enotnos t i , u p o š t e v a j o č vo l jo , ki j o b o d o narodi izrazil i" . Dese tega apri la s e j e ce lo tno besed i lo d o k u m e n t a po j av i lo tudi na u d a r n e m mes tu v glasilu C K K P I Uni ta . O b a d o k u m e n t a sta v celoti obš la O d l o k V r h o v n e g a p i e n u m a O s v o b o d i l n e f r o n t e s lovenskega na roda z d n e 16. s ep t embra 1943 o pr ik l juči tv i Pr imorske k mat ičn i S loveni j i . Z a t o sta povz roč i l a ve l iko o g o r č e n j e zlasti med pr imorsk imi Slovenci . Sta- ro in m l a d o na P r i m o r s k e m j e p o d v a j s e t l e t n e m t rp l j en ju pod i tal i janskim imper ia - l i s t ičnim faš i s t i čn im nas i l j em zače lo splošni l judsk i odpor . Cil j sta bili o s v o b o d i t e v in združ i t ev z brati S lovenc i v z h o d n o od k r iv i čne rapa l ske m e j e . T o pravico so si p r imor sk i S lovenc i pr idobil i z ve l ik imi ž r tvami v več le tn ih k rvav ih spopad ih . O d l o k V r h o v n e g a p i e n u m a O F 16. s e p t e m b r a 1943 j i m j e zago tov i l u re sn ičen je tega c i l ja in A V N O J g a j e potrdil na s v o j e m II . z a sedan ju 29. n o v e m b r a istega leta. Z d a j pa j i m n e k d o iz m a č e h o v s k e Itali je, ki želi biti n j i h o v s o b o r e c proti f a š i zmu in n a c i z m u , javlja, "da se odprta vprašanja uredijo v duhu pravičnosti in upoštevajoč voljo, ki jo bodo narodi izrazili". N e k o č v p r ihodnos t i ! Skoč i l i so tudi s lovenski be lo -modr i o k u p a t o r j e v i ko laboran t i z obeh s t rani r a p a l s k e m e j e . Zah teva l i so , naj se j u g o - s l o v a n s k e m e j e z Itali jo p renese jo g l o b o k o v Fur l an i jo . O b e n e m so ob toževa l i K P S , da ž r tvu je s l o v e n s k e nac iona lne interese v kor is t s v e t o v n e g a k o m u n i z m a . B i lo j e n u j n o , da se sporna vp ra šan j a č i m p r e j razč is t i jo in da se odp rav i j o vzrok i za oz rač j e ras točega n e z a u p a n j a med s l o v e n s k i m i in i t a l i j ansk imi ant ifašis t i . T o l i k o p re j , ker se j e vzpo redno z o m e n j e n i m i d o g o d k i na strani i ta l i janskega odporn i š tva okrep i lo na p o s e b n e m spo razumu z a s n o v a n o s o d e l o v a n j e med P o v e l j s t v o m br igad Gar iba ld i in P o v e l j s t v o m IX. ko rpusa N O V J , ka t e r ega eno te so de lova le na o b m o č j u vse s l o v e n s k e P r i m o r s k e ter tudi v Benešk i S loven i j i in Rez i j i . N a terenu so se 79 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Anion VKATUSA: M A N I f E S T N A R O D N O O S V O B O D I L N E G A ODBORA ZA SEVERNO ITAEUO (CLNA1). 77-90 pojav l ja l i p r imer i nac iona lne nes t rpnos t i . Obs t a j a l a j e nevarnos t , da se spor p r e n e s e tudi m e d eno te obo rožen ih ant i faš i s t ičn ih sil obeh na rodov . P o b u d a j e b i la na strani K P S in O s v o b o d i l n e f r o n t e S loven i j e . A k c i j a j e bila u s m e r j e n a zlasti na vses t ransko raz lago t eme l jn ih c i l jev O d l o k a V r h o v n e g a p l e n u m a O F o pr ik l juč i tv i P r i m o r s k e k ma t i čn i Sloveni j i ter na kri t iko s ta l išč imper ia l i s t ičnih e l e m e n t o v v vrstah i tal i janskih an t i faš i s tov kakor tudi p o j a v o v š o v i n i z m a m e d S lovenc i , ki so bili ž r tve dva j se t l e tnega faš i s t i čnega za t i r an j a v Itali j i . Smern i ce za nače lno razpravo m e d K P S in K P l ter O F in C L N A 1 ter za r e š evan j e konkre tn ih v p r a š a n j na te renu j e obl ikoval o s e b n o Edvard K a r d e l j v p i smu C K K P S v zače tku f e b r u a r j a in vods tvu K P I (tov. Qu in tu ) 15. marca 1944 . T u d i ses tanka s preds tavnik i C K K P 1 s e j e želel o s e b n o udeleži t i , ker pa j e mora l tik p red n a m e r a v a n i m o d h o d o m na P r i m o r s k o odit i na se jo C K K P J , j e C K K P S za to s r e č a n j e pooblast i l č l ana Pover jen iŠ tva C K K P S za P r imorsko , G o r e n j s k o in K o r o š k o (L id i jo Šen t ju rc - J o ž o in Aleša B e b l e r j a - Pr imoža) . Drži ta n a j se K a r d e l j e v i h navod i l in p r i p o m b , ki j i h j i m a j e sporoči l C K K P S (Mikuž , 1973, 397 si.). Vseb ina teh navodi l in p r i p o m b j e v na s l edn j em: 1. Z i ta l i janskimi tovariši j e treba tovar i ško uredit i vse n e s p o r a z u m e na terenu. T i b o d o mini l i , ko bosta o b e par t i j i zavzel i v vseh poglav i tn ih vprašan j ih j a s n o skup- no s ta l išče in ko bo priš lo do i zva j an j a tega na t e renu . N e s p o r a z u m i na t e renu so de- tajl i , za to se ne g re izgubl ja t i v n j ih . Ogibat i se. b o s t e mora l i spora , k a m b o pr ipadel kak kra j . 2. Jasen cil j s k u p n e g a bo ja j e bo j za u n i č e n j e f a š i zma , ki se b i je na narod- n o s t n e m o z e m l j u ko t del s k u p n e g a bo ja vseh s v o b o d o l j u b n i h d e m o k r a t i č n i h sil sveta . P rav tako pa j e tudi n e d v o u m n o , da j e pravi lno z a s t a v l j a n j e n a c i o n a l n e g a vprašan ja ter ene rg i čno in dos l edno i zva jan je pravi lne l ini je o b t e m v p r a š a n j u o s n o v n e g a p o - m e n a za d o s e g o pos tav l j enega c i l ja . 3. I ta l i janski tovariši m o r a j o r azumet i p rav i lnos t O d l o k a V r h o v n e g a p l e n u m a O F in A V N O J - a o pr ikl juči tvi . N a m e s t o da ga i m a j o za nep rav i lnega in da j i h ovira pri delu z i t a l i j ansk imi m n o ž i c a m i , bi ga mora l i p red i ta l i j ansk imi m n o ž i c a m i o d k r i t o branit i . P o p o l n o m a p rav i lno j e , da se b o r i m o za osvoboditev- tudi t ist ih de lov naš ih n a r o d o v , k i so bili z u n a j m e j a s tare Jugos lav i j e pod tu j imi g o s p o d a r j i in s o še d a n e s p o d faš i s t i čno ob las t jo , in za n j ihovo pr ik l juč i tev federa t ivn i d e m o k r a t i č n i Jugos lav i j i . I ta l i janski komun i s t i so dolžni kot avan tga rda prole tar ia ta b ivšega za t i ra l skega na roda n j i h o v o p rav i co d o s a m o o d l o č b e in pr ik l juč i tve podpi ra t i , saj j e ta bo j ses tavn i del b o j a i ta l i janskega n a r o d a proti f a š i z m u , da s t e m b o j e m in b o j e m za d e m o k r a t i č n o I ta l i jo v rže s s e b e b r e m e težkih pos led ic poraza f a š i zma . T r e b a j e podčr ta t i , da naša d v a o d l o k a n e pos tav l ja ta nobenih m e j a in da j e reši tev tega o d v i s n a š e od m n o g i h f a k t o r j e v in od r azvo ja vojne . R e s j e , da sta dala ta dva od loka neka t e r im n a š i m tova r i š em p o v o d za d i skus i j e o pr ipadnos t i nekater ih k ra jev , a te n a p a k e so v g l a v n e m že o d p r a v l j e n e . O d l o k ni v n ičemer otežil p o l o ž a j a KPI , ne os labi ! m o ž n o s t i anti faš is t ičnega 80 ACIA iítSTRIAli • 11 • 2003 • 2 A i iwi i VR A T U S A : M A N I F E S T N A R O D N O O S V O B O D I L N E G A 0 0 BOR A Z A S E V E R N O I T A L I J O ( C L N A I ) . 77 -90 s o d e l o v a n j a obeh l judstev na P r i m o r s k e m , i s to ve l ja za B e n e š k o S loven i jo , v z h o d n o od Č e d a d a in Humina . T a s lovenska pok ra j ina j e ¡866 . leta g lasovala za p r ik l juč i tev k demokra t i čn i Italiji prot i r eakc ionarn i Avs t ro -Ogrsk i in j e ohran i la svo j s lovenski znača j . Z a t o j e v od loku A V N O J - a ta pokra j ina vk l jučena , a tudi pri te j ni g o v o r a o m e j a h in kra j ih . Gre i zk l jučno za s lovenske pokra j ine , ki so po kapi tu laci j i I tal i je pr iš le pod kont ro lo na še N O V . Tudi pri vp ra šan ju Trs ta j e bi lo n a p a č n o vnašat i v d i skus i jo bodočo d ržavno p r ipadnos t tega mesta , p rav tako pa so delali n a p a k o i tal i janski tovariši , ki so po- skuša l i izločiti T r s t kot p o d r o č j e o svobod i lnega b o j a s lovenskega na roda . N e s m e m o dopust i t i , da bi se i tal i janski pro le tar ia ! kot poli t ični fak tor , od ka te rega j e v veliki mer i odv i sen izid an t i f a š i s t i čnega b o j a obeh n a r o d o v , ločil od k m e č k e g a l juds tva , ki j e skora j i zk l jučno s lovensko . 4. Prepreči t i j e t reba r a z m a h šovin is t ičn ih tendenc , na kater ih bi se lahko ugnezd i la reakc i ja . V Trs tu in d rug ih mešan ih kra j ih j e treba postavit i k o m i t e j e za zvezo ; v teh na j b o d o predstavniki o b e h par t i j . Soglasn i sklepi teh komi t e j ev na j bi bili obvezn i za vse o rgan izac i j e o b e h par t i j na n a š e m terenu. V o b š i r n e m p i smu Quint i l 15. m a r e a j e K a r d e l j pouda r j a l zlast i : nu jnos t s k u p n e g a b o j a s lovenskih in i ta l i janskih an t i faš i s tov proti nac i raš i zmu; neva rnos t š o v i n i z m a ter up rav ičenos t in nu jnos t O d l o k a V r h o v n e g a p l e n u m a O F o pr ik l juč i tv i P r imor ske ma t i čn i Sloveni j i , D e p e š a K o m i n t e r n e z dne p rvega aprila, nas lov l j ena na K a r d e l j a in Quin ta , podč r tu j e , da ima za po l i t i čno nep rav i lno v času boja proti s k u p n e m u sovraž - niku zaos t rova t i o d n o s e med i ta l i janskimi in s lovensk imi part izani s te r i tor ia ln imi spor i . T e spore bo t reba urediti , k o b o sovražn ik un ičen , z d a j pa sta n u j n o po t r ebna t e sno b o j n o s o d e l o v a n j e in m e d s e b o j n a p o m o č . O g l a v n e m k a m n u spot ike v odnos ih m e d K P S in K P I - o O d l o k u V r h o v n e g a p l e n u m a O F o pr ik l juč i tv i P r imorske ma- tični S loveni j i - pa se K o m i n t e r n a ni izrekla. L a h k o r e č e m o , da so bi le na s lovenski s t rani pr iprave za o b l i k o v a n j e t r a jne j še o snove za skupn i b o j s lovenskih in i ta l i janskih an t i faš i s tov na o b m o č j u P r imorske , S l o v e n s k e B e n e č i j e in Trs ta v seb insko temel j i t e . I m p l e m e n t a c i j a p o n u j e n i h t eme l jn ih stal išč p a j e bi la o d v i s n a od izida p o g o v o r o v p r e d s t a v n i k o v C K K P S in C K KPI ter p r e d s t a v n i k o v O F in C L N A I g lede ob l ikovan ja j a sn ih s k u p n i h s ta l išč v vseh pogla- vitnih vprašan j ih kakor tudi g lede n j i h o v e g a i z v a j a n j a v okviru m n o ž i č n e g a an t i fa - š i s t i čnega g iban j a obeh narodov . Ses tanek de l ega tov C K K P S in C K KPI j e potekal od 2 . -4 . apri la na o s v o b o j e n e m o z e m l j u P r i m o r s k e (organiz i ra l ga j e U m b e r t o v s o d e l o v a n j u obeh KP) (Mikuž , 1973, 404) . O izidu s r ečan ja j e bil podp i san obš i ren pro tokol . N j e g o v prvi del govor i o ci l j ih in p o m e n u s o d e l o v a n j a , drugi del pa o ob l ikah sode lovan ja . V p r v e m d e l u j e iz ražena v i soka s topn ja soglas ja ali pr ivol i tve o vseh p o m e m b n i h vprašan j ih . T o d a g lede O d l o k a V r h o v n e g a p l e n u m a O F o pri- kl juči tvi P r imorske ma t i čn i Sloveni j i j e ostala d i sonanca . Izraža j o tudi ta le okorni s tavek v P r o t o k o l u : "obe strani sta soglašali, da je neprimerno že sedaj razpravljati 81 ACTA HISTRIAE • II • 2003 • 2 Anion VRATUŠA; MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAI). 77-9(1 o mejnih vprašanjih, kar pa. ne pomeni, da bi se. slovenski narod odpovedal sklepom svojih predstavniških organov i.n uspehom herojskega boja za združitev in svobodo". Razl ična m n e n j a so ostala tudi g l ede v loge s t a v k o v n e g a g i b a n j a indus t r i j skega pro le ta r ia ta v Italiji na eni strani in r azvo ja par t izanskih eno t na d rug i . V d r u g e m delu d o k u m e n t a pa j e nan izano neka j kor is tn ih pol i t ičn ih , o rgan iza - c i j sk ih in vo jn ih sk l epov , kot so na pr imer : o enaki ant i faš is t ični k a m p a n j i v obeh deže lah ; o popu la r i z i r an ju j u g o s l o v a n s k i h n a r o d o v v Italiji in n a s p r o t n o ; o obl iko- vanju in uporabi takih o rgan izac i j sk ih ob l ik v n a r o d n o s t n o m e š a n i h p rede l ih , ki b o d o zlasti pospeševa le r ek ru tac i jo za pa r t i zanske eno te (koord inac i j sk i odbor i v obč inah , odbor i de l avske eno tnos t i v tova rnah) ; us tanovi tev t ržaške udarne b r igade kot dela i ta l i janskih gar iba ld insk ih b r igad na teri tori ju IX. k o r p u s a N O V p o d p o v e l j s t v o m par i te tnega š taba. P r e g o v o r e p r e d s t a v n i k o v C K K P S in C K K P I so po ocen i s l o v e n s k e strani sp reml j a l e r azne težave . Poroč i lo pove r je ni š iva C K K P S za s l o v e n s k o P r i m o r j e s v o j e m u cen t r a lnemu komi t e ju dne 11. apri la 1944 n a v a j a tri vire t eh t ežav , in sicer: o m e j e n m a n d a t de l ega tov C K K P I ; usodni ukrep š taba s l o v e n s k e g a o d r e d a v Istri, ka terega pos led ica j e bila ustrel i tev pove l jn ika i t a l i j anskega ba t a l j ona , p o d r e j e n e g a i s t r skemu o d r e d u ; "oportunizem v celotni KPI". Po l eg tega n o b e n i ta l i janski de l ega t ni bil č lan C K KPI (eden j e bil inš t ruktor C K KPI za Furla t l i jo , drugi pa de l ega t C K K P I pri vo jašk i komis i j i C L N A I ) in "si nista upala v formulacijah predloga njunega CK spremenili ničesar količkaj pomembnega". I ta l i janska S t r a n j e bila z a d o v o l j n a . T a k o U r b a n v s v o j e m poroč i lu št. 14 z d n e 23. m a j a 1944 j a v l j a iz Mi l ana , da j e vods tvo C K K P I spre je lo s p o r a z u m "z zado- voljstvom in odobravanjem". D o d a j a pa, da " C K KPI obžaluje trdokornost in ne- okretnost svojih delegatov. Opravičuje se, da ni mogel poslati boljših moči Že zdaj je dal vrsto stvarnih predlogov za. konkretizacijo dogovora, predvsem, v kolikor se tiče pomoči, ki mu jo KPS nudi. " (UP , 1) Urban obvešča da l j e , da so p rek de l ega tov KPI v C L N A I tud i d ruge s t r anke v te j ant i faš is t ični koal ic i j i da le vedeti , da "žele vzpostaviti ožje stike z OF in če je mogoče, z Nacionalnim komitejem Jugoslavije ... želijo, da bi se dogovorili nekaj konkretnega, nekaj podobnega, kot se je zgodilo med Partijama". Pietro Secchia , v času v o j n e drugi č lovek v vods tvu C K K P I v M i l a n u , j e 3 0 let p o z n e j e v svo j ih s p o m i n i h na s o d e l o v a n j e m e d K P I in K P J / K P S v tej zvezi zapisa l , da j e C L N A I z "zadovoljstvom vzel rta znanje končno sprejeti sporazum" m e d K P I in K P S in d a j e kma lu p o t e m "na zahtevo KPI vlada Maršala Tita poslala v M dano misijo, v kateri sta bila Anton Vratuša (Vran), ki se je že dalj časa nahajal v Italiji, in Franc Stoka (Rado) z nalogo, da vodila pregovore v imenu O F in KPS" (Secch ia , 1973, 354). S e c c h i j e v e g a p o d a t k a ni bilo m o g o č e prever i t i . D e j s t v o p a j e , da j e p o b u d a za p r ip ravo M a n i f e s t a C L N A I izražala že l jo t ako s l o v e n s k e g a ko t i tal i jan- skega n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a g i b a n j a . 82 ACTA HIST1UAE • 11 • 2003 • 2 Anion VRATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO JTAUJO (CLNAI). 77-90 2. M a n i f e s t C L N A I O s m e g a j u n i j a j e b i la skl icana p o s e b n a se j a C L N A I . Udelež i l i so se j e pred- stavniki v seh pol i t ičnih s t rank, č lanic t ega o r g a n a - komun i s t i čne , social is t ične, de- m o kri s t j anske , l ibera lne in s t r anke akc i j e (par t i to d ' az ione) - ter delegat i iz nekater ih pokra j in sk ih C L N . L e p r e d s t a v n i k o v C L N T r s t a ni b i lo . O s v o b o d i l n o f ron to s loven- skega na roda sta zas topa la p r o f e s o r Urban , p r eds t avn ik O P pri C L N A I , in F ranc S toka (Rado) , sekre ta r o rgan i zac i j e O F v Trs tu , p red 8. s e p t e m b r o m 1943 do lga leta v faš is t ičnih zapor ih . P r o f e s o r Urban j e v o b s e ž n e m poroč i lu preds tavi l rezul tate tri- le tnega o b o r o ž e n e g a u p o r a s lovenskega in d r u g i h j u g o s l o v a n s k i h na rodov ter opisal g rozode j s tva , ki so j i h izvedli fašis t ični o k u p a t o r j i na o z e m l j u razkosane Jugos lav i je . Poudar i l j e , da j u g o s l o v a n s k i narodi nikoli n i so priznal i r a z k o s a n j a Kra l j ev ine Jugo- s lavi je in da z o r o ž j e m v roki g rad i jo svo jo n o v o d o m o v i n o . P o s e b n o s e j e zadržal pri o b l i k o v a n j u N a r o d n o o s v o b o d i l n e vo j ske Jugos l av i j e , č lan ice Vel ike ant i faš is t ične koal ic i je , in r azvo ju o r g a n o v n o v e l j udske oblas t i v f ede ra t ivno organiz i rani novi Jugos lav i j i . O b s o d i l j e kr iv ično rapa l sko m i r o v n o p o g o d b o in poudar i l , da so se j e j u g o s l o v a n s k i narodi otres l i z o r o ž j e m v roki . N a tej o snov i j e povab i ! i ta l i janske an t i faš i s te k s k u p n e m u boju za izgon nac i s t i čnega o k u p a t o r j a ter proti f aš izmu in imper ia l i zmu v Ital i j i , za s v o b o d o in eno tnos t s l o v e n s k e g a naroda in narodov Jugo- s lavi je . M e d izidi posve t a O F C L N A I v M i l a n u so p o m e m b n i zlasti trije: ob j ava Man i - fes ta C L N A I 10. j u n i j a 1944 " I ta l i j anskemu l juds tvu Ju l i j ske Beneč i j e " , sklep, da se pr ipravi skupna I z j ava C L N A I in O F , ter f o r m a l n a pot rd i tev p ro fe so r j a U r b a n a kot p reds t avn ika N O V in P O J pri Korpusu d o b r o v o l j c e v s v o b o d e Ital i je ( C o r p o dei Volon ta r i di L iber ta - C V L ) . Man i f e s t j e s v o j o o z a v e š č e v a l n o in bud i te l j sko v logo v prece j šn i me r i opravi l . Odp r l j e tudi po t za zače tek de la pri pripravi skupnega d o k u m e n t a s lovensk ih in i ta l i janskih an t i faš i s tov , ki n a j bi po leg pol i t ične dek la rac i je vsebova l tudi d o l o č b e o v o j n e m in po l i t i čnem s o d e l o v a n j u obeh n a r o d n o o s v o b o - di lnih g iban j na o b m o č j u Ju l i j ske kra j ine s k u p a j s T r s t o m ter B e n e š k o S loven i jo . O s n o v n a sporoč i la mani fes ta C L N A I s o tale: C L N A I ko t "predstavnik misli in volje ljudstva severnih pokrajin" v svo jem razg lasu n a j p r e j z a v z a m e stal išče d o pol i t ike f a š i s t i čne v l ade v Itali j i . Ugotovi , d a j e ta ob las t "v preteklem dvajsetletju Čez vse mere zaostrila kršitve pravice narodov do samoodločbe, prelomila s tradicijami italijanskega preporoda, ko je vse bolj oteže- val a zmotno rešite\>, ki je bila dana raznim problemom že v aneksiji novih provinc, vodeč do slovanskih narodov politiko zatiranja in raznarodovanja, teptajoč celo pravice do človeka dostojnega življenja praktično nezavarovanih narodov, politiko, ki jemlje Italiji dobro ime in ki jo bo zgodovina imenovala zločinsko". 8 3 A C T A H I S T R I A E • 1 1 • 2 0 0 3 » 2 Anion VRATUŠA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITAUIO (CLNAl). 77-90 A l ï e ¡ p © - j & a I a z t o rs š š fraila n e . d . e l S a Y e n e z l a G l u 1 i Lo svelgersi degli awentmenti . . mili tari o polltic! i í . p r cc l s a r s í dei eomplii che per noi nc íc r iva t io , nella folia di l i te raz io í ie ' dét.-popoii, rende nocessarío c h e - I I C. L. N . A. I , , r ap presen tan fe ti pensíerc e la Yolontá degU i tal iani • .dollo región! .rotí.entrioDíiH del Pacse , vi d i t a la sua parola e vi ÍJMHCH'Í "eomplti che vi speltano; Kél veatenti io traseorso' ií ¡joverno ísseisía, ¡casprendo oltre tfgti!- ¡Imite le violaíiorü del d t r l t to «i autotHcistone dei posoti cotitcimle uei t ra t ía t i di pace e rompondo con. le tradiziorú del Rísorgimcisío i tal iano, ha progresslvamente aggravafo I*.errata ¡m- 'postazione giá da t a ai vari probíerm risultaníi d s i l ' a rmess ionc delle nuove Proviiscio e h a svolto ne i -conf ront l delle popolazioni- slave u n a política di ppprsssiono s di •'si>.a2ioriaIiísmiou(3 che suoaa ingiuria. ai buoa. nome d ' I ta l ia e che ia s t s ñ a {ríuói« .clierá. doliUuosa, a danno del dlriíto cívíle di popoiasíoni- prat ícai i iente inditese,' Gis Innumerevoü cplsoíH di sopráffasione rs.ppresentáíio tina vsrgogna per ¡]-goTor&c íf:seista o il Comí lato di. Líberaaioné H asió na je per :I* Alta I ta l ia sa di interpretare la vose dcgli i íal iani nelP afíorroare alia e ' . í o r t s iá c o M n r m a d i . tai.® sistema o • - , . . . - ^ . . - . ^ . . - J i i Q d x i . ^ j ^ i f f i ^ ^ ' . - - . . - -. -••• -i-- - II magíjiOT dclUto. 6 eostituito dalla vile agrcs*sionc a n ü a í a dc l l ' apr i l e ÍÓH sd ai Jora si sor.o vistl i popolí jugoslavi ergereí ia pSéái e, d i s a r m a « eon ia tora® áella loró fede di bnon dir i t ío, contras tare cci ¡ero petti la ' vioíeiíza della tan ,a bruta td lüiziare u n a gloriosa ep&pea et i lminsta coa j á conquis ta delle ' l iberta demoorailchs e dcll '-untta e imiip'endeaaa nazie i ia le . I migliorí i ta i iaai coniprendono i senümení.i- di quesü popolí o ! motivi- ideaíí che li m u o v c n o ; i ' e spress ione plü aita di quesía comprensiorie sono t voloniari , gli a í f i - eiali ed i soídaü i tal ísni olio coaibattop.Q va le rosamente gami te a gémito «en i palr íc i i dt'gli oscrciti di !íberaf.¡c-ne del ríaresciallo Tifo. Per eoat ro , anolie ia oos^ Mguemia deü 'a l i jen. (íeleleria -polifisa delía m o a a r c h i a absbutg ica , deiia rjuaie ia quftste raomenlo i nazlsti sono i eontimiaiori , tendente a c o n t r a p o n e le varíe Ra- zionaUtd, u m parte degii italiani, speeie f ra lo popolárióní delie Provinsie di ooní ins , o5c«rato aai la propaganda riegii ultimi venü. a m i . e deli" a í t ua l s política iagat ínatóos ' ¿egii ocwipanli nazis.fi cha appoggiK Indi j íereníemenfe sni feseistl i taiiarü, siiiís guardíe bíaneo-bla s leveáe o sugli im^seiii ' /np-n vod?oo t i ¿h la t e s s» la reato Ktua-' z ione sd h a aaoo ra incsm-prensioiis e" riifádenza : í e r s o 1c gopossi ioni stavs, Beve c-ssere oggi clslarameate a í fe rmato e. de ve d tveatafe : tfontía tí mentó di ogni i íalsano che i probiciai derivan ti daña vleinsEEa' e dalia « o n v í W a i a dei d ® popolí oecorre siauo ar f ronta t i e ¡IsniH in ana spirito til m a t u a f r a t c l í a t aa rispéUo «ei cii-ítí.1 Baziouali ' di ciaxetmo, eíie ir p i p i l o italiano" rieorsosce la completa ynítft Kmotu t f c o t'lndipattdcTOB « d pojoH Jiigoslavi ehc loro spet ta di áirJtlo, eKe vier.e' eoiaRpraía oot sacrificio coi loro mígüere , oottclasnala daüe ¡oro rap'prcssü- ta iLZ®' ' W o ' a i i = 'sanKlonala dai Euijcríore órgano legislaiiVtf ed eseenSivo délí® J u g o s i s - A fcfersta e ds5£"ofiralieá, U ' P°jWlazi0£»' í'iaii'Kiis flfelfe WsaSSfe Si'ttir?;. c;u fe presente «atmom « riwlí»,- 84 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Amen VR ATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAÍ!. 77-90 non dimeííticbíBO cha o g m popolo che si ba í to per la propria ¡Eidipenaensa e pe r ¡a l ibertà . démocra t i e s , si bat te .ai :ohe p e r r u n a cay.sa1 e o m a n c di. tut t i t popeli . At tr avers o 1 p r imí contâ t Li d i e il Comî t s to "tlj Liberazione Haaionaie per * P Alta It?,lia liû avu tc oon 1 iiapprcsentanl-i • dul popoli viciai e si è po tu l a rile varo ¡ ' iden t i t á i l y e û u t s - e ¿i proposi t i , in tale spiri to di f r a t e l l a n i a e .di.:Iidueiaj per la r iscluzisne del probloml cite soao fii i ronie a no i . Ta ie . ident i tá cqà imoia -ad assumere i o t m a ooncrstû ' nelî-arEerma^iOQe, d ' a a f e o Se p a r t i , ohs è p rematuro ed înaoport i lno inis iare tiualsiasi îds8usdoB8" swtte solvtdiitó tetfi^ïiaH^ÛHiy^nii^rii'.esUteiaa. di popolaaionî dl ï iazlonali ià . mis te probloral c í o dbvraa!Ío.' :é=3«re risolti aulla, basa" d'éï i'irincipio di n a r i o n a l l t à o di au todes i î i one ; teâsndo""prèse.nto' la- neiessi ta ' - 'dél ia -eoilaborasiono e e o c o n u e a I r a ' i pop'oü, e f ( i u ; É e ' g á r a n s i a de j i ' i à t s r e s s i vitíí!i""dftl!e siagole uazioni e tleüa es ígecaa di a n a so i i ía r ie íá a'ella rieostruziono' —— Coraitato di Libsrazíone Ka?.ionaie- ; o d i í f o B d e t , : ñor i ' A l t a Italia SI. I: Manifest Alle popolazioni italiane delta Venezia Giulia. Fig. 1: The Manifest "To the Italian Population of the Venezia Giulia". 85 A C T A H I S T R I A E • 1 1 • 2 0 0 3 » 2 Anion VRATUŠA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITAUIO (CLNAl). 77-90 A l ï e ¡ p © - j & a I a z t o rs š š fraila n e . d . e l S a Y e n e z l a G l u 1 i Lo svelgersi degli awentmenti . . mili tari o polltic! i í . p r cc l s a r s í dei eomplii che per noi nc íc r iva t io , nella folia di l i te raz io í ie ' dét.-popoii, rende nocessarío c h e - I I C. L. N . A. I , , r ap presen tan fe ti pensíerc e la Yolontá degU i tal iani • .dollo región! .rotí.entrioDíiH del Pacse , vi d i t a la sua parola e vi ÍJMHCH'Í "eomplti che vi speltano; Kél veatenti io traseorso' ií ¡joverno ísseisía, ¡casprendo oltre tfgti!- ¡Imite le violaíiorü del d t r l t to «i autotHcistone dei posoti cotitcimle uei t ra t ía t i di pace e rompondo con. le tradiziorú del Rísorgimcisío i tal iano, ha progresslvamente aggravafo I*.errata ¡m- 'postazione giá da t a ai vari probíerm risultaníi d s i l ' a rmess ionc delle nuove Proviiscio e h a svolto ne i -conf ront l delle popolazioni- slave u n a política di ppprsssiono s di •'si>.a2ioriaIiísmiou(3 che suoaa ingiuria. ai buoa. nome d ' I ta l ia e che ia s t s ñ a {ríuói« .clierá. doliUuosa, a danno del dlriíto cívíle di popoiasíoni- prat ícai i iente inditese,' Gis Innumerevoü cplsoíH di sopráffasione rs.ppresentáíio tina vsrgogna per ¡]-goTor&c íf:seista o il Comí lato di. Líberaaioné H asió na je per :I* Alta I ta l ia sa di interpretare la vose dcgli i íal iani nelP afíorroare alia e ' . í o r t s iá c o M n r m a d i . tai.® sistema o • - , . . . - ^ . . - . ^ . . - J i i Q d x i . ^ j ^ i f f i ^ ^ ' . - - . . - -. -••• -i-- - II magíjiOT dclUto. 6 eostituito dalla vile agrcs*sionc a n ü a í a dc l l ' apr i l e ÍÓH sd ai Jora si sor.o vistl i popolí jugoslavi ergereí ia pSéái e, d i s a r m a « eon ia tora® áella loró fede di bnon dir i t ío, contras tare cci ¡ero petti la ' vioíeiíza della tan ,a bruta td lüiziare u n a gloriosa ep&pea et i lminsta coa j á conquis ta delle ' l iberta demoorailchs e dcll '-untta e imiip'endeaaa nazie i ia le . I migliorí i ta i iaai coniprendono i senümení.i- di quesü popolí o ! motivi- ideaíí che li m u o v c n o ; i ' e spress ione plü aita di quesía comprensiorie sono t voloniari , gli a í f i - eiali ed i soídaü i tal ísni olio coaibattop.Q va le rosamente gami te a gémito «en i palr íc i i dt'gli oscrciti di !íberaf.¡c-ne del ríaresciallo Tifo. Per eoat ro , anolie ia oos^ Mguemia deü 'a l i jen. (íeleleria -polifisa delía m o a a r c h i a absbutg ica , deiia rjuaie ia quftste raomenlo i nazlsti sono i eontimiaiori , tendente a c o n t r a p o n e le varíe Ra- zionaUtd, u m parte degii italiani, speeie f ra lo popolárióní delie Provinsie di ooní ins , o5c«rato aai la propaganda riegii ultimi venü. a m i . e deli" a í t ua l s política iagat ínatóos ' ¿egii ocwipanli nazis.fi cha appoggiK Indi j íereníemenfe sni feseistl i taiiarü, siiiís guardíe bíaneo-bla s leveáe o sugli im^seiii ' /np-n vod?oo t i ¿h la t e s s» la reato Ktua-' z ione sd h a aaoo ra incsm-prensioiis e" riifádenza : í e r s o 1c gopossi ioni stavs, Beve c-ssere oggi clslarameate a í fe rmato e. de ve d tveatafe : tfontía tí mentó di ogni i íalsano che i probiciai derivan ti daña vleinsEEa' e dalia « o n v í W a i a dei d ® popolí oecorre siauo ar f ronta t i e ¡IsniH in ana spirito til m a t u a f r a t c l í a t aa rispéUo «ei cii-ítí.1 Baziouali ' di ciaxetmo, eíie ir p i p i l o italiano" rieorsosce la completa ynítft Kmotu t f c o t'lndipattdcTOB « d pojoH Jiigoslavi ehc loro spet ta di áirJtlo, eKe vier.e' eoiaRpraía oot sacrificio coi loro mígüere , oottclasnala daüe ¡oro rap'prcssü- ta iLZ®' ' W o ' a i i = 'sanKlonala dai Euijcríore órgano legislaiiVtf ed eseenSivo délí® J u g o s i s - A fcfersta e ds5£"ofiralieá, U ' P°jWlazi0£»' í'iaii'Kiis flfelfe WsaSSfe Si'ttir?;. c;u fe presente «atmom « riwlí»,- 84 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Amen VR ATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAÍ!. 77-90 non dimeííticbíBO cha o g m popolo che si ba í to per la propria ¡Eidipenaensa e pe r ¡a l ibertà . démocra t i e s , si bat te .ai :ohe p e r r u n a cay.sa1 e o m a n c di. tut t i t popeli . At tr avers o 1 p r imí contâ t Li d i e il Comî t s to "tlj Liberazione Haaionaie per * P Alta It?,lia liû avu tc oon 1 iiapprcsentanl-i • dul popoli viciai e si è po tu l a rile varo ¡ ' iden t i t á i l y e û u t s - e ¿i proposi t i , in tale spiri to di f r a t e l l a n i a e .di.:Iidueiaj per la r iscluzisne del probloml cite soao fii i ronie a no i . Ta ie . ident i tá cqà imoia -ad assumere i o t m a ooncrstû ' nelî-arEerma^iOQe, d ' a a f e o Se p a r t i , ohs è p rematuro ed înaoport i lno inis iare tiualsiasi îds8usdoB8" swtte solvtdiitó tetfi^ïiaH^ÛHiy^nii^rii'.esUteiaa. di popolaaionî dl ï iazlonali ià . mis te probloral c í o dbvraa!Ío.' :é=3«re risolti aulla, basa" d'éï i'irincipio di n a r i o n a l l t à o di au todes i î i one ; teâsndo""prèse.nto' la- neiessi ta ' - 'dél ia -eoilaborasiono e e o c o n u e a I r a ' i pop'oü, e f ( i u ; É e ' g á r a n s i a de j i ' i à t s r e s s i vitíí!i""dftl!e siagole uazioni e tleüa es ígecaa di a n a so i i ía r ie íá a'ella rieostruziono' —— Coraitato di Libsrazíone Ka?.ionaie- ; o d i í f o B d e t , : ñor i ' A l t a Italia SI. I: Manifest Alle popolazioni italiane delta Venezia Giulia. Fig. 1: The Manifest "To the Italian Population of the Venezia Giulia". 85 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 - 2 Amnn VRATI.iS A: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAi). 77-90 P o u d a r j a , d a j e bila agresi ja na Jugos l av i jo apr i la 1941 na jveč j i z ločin , da pa so se jugoslovanski narodi "neoboroženi in s sito svoje vere v pravično stvar ... golih prsi zoperstaviii krutemu nasilju" in začeli "slavno epopejo, ki vršiči v irvojevanju demokratičnih pravic ter nacionalne enotnosti in neodvisnosti". Meni, da "so ita- lijanski dobrovoljci, vojaki in oficirji, ki se hrabro bore z ramo ob rami z rodoljubi NOV Maršala Tita, najvišji odraz razumevanja čustev jugoslovanskih narodov in njihovih idealov. Opozarja pa, da deI Italijanov - posebno med prebivalstvom ob- mejnih provinc - ne vidi jasno stvarnega položaja in goji še vedno nerazumevanje in nezaupanje do slovanskih narodov, deloma zavoljo stare razdvojevalne politike habsburške monarhije, deloma, ker ga je zaslepita propaganda zadnjih dvajset let in sedanja zmajujoča politika nacističnih okupatorjev, katera se opira, brez razlike, tako na italijanske fašiste kot na slovensko belo-modro gardo in na ustaše." Izjavlja, "da italijanski narod priznava popolno nacionalno enotnost in neod- visnost jugoslovanskih narodov, ki jim po pravici pripadata, ki so jo potrdila njihova narodna predstavništva in ki ju je uzakonil najvišji zakonodajni izvršni organ fe- derativne in demokratične Jugoslavije". P o z i v a i ta l i janske l judske m n o ž i c e Ju l i j ske Beneč i j e , "naj ne pozabijo, da sle- herni narod, ki se bori za lastno neodvisnost in za lastne demokratične svoboščine, bije obenem tudi boj za skupne cilje vseh narodov", in poudarja "da mora biti prepričanje slehernega Italijana, da je treba probleme, ki se nanašajo na sosedstvo in na sožitje obeh narodov, postaviti in reševati v duhu bratstva in medsebojnega zaupanja in v spoštovanju narodnostnih, pravic, obeh. strani". Obvešča, da se je "po prvih stikih, ki jih je imel Narodnoosvobodilni, odbor za severno Italijo s predstavniki sosednjih narodov, mogla ugotoviti enotnost pogledov in ciljev ter duh bratstva in zaupanja za rešitev vseh problemov, ki. so pred nami". O b v e š č a tudi , da sta obe strani zatrdil i , "da je prezgodaj in da ni na mestu, da bi danes začeli kakršne koli razprave o teritorialnih rešitvah", ker bodo ti problemi "morali biti rešeni na osnovi narodnostnega principa in samoodločbe". Svari: "naj torej vedo vsi, da je škodljivo za. uspešnejšo skupno narodnoosvo- bodilno borbo, za italijanske interese ter za vzpostavitev mirnega, in prijateljskega razmerja med italijanskimi in jugoslovanskimi, narodi, če bi se danes ustavljali ob hipotetičnih in spor vzbujajočih rešitvah, ki kot. takšna ne odgovarjajo zgoraj navedenim principom.". Poziva k dejanju: "Prispevek, ki ga Italijani, obmejnih provinc lahko dajo in morajo dati k skupni pravični stvari obeh narodov, je prispevek v dejanjih. Da bi popravili zmote iz preteklosti in zločine fašizma, je treba predvsem pograbiti za orožje proti nacističnemu okupatorju in njegovim izdajalskim slugam." M a n i f e s t se sk lene s p o n o v n i m p o z i v o m I ta l i j anom j u l i j s k e B e n e č i j e , "naj obli- kujejo brez obotavljanja, in v slehernem kraju narodnoosvobodilne odbore" in naj skupno obudijo v življenje "antifašistične italijansko-slovenske in italijansko-hrvaške 86 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Anion VRATIJŠA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALUO (CLNAI). 77-90 odbore". naj se v k l j u č u j e j o v i ta l i janske odde lke , ki na n j i h o v e m o b m o č j u "pod po- veljstvom Maršala Tita bijejo skupni narodnoosvobodilni boj", "naj z vsemi sredsm pomagajo partizanom, naj v mestih organizirajo antifašistične borbene formacije, iz\;ajajo sabotaže in oborožen odpor okupatorju, " I n s lovesni sk lep: "Armade maršala Tita so del velikih zmagovitih vojska, vojska združenih narodov: borili se boste ob njihovem boku kot ob boku bratov osvobo- diteljev; tako boste ustvarjali potrebne pogoje za soglasno reševanje problemov, ki so med našimi narodi in začnete na ta način novo obdobje" ku l turnega i ta l i janskega ž iv l j en ja in e k o n o m s k e g a m e d n a r o d n e g a sož i t ja , , M a n i f e s t so ob jav i l i v t isku vseh poli t ičnih s t rank, č l an ic C L N A I in tudi na po- s e b n e m letaku. N a i ta l i janski strani so ed ino v C L N Trst os t ro ugovar ja l i , češ da j e bil man i f e s t ob l i kovan b rez n j i hovega sode lovan ja . P o l e g tega so trdili , da ta doku- men t p o m e n i "priznanje jugoslovanskega ekspanzionizma". O d p o r C L N v Trs tu je p o m e n i l s labo p o p o t n i c o zlasti pa j e b remen i lo p r ip r av l j an ju s k u p n e i z j ave obeh na- r o d n o o s v o b o d i l n i h g iban j . N a s lovensk i strani so bili odkr i to n e z a d o v o l j n i le san jač i , ki so pr ičakoval i , da se b o d o i tal i janski ant i faš is t i t ako j odkr i to o d p o v e d a l i rapalski m e j i med I ta l i jo in Jugos lav i jo , U r b a n o v a ocena p r e g o v o r o v in vseb ine M a n i f e s t a j e bila poz i t ivna (gle j si. 2; I IP , 2) in vods tvo N a r o d n o o s v o b o d i l n e g a g iban j a S l o v e n i j e se j e s t r in ja lo z njo. Osta la pa j e sp lošna p r i p o m b a , k a k o to, da i ta l i janski ant i faš is t i , zlasti pa komunis t i n iso mogl i j a s n e j e izrazit i s v o j e g a s t r in jan ja z de j s tvom, da j e bila p lebisc i ta rna pr ik l juč i tev p r imorsk ih S l o v e n c e v k S loven i j i in Jugos lav i j i upravičena , ker j e bila i zvo jevana z dva j s e t l e tn im o d p o r o m p r i m o r s k e g a l juds tva i t a l i j anskemu f a š i zmu in z o b o r o ž e n i m b o j e m v na rodnoosvobod i ln i vojni . V e n d a r j e t reba pr iznat i , da j e v o d s t v o C L N A I v o d n o s u na s ta l išča v svoj i Resoluc i j i , ob j av l j en i 10. apr i la v Unita , v tem d o k u m e n t u b i s t v e n o n a p r e d o v a l o v o b l i k o v a n j u p rednos tn ih dolžnos t i ita- l i j ansk ih an t i faš i s tov , da odp rav i j o t ežke pos led ice dva j se t l e tnega f a š i s t i čnega nas i l j a nad S lovenc i in Hrva t i pod I tal i jo in r azde j an j a , ki ga j e povz roč i l z ločinski napad imper ia l i s t ične I tal i je na Jugos l av i jo apr i la 1941, 3 . S k l e p M a n i f e s t C L N A I n e d v o m n o zrcal i skupni bo jn i interes N a r o d n o o s v o b o d i l n e g a o d b o r a z a severno I ta l i jo in Osvobodilne- f r o n t e s l o v e n s k e g a n a r o d a v s p o p a d u z n a c i z m o m in f a š i z m o m . C L N A I ga j e po t r ebova la za svo jo lastno a f i r m a c i j o pred i ta l i janskim n a r o d o m in pred ve l iko an t i faš i s t i čno koa l i c i jo A n g l i j e , Franc i je , Z S S R in Z D A , Osvobod i ln i f ront i s l ovenskega na roda pa j e d a l j e širil pot med i ta l i janske d e m o k r a t i č n e m n o ž i c e v severni Itali j i . P r i speva l je k u t r j evan ju do tedan j ih narod- n o o s v o b o d i l n i h p r idob i tev zlasti v S l o v e n s k e m P r i m o r j u in v S lovensk i Beneč i j i . Vsebova l pa j e tudi e l emen te , ki so o m e j e v a l i n j e g o v d o m e t in vpl iv . Z a t o bi b i la 87 ACTA HISTitlAli • H • 2003 • 2 Anion VSi ATLtŠA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAD. 77-90 koris tna n j e g o v a vses t ranska s t rokovna osvet l i tev , zlasti z v idika p rednos tn ih c i l jev obeh strani, Časa, v ka t e rem j e nastal , ter sub jek t ivn ih t ežav in ob jek t ivn ih okol išč in , ki so o teževa le n j e g o v o imp lemen tac i j o , ter ocen in stališč, iz raženih v i t a l i j anskem in s l o v e n s k e m z g o d o v i n o p i s j u . ?•••: ? ..-'•.• " ( " i " M*,***..* .¿i^-i,, J... ., , . • f^^^ftai, .i.. ^ ^ Jfct ž™*™--' • aU- t ' « AJlW< ' ** .r-.Cfe^.-tri. t « A n « « «---4- " ¿.'1A— f « i n » ~ ^ J L ^ • * ^ 20GSS Vfck^i/C Kv gtJUAj} , "k*1 tA/ +1. i t t * » , is/ ^ i / r ^ , •O.&j, fJHZvt, A**' ^¿uicAl»*, MsAZ. o&ne^u U* W, tf^tv* ftfl.fiiiurrfatrT,MM., . c c t ^ /Vuuvlt» ^ " t ^ r 1 ^ ^ ^AtAM 1 If^Uji >V / ^ O ^ A S t i t 'Mii^Viiivfl iKA^^ik, Aft^VM^t» TA/ J Mv i d ^ i V A ^ n f t ^ i ^ l v. l*jL »SJZ»! ¿A^VA^M. . ^ ^ i^cA*/ ^ V j o ^ c . . i^citii1,, p ^ t ^ i . ' A/ MZAiL^^ ¿¿¿Ar** t ^ u ^ / 4J vrw< v . ^ A i V j i M ^ V t h ^ * 1 / Vrtk&t , i*' Afc»*^. jpAj^n-lu*'^ -m ^ ^ r ^ - r \ 7 ,„,. i - , . / » jes&lS; « t a i ^ s A»- ¿VTci. t«, tov— < ^ W mj^J. ' " ^ f - v J v j i A , 1 ; Ki l i / ,V frjUfl-A* ^rtO, • ¿ B ^ » ¡ '¿¿Op^fs , , « i t . fri^vlS. ^ ^ A U V J M j f o H « / MAtfJCt, Tlf, tib-f^tiu^, ^ M AtA/ /MMltaf»« A , « { M . f ^ V r ^ i « * ' i l o i " ¿ ' j i r t v p /vU ¿'t- a . i < / v * ' f < » iv v u t f s « ^ » . t u " K A ^ f r M i t f u ^ t l A U i v , • T». A / U v * ^ . Mvamm efi&ike v t i s i , , jt ^¡MU.- ,'W » i o « f c A u t i « n ^ t ^ i f u f c i + i i v i ' ' i - v ' ' i . 88 ACTA HISTRIAE • 11 • 2003 • 2 Anion VRATU Š A: MANIFEST N A R O D N O O S V O B O D i U ^ E G A ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAI). 77-! -90 « » f c j i f i ,1M,** is i I t. ^ ^ _ Z f A - I H ^ s , Kv rM^HUU, . •-•Unj'-i' « U j f t f J t A r . 4 w A . j i , ^ r f A i v v y i , « J ^ . -•«Witt . , »VciAvi t O N J v f l W i . V j ' i ^ u A X /«/fc*«ni A— A v A ^ f W ^ ^ t ' X ^ . ^ o v i U -•>• ~ ^ v v v wry, ¿iff j ^ W j ' J i i w w £ « « . ^ f ^ W ¿ W ^ ^« ' « ' / « « A "J-ilte a v -SA. rt« , U „ T ^ " * " * * " * ; / W W . ^ t s , i , ' i t A i n u « j f a v ^ ' i ^ i i ¿ . - . . . ^ t i - V V i , . jir - ! '".J*.. ¿ W f f l W ^ ' « * ? / h ^ ^ U . yto&j&tu' JtJLynk* ItMi'jt,* U i f r t y ^ I t i r « . ffiifA^ W f l , " A W w t r Y i v « i / . - f W O i i A a S u ^ U J ) v S . V | ' u j ' t A*Mwtt>