Listje in cvetje Iz zaklada naših pregovorov. 39. Kdor je preprost, doseže starost. Ob srarti Q31etnega starčka, nepozabnega Leona XIII., je ugibal svet, kako je bilo mogoče, da je človek tako šibkega telesa mogel učakati tako visoko starost. Naše življenje je seveda v božjih rokah, a precej tudi v naših rokah. Sv. oče so sami pripisovali svojo izredno visoko starost temu, da so se v mladosti telesno utrjevali, zlasti pa temu, d a s o bili zmerni v vseh rečeh. To je pa skoro isto, kar uči naš pregovor. Ako vprašujemo zdravnike, kaj najbolj izpodkopljuje naše zdravje in življenje, odgovarjajo kar vsi po vrsti: nezmernost v jedi in pijači, sploh vsaka prenapetost in nebrzdana strastnost. Temu nasproti pa pospešuje zdravje in podaljšuje življenje treznost in zmernost, skromna zadovoljnost in preprosta veselost ter brezstrastno i.i nedolžno vedenje. Tako zahteva tudi sv. evangelij. Seveda je taka ljubka preprostost težavna.v sedanjih razburkanih časih. Zato je pa tembolj želeti, da bi vsepovsod glasno odmeval nauk našega pregovora: ,Kdor je preprost, doseže starost." 40. Vsakdo meri s svojim komolcem. Dolžino merinio zdaj na metre, decimetre, centimere itd. Poprej so merili tudi na sežnje, vatle, komolce itd. Oddalja od rame do konca roke pri odraslem možu je vatel, blizo 7Š cm, oddalja od komolca do konca srednjega prsta pa se imenuje k o m o 1 e c. Pri Izraelcih n. pr. je bil v navadi dvojen komolec: s v e t i komolec (= 0-525 cm) in pa navadni, ki je bil za eno pest krajši (= 0-45 cm). Navadni komolec so že delili v dve pedi ali šest pesti ali 24 prstov. Samo ob sebi je umevno, da taka mera ni natančno določena ter se ravna po veli-kosti človeka, kateri meri; velik Clovek meri z veliko mero, majhen z majhno. Torej ima vsak svojo mero. To se rado obrača tudi na dušne odnošaje. Kakor kdo reči sam razumeva in sodi, tako, misli, jih morajo razumevati in soditi tudi drugi; kar sam Ijubi ali sovraži, želi, da • bi vsi ljubili ali sovražili itd. Aii tudi v tem pomenu: istinito plemenit človek tudi govori, piše, deiuje plemenito, malopriden pa le prerad tudi na zunanje razkazuje zlobnost svojega srca. Zveličar pravi: »Vsako dobro drevo rodi dober sad, malopridno drevo pa slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu; tudi ne malopridno drevo roditi dobrega sadu. Zakaj vsako drevo se spozna po svojem sadu. Na trnju namreč ne bo fig, in z robidovja ne trgajo grozdja." Glejte torej, da bode srce istinito dobro, potem bo plemcnito tudi vse . mišljenje in vedenje. Vsak naj pošteno vzraste, pa bodo imeli pravo mero njegovi sežnji, komolci, pesti in prstje. Naloga. septembra. Ako je torej zadnja nedelja v av- (Priobčii R a š k i) gustu bližja temu dnevu, je praznik angelov • . varihov v avgustu; ako mu je pa prva sep- ' a soglasnik, tembrova nedelja bližja, se praznuje njih god a a a večno mesto, y septembru. Bodi vam lepa slika v današnjem a a a a a apostol, Listu na novo opomin, da se zvesto ravnate a a a a c ribičevo orodje, po naukih, ki vam iih daje katekizem o an- d d e e e američanski denar, gelih. e e e e f slasten sad, ' -------- g i i i i gora na Kranjskem, j j k k k žensko ime, Novc knjige in listi. 1 ' ' ™ "J v°L*' „ ... Ant o n Kosi. Zabavna knjižnica za slo- n n n 0 o mesto v Istn, vensko mladino. XI. zvezek. V Ljubljani 1903. o o o p p domaCa ž.val, _ Katoližka tiskarna _ CenaJ 30J h. _ v p p p r r l0l0vaJ' posebno priporočilo tej mladinski knjižnici je r r r r r dan v tednu, \Q> da je ^os^m prvjh z'yezkov fe rta^T0dM^ r r s s s mosko lme, Ako se oglasi vsai 200 naročnikov, je gospod S l ~ xi,y*U:no pisatelj pripravljen vnoviC izdati pošle snopiče v ž z član družine, & siceJr ^po^tri skupno v enem zvezku, ki bi z sogiasniK. 8ta[ približno ^ K 10 h Oboje priporočamo: Besede po sredi navzdol brane nam po- novj zvezek jn nameravano izdajo. vedo pozdrav svetemu očetu. (Rcšitev jn imena rešilcev prih.) Vprašanja in odgovori. Popravek: V zadnji štev. je pri pesmi Zakaj je praznik angelov varihov včasih »Zadnji pozdrav- velikemu Leonu v avgustu, včasih pa v septembru ? XIII." po neljubi pomoti izostal pesnikov pod- Za ta praznik je pravilo, da se obhaja pis: Jos. Volc, -kar naj sc blagovoli popraviti. vsako Ieto v nedeljo, ki je bližja prvemu dnevu ,,Vrtec" izhaja 1. Ant vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 h — Uredništvo in upravništvo sv.Petra cesta št. 76, v L j u b 1 j a n i. Izdaje društvo ,,PrlpravnlJki dom". — Urejuje Ant. Kržlč. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.