Žuljave dlani moščanskih dijakov
Vseh ptostovoljcev, ki so se prijavili, nismo mogli sprejeti. Brigado je lahko sestavljalo dva-indvajset mladincev in mladink. Na sestanku smo izvolili ko-mandirja čete* Sporočili so nam, da bomo morali imeti državno zastavo, pa tudi obilico dobre volje in veselja do dela, ko se bomo zbrali na zbornem mestu, to je na Kongresnem trgu.
S pesmijo smo se odpravili na delo, zares tako, kot se mar-ljivim     brigadirjem     spodobi.
Vedeli smo, da bo naše edino plačilo pohvala, pogled na uspešno opravljeno delo, vendar smo globoko y sebi čutili, da obujamo s praprotjo in travo zarasle spomenike naše krvave, a junaške preteklosti. Bili smo ponosni, da smo lahko mi tisti, ki bomo dokazali, da v mladih ni utihnil zmagoviti glas revo lucije.
Ko smo z ožuljenimi rokami prijemali ročaje lopat in kram-pov, ko so rasli iz dračja beli spomeniki,  spomin na krvavo
žico, smo se zavedali svoje moči, nepremagljivosti, kot je bila nepokorna Ljubljana, naše mestoheroj.
Upam, da z našim delom nismo razočarali. Od sebe smo dali vse, kar lahko damo. Delali smo vsi, fantje in dekleta. Bili smo združeni v enem samem to-varištvu zželjo:
Obudimo spomin na težke dni naših piednikov, bodimo ponosni, da smo imeli tako slav-no preteklost!
DUŠAN KRIČEJ, VI. gimnazija Moste