Leto LXVL, ŠL 73 Ljubljana, četrtek 30. marca 1933 Cena Dii* SLOVENSKI i*fcaja raafc Slovenski Narod« veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 2R.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJTJBUANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 8 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubi lani st. 10.351 Domači separatisti podpirajo Mussolinijeve načrte Velik govor zunanjega ministra dr« Jevtića v senatu o aktualnih mednarodnih problemih — Mala antanta bo ostala vedno na brani-Un miru — Samoslovenska propaganda podpira protijugoslovenske načrte Beograd, 30. marca. Danes dopoldne se je pričela v senatu razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Zaradi tega je vladalo za sejo veliko zanimanje ne samo v vseh političnih, marveč tudi v cftoloniaftsikih krogih. Diplomatska loža je bila popolnoma zasedena ter so bili navzoči na.odlič-nejši p«t -.avoiki beograjskega diplomatskega zbora. Novinarsko ložo so napolniii številni inozemski novinarji. Navzoča ie bila tudi celokupna v^ada 7 ministrskim predsednikom g. dr. Srškićem na čeki. Ko je stopil na go-vonmSki oder »imanii minister g. dr. Boško Jevtić. je zavladala v dvorani grobna tišina in /jbo-rnica ie z največjo napetostjo sledila njegovim zanimivim »memfomrn izvajanjem. Le od časa do časa, kadar ie dr. Jevtić naglasil miroljubnost Ju gos lav'; -j. na tudi njeno odločnost braniti svoje interese in kadar je omenil Mak) in-anto in zavez-m^CTi Francijo, so prekanile njegov' govor frerretičrte ovacije. Zunanji minister g. dr. Jevtić je v svojem govoru uvodoma pojasnil glavne postavke proračuna zunanjega ministrstva ter na gladil, da je bil proračun z/rržan do skrajne možnosti. Kljub temu pa se nadeja, da bo zunanja služba mogla dobro funkcionirati, kar fe tem brrii r^frehro dandanes, ko se na mednarodnem ohzorhi kopičijo temni obf-ak* rn ko skoro v«a!%riaa lahko prinese nova Iznen^ctenta. V svolih nadaljnjih izvajanjih se je minister g. Jevtić rioiaknff vseh aktualnih mednarodnih problemov. Obširno se je zadržal na razorožHveni konferenci, podčrtal njene dostiianie irspolie in nagla-sil tudi važnost Macdonokiovega razorožitve-nega predloga. Čeravno ta predlog ni nikogar zadovoljil, je vendar važen zaradi tega, ker upošteva do^edaj dosežene rezultate m tiHfl nekatere važne določbe francoskega razorožitvertojja načrta. Prehajajoč na rimski sestanek med Macdonaldom m Mussoli nijem, je ramrster g. Jevtfč nagla sH, da gre tu za važno mednarodno akcrjo, ki pa še ni dovolj dozorela, da bi se dalo o nfem obšime?še govoriti. Kljub nasprotnim zagotovilom pa še vendar ne moremo gledat; na to akcijo popolnoma ravnodušno. Rezultati te akcije bodo ve+enomenrbnl za mednarodni mir, lahko pa postanejo tudi usodni za bodočnost Evrope. Mussolini je pH te' - 'liki predlagal načrt političnega sporazuma med štirimi veJesalarm. ki naj bi sklenile pogodbo za 10 let, po kateri b? te štiri velesile ▼ Ženevi s sporazuntfrfmi odločitvami urejale razmere v Evropi. Te štiri velesile naj bi priznale načelo revizije mirovn'h pogodb po določbah pakta Društva narodov. ^ t radona W je obrazloži pomen m cilje tega sporazuma v spodmi zbornici, vendar pa ie Mala antanta spričo brzine, s katero so se razvila H ti dogodki, smatrala za potrebno, da zavzame Jasno stalršce. da bi se pri nadalm?^ azgovorih in posran "h v naprej prp—'"ili vsaki nesporazumi in vsaka nejasnost. Mala antanta pozdravlja vsak sporazam med veiesSami. ki stremi za prijateljsko ur^.-1'i.vijo njihov Si medsebojnih interesov. Nikakor pa ne more priznati nobenega sporazuma, ki bi se nanašal na tretjo silo. Zato se je Mala antanta v naprej zavarovala proti temu, da bi se sporazumi med velesilami nanašaK tudi rta pravice in interese držav Male a n ran te. Mala antanta iskreno obžaluje, da se je pri teh razgovorih toliko naglašalo idejo revizije mirovnih pogodb, kajti to more izzvati najodločnejšo reakcijo. Ni to protest Male antante, ne polemika z Mussolinijevim načrtom. To je le naša jasna izjava, da se bo vedelo, kaj hočemo. Potrebno pa je bilo, da se Mala antanta jasno izjavi, ker so rimski načrti, kar je razumi ji \;o. izzvali v javnosti prizadetih držav veliko vznemirjenje. Mala antanta je uravnala svoje stališče v skladu z obstoječimi mednarodnimi pogodbami. Mednarodni mir zlasti pa mir Evrope zahtevata, da se mednarodne pogodbe brezpogojno spoštujejo. Mi bomo z največjo pozornostjo spremljali nadaljni razvoj dogodkov in skrbeh za to, da bodo naši nacionalni interesi in integriteta naše države zaščiteni. Naš narod veruje v progres elovečan- stva, prav tako pa tudi v bodočnost naše države. Zato je Jugoslavija slej ko prej trdno odločena lojalno sodelovati z vsemi, Id streme za ohranitvijo miru, ureditvijo razmer in za lojalnim sodelovanjem. Minister g. Jevtić se je nato obširno bavil s propagando za revizijo mirovnih pogodb in proglasil, da se ta propaganda poslužuje vseh mogočih sredstev, samo da hi povzročila vznemirjenje, razburjenje m negotovost. Ta kampanja se poslužuje tudi najrazličnejših klevet in si je izbrala za svojo žrtev zlasti tudi Jugoslavijo. Ta propaganda je prišla že tako daleč, da je celo pri nas vzbudila želje po neodvisni Sloveniji, neodvisni Hrvatski, neodvisni Srbiji in neodvisni Crni gori. Ti ljudje pri nas, ki širijo tako propagando, naj dobro premislijo, da je vse to zamišljeno samo kot prva etapa tuje politike, protihrvatske, protislovenske, neprijateljske akcije proti Jugoslaviji. Toda naj nas to ne vznemirja. Tuje nade nas naj ne razburjajo. Naš zdrav narod bo vse to demantira! m prekrižal vse take račune. Zbornica je sprejela govor zunanjega ministra z dolgotrajnimi navdušena-mi ovacijama. Razprava je bila nato prekinjena in se bo seja nadaljevala po-rjokme. emški škofje pod kljukastim križem Nemški episkopat je popolnoma kapituliral pred Hitlerjem in preklical vse prejšnfe obtožbe proti njegovemu pokretu Berlin, 30. marca. V političnimi krogih so z velikim zanimanje pričakovali, ka&šno stališče bo zavzel do Hitlerjevega režima Vatikan. Znano je. da 90 vatikanski krogi v dobi, ko je bil v Nemčiji še dr. Brtraing »katoliški**- kancelar, zelo ljučbosurano gie-dali na nai^Kmosocialistioni pokret in nemški škofje so dobili nalog, naj z vso ocL iočsnostrfo podbpro borbo kaitoTiSkegn centoma proti Hitlerju. Ko so se lam vrSHe prve državnoziborske volitve, so nemški škofje izdali skupno pastirsko pismo, v kate„ rem so proglasili Hitlerjev peter ot za br*3z. verski, protikatoMski in odpaoniKki Čer pozvali katoličane, naj vodijo energično borbo proti Hitlerju. Hitlerju in njegovim na_ padalnim oddelkom Je btf! cek> zabranjen vstop v cerkev in dohovrrikoim je bilo prepovedano podeljevati hitfferjevcem zakramente rimsko -k atoJitške vere. Razmere so se od takrat popoinoma iz_ premenile. Na mestu »katoliškega« čh*. Briininga je sedaj nemški državni kancelar ->brezverski«: Hitler. V nerniSkih katoliškUi krogih so zaradi tega mislili, da bo Vatikan spričo prejšnjega tako ostrega nastopa proti Hitlerju, kakršnega se je katoliška cerkve posluževala dosilej samo v Mehiki, izzval v Nemčiji najmanj kull7irni boj in napovedal križarsko vojno proti H L tlerjtL Položaj j« bfl tako napet, da Hitler kot državni kancelar niti po svoji shižberri dolžnosti ni smel ob priliki svečane otvoritve državnega zbora v cerkev, marveč je med službo božjo posetil grobove svojih pristašev ter je smatral za potrebno, da pred javnostjo v službenem k«o*rran*ke7u pojasni svoje postopanje. 2e pri komst i tu i ran ju državnega zbora pa se je pokazalo, da škofovska poslanica proti Hitlerju ni bila mišljena tako resno, kakor bi mogli misliti priprosta ljudje, ki so jo poslušali v cerkvi marveč da je bila to zgolj na politični uspeh nemške klerikalne stranke preračunana cerkvena akcija. Katoliški centru m je v državnem zboru na to tudi omogočil Hitlerju diktatorsko oblast in že takrat se Je videlo, da je Vatikan docela kapituliral pred Hitlerjem, kakor je dve let- poprej tudi pred Musso. linijem. V torek pa so se v Puldi sestali nemški katoHSki škofje k posabni konferenci, da definitivno bfevidžrajo nad Hitlerjem proglašeno anatemo. S te škofovske konference je bik) izdano službeno poročilo, ki pravi med drugim: >Vrhovni pastirji nemških skofjg 30 iz tehtnih rarfogov zadnja leta zajvzeli do naaxxinosociaiii9tičaiega pokreta odklonilno stališče in svarSi pred njim vernike 3 primernimi odredbami. Nemški škofje pa sedaj priznavajo, da so btle od najvišjega zastopnika državne vlade, ki je obenem tu. di avtoritativni voditelj tega pokreta, javno in svečano podane izjave, ki upoštevajo cerkvene namke in naloge katoliške cer_ kve. Ne da bi v prejšnjih ukrepih vsebovane obsodbe gotovih versko_nravn:h zmot prekMcali. smatrajo Škofje sedaj, da smejo imeti zaupanje do Hitlerja in je zaradi tega vse prejšnje prepovedi in svarila smatrati za nepotrebne. Katoliška duhovščma naj zaradi tega opusti vse. kar bi se moglo smatrati za politično afi strankarsko demonstracijo.« V stvan ta izjava nemških škofov ni nB drrug'ega kot prekffiic vseh prejšnjth obtcžlb proti Hitlerju, ki je s tem na novo sprejet v občestvo svete katoliške cerkve im pro-gkLšen za pravovernega katoličana. I>anaš_ nrp Usti komentirajo ta s^ep nemških škofov kot popoino kapsulacijo pred Hitlerjem in objavljajo svoja poročila pod razrti-nri iionienimi naslovi, kakor »Nemški škofje poklekniri pred kljukastim križem<. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2314.S5—2326.20, Berlin 136T.i>8_1377.88. Braselj 800.7© đo 804.73, Cwih 1108.35 _ 1113.85, London 196.0« _ 1^7.68, Newyork ček 5726.31 do 5754.57, Par« 226.7©—226..91, Praea 170.67 do 171.53. Trst 294.35—296.75. INOZEMSKE BORZE. Zurich, 30. maroa. Parke 30.371, London 17.72 NTewvork 518.62. Bruseli 72.25. Milan 26.60. Madrid 43.825, Amsterdam 208.85, Berlin 123.525. EHmaj 72 97 — 57.25. Sofija 3.70, Praga 13.40, Varšava 58.40, Bukarešta 3.08. Težnje In želje naših gospodarskih krogov Iz referata g. Karla Sossa na občnem zboru krajevne organizacije JRKD za dvorski okraj Ljubljana, 39. marca. Na občnem zfooru lorajevne organizacije JRKD za dvorski okraj je podal od'bor-mk organizacije g. Karel Soss zanimiv referat o težnjah in ž Elijah naših gospodarskih krogov. Pz ašegovega referata posnemamo le najvažnejše misli: LjoiWjav v gospoda rekom ž*vljeni?n banov me. Aiko ve v zastoju tesna taoočida, ne čoiri tega samo lesni prodne errt v odda 1-1 en i v a sci, temveč občuti to v prav tež>ki meri tudi Liubioana. Gospodarska sLtka podeželja se verno ki točno odraža v gospoda rs-kem iivi j etrhi Lfu-bldaiie. Naciona-mi dohodek v naši banovini j«c v preteklem letu občutno nazadoval, za okroglo 500 Tiinliionov Din, javna bremena so se pa s povečanjem dajatev ki uvedibo novih davščin povečala za 60 mfVijonov. Dočrm smo v lesni trgovka, ki je glavni Sifirtelj bogastva banovine, še v letu 1929 (robili xa 250 imtt>0TK)v de-\Tz, smo lam preieln le 80 milijonov. Na searfjo, sprav-l^aole 1-^sa iz go«da, na delavske mezde rn na transport lesa do kolodvora odpade približno 30% prodaiine vrednosti šn smo torej I. 1939 dobfli za ročno delo 75 milijonov Din, lasni pa samo 34 milijonov, rz-padfca na ol-ačah m mezdah ne občuti samo delavec m nameščenec, temveč tom ceiokcjfKro naše gospodarstvo, naša trgo-m obrt. Prav rako ie pao^ki tud^* knp-č^a v dmgih panogah. Vse to nas opominja, da mora veljati vr&a sterb javn* dekavcev predvsem gospodarstvu. OtHipne gospodarske prilike so povzročile, da so padli tadii državni dohodki, predvsem oni iz davkov. Povišanie javrnb bremen rnikafcor ni v sfcladn s položajem gospodarstva, tei ne bi preneslo, če bi se dajatve se povečale. Predavatelj je predlagal, da naj bi se zborovalei obrnili na ministra dr. Kramerja, da bi se predpisi pridobnine, ker ni drugih nego tiskainm ozirov, ne povišali preko predpisa za 1. 1932. V tem letu se je podvoijfl davek na poslovni promet ki je prizadel trgovini 'm obrti težak udarec. Uvedla se je troSarkia na elektriko, ki je režijo izdatno podražita. Z zakonom o naknadnem kTedfrtm se je povišal neposredni davek, prav posebno pa ie davkoplačevalce prizadete povišana zgrada rina na davka oproščene hiše. Tirdi država trpi na posledicah gospodarske Torize, mogla bi pa nafti 'drug vir dohodkov, ki bi ne prizadel gospodarstva v tako občutni meri. Mogla bi se na primer razveljaviti reforma trošarine na vino m žganje, kar celo naši vinski trgovci % gostimičarjn zahtevajo. Trgovina, ki je za oskrbo z gotovimi predmeti vezana na mozemstvo. trpi ve-^ro. ker ne more dob*rt za piačilo v ino- iemst^Tu potrebjfkili deviz. Noši inozemski dobavite+?K rte prevzamejo plačna na začasno vezane dinarske račone. To nam je kredit v inozemstvu znatno zmanihalo. Poi-aknsi s fcl-irmgi se niso oboe-s-to. rudi komperizacijske pogodbe n«so prinesle olaersav. Ves pnoroet bi gobovo zma-tno posivilo, 5e bd se smeii »ačasoo vezani računi porabtiafti «a opravtjao-ie v a hrte. Pomanjkanje deviz ye rx>v*rročilo črno borzo, ki »e doceta prev»e*a hančijo z devizami. Pooblaščeni zavod* smejo devtze plačevati le po oficijelne« tečaj«, povišanem z až-U^m, kar pa nd v skladu s tečaj' na svetovnih fcržiSčfli. Oporiraflk z ažijejn je prizadejalo trgovini vefcrko nepritHk. Prav bi bik), da se ažKjo okime in notira r»aš d'i'nar zopet po svetovni paerteri. ker M to uni-čfk) črno borao m bi bilo zopet mogoč© dob'ti devw»e pri poobiašcerHh zavodh. Pomanjlkanric gotovmskih sredstev in nelikvidnost denarjih zavodov je povzročila nezaupanje z+asti zato. ker se lintdem ne poka-že prav« s>Hka in mi«v) labko delo om, ki rz po^tičmh razlogov napovedujejo propast dmarja m "mf1»a*:wo. Haš^ zavodi ne dobivajo v tei stiski zadostne i>on>oči od državnih in po;državmh zavodom Ma-rodna ba4o<žan. Prefr nam nevarnost, da rnam bo traiaioče nezaup;>nte demor»tira4o na&e tem*-rv^vn. V» *e hrbte— ntea gospodarvtva Laari so se poviSaAi prwpevlii za nezgodno in b^rrr^ko zavarovale d»o naj vršit v zakonu dopustne mere. PredavateM meol, da naj bi se socrjakno zavarovano© decetKtral^ziralo in nrrzoa^a okrožnim nra-dom in bornimi b*ag*!^a^i popolna samo sUofnovt. Cerrtra^zac#a *e te :rstarH>\,*e popomoma z^>i rok rat hirala in vpffva tudi nemoralno, kaj-ti upravi zavoda je vseeno, če ni afctivna, ker vt, da se bodo pasive krile yt. dob;č1coA' dmgsh ustanov Zborovalci so z veHcmi zanrmajinom s4etr?|-i predavatefcevirn r\r9^m\ewn m *e biV sklenjemn. da se na te*ak noloisri našega gospodarstva opozori nanSa pariameo* rarna delegac^a. ki nm rormači te*nfe na-^"h gospod* ^'''^ v-^tov nat^^rneotii. Razpisana zdravniška služba Banska a>rava dr&v-atee b&aovioe r*w-pieuje v drtavni botnici sa j^nftk«' boVMuri v LJubljani 9tašbo c*s«Mo-nta s prejem« državnega uradmka 7. poloaajae skupin«. Če ne bi bik> Itomp^ntov « kva^ikacijo za to mesto, pa se bo zasedlo s sekundarorna zdravnikom S. polofcaJDe »kopin* ali p« s zdravnikom. uradniškim pripravnikom. Prosi?e; morajo imeti sptodne po?ro+p im. spreje-m v državno službo, »peoiailno pa dokazati kvalifikacijo po § W zakon« o bolnicah. Prošnje > vlotiti pri banski upravi djavake banovme no 15. aprila Židovski odgovor Hitlerju židje so po vsem sveta organizirali gospodarski bojkot Nemčije — Odpovedi naročil se rapidno nmoie Bertei, 30. marca. Zkk>vski boikot, ti sa je proglasila na-nodno socialistična stranka v sporazumu z vlado m ki bi se moral pričeti šele hitri, je dejansko izvršen že po vsej Nemčiji. Narodno socialistični napadalni oddelki so že danes zasedli vse vhode v židovske trgovine, prelepili njihova izložbena okna z lepaki, v katerih pozivajo k bojkotu ter onemogočili židovskim trgovcem vse posle. Akcija pa ni ostala omejena samo na trgovine, Narodni socialisti so uvedli kontrolo tudi pri sodiščih in ne puste k razpravam ži-dovskm sodnikov in židovskih odvetnikov. Na enak način postopajo tudi v šolah, kjer so židovskim učiteljem in 1>roiesoriem onemoKočSi nadaljno poučevanje. V Bortlitzu so narodni socialisti napadli dva sodnika, pet odvetnikov m 30 trgovcev ter jih s sito odvedli v zapor. Dejansko je že z današnjim dnem onemogočeno Židom v 'Nemčiji vsako delovanje Posledice se že kažejo London, 30. marca. Angleški listi obširno poročajo o proti židovski akciji Hitlerjeve vlade in smatrajo, da je Hitler krenil na napačno pot. Vedeti mora. kako vfogo ijrra židovstvo v mednarodni trgovini in financah in lahko si izračuna, kakšne bo-dr pos*> 1 dice tega bojkota. Readtcua v inozemstvu ne bo izostaia. To se najbolje vidi v L^Ktemu samem, kjer se ie propaganda za bojkot rterrtškega blaga sftno razširila. 200 žikkvvskih trgovcev je že štorai-rak) svoja naročite v Nemčiji, kar predstavlja za Nemčijo škodo najmanj 200 tfsoč dokiriev. Tudi v parlamemamih krogih zelo obširno razipra viiak> o tem protižidovskem pokretu v Nemčiji m naglasak*, da bo >Jernči(ja s takim postopanjem iizgob+la mnogo simpatij rudi pri \rrgrežih. kajti kdor zahteva z?se pravico, mora hHti rud! napram drugim pravičen. Parte, 30. marca. »Matra« poroča, da je predsednik židovske občine v Strassiboorgii brzojavno protestiral pri vrhovnem franoc-kem rabinu proti oreganianki zidov v Nunciji in prosii naj rabin službeno proglasi boifkot vsega nemile etra blaon in prepove N^sako trgovanie z NernČi>o. Varšava. 30. marca. Poteki trgovci so na fnicrativo zidov stornifaii vsa naročila v Nemčiji. Gre za velike dobave v skimni \^re^nosti okrog 300 nii-!;.iv)nov dolarjev. T teku ie velika ak-z\}3 za nopojni go-soodarslrl bojkot Riga, 30. marca. Tukajšnji židi so l in trpljenja Kakor pričakujejo otroci solnčno. goffco in cvetočo pomlad, tabo žeđjjno pričakuge danes prebivalstvo rudarskih revirjev 17:00 drsanja. Tri dolga leta že priča k u»j e na«še de'ovmo HudV*tvo to izboljšani p / veHtko vdanontjo in potrpežljivostjo. B-"/ vel ke«j*t godrnjanja, jeze ali srda pre ;iš;: -strašno cjorje, ki se imenuje kriza. Potrpežljivost pa je veniJorle prišla do izraza; bledi, šasušem obrazi in žalostni po^ledfl teh trpinov, ki jSh dan za dnem sr<*-fevamo. so izgovorna priča mjiboveua tnp-jEjeoja. Koliiko bn'i'ko^r i >o v teh 1ot:h i/:ku-s*V zlesti delavkf matere, k* so neštetokrat morale diporn vseh vpTivneiRfh I okni-wAi, 5amouf>r*vi*9i, pa tud: drvavnih em-i- telgev. že vseh na*jpotrebrnoj&šh rti več mogoče oskrbovati, ker se število lačnih že-lodfikov zaradi stalne naraščajoče krize m s tem združenega pomanjkanja dnevno množi. Treba je namreč pomisftri, da se bo ta teden delalo najbrž samo 2 dn-;; de torej vzamemo za primer, da zasluži ocenjen delavec na šiht 38 Din. bo zaslužil ta teden 76 Din, od katerega zneska pa je treba odšteti še redne odbittke Lahko si vsak sam izračuna, kako živi s 60 Din na teden 6- a-1: Tčlanska efemžana. Kredfiti pa so ustavljeni, kar ni duda, saj je bodočnost tako neizivestna. da 6e zlasti v revirjih vsak človek resno boji za svoj obstanek. 2-uipanstJvo bo v blržm}i bodočnosti preskrbelo aktivnim rudarjem trbovel(jskega in hrasta skega revirja 3 vaKrka«. priredi poleti dolenjsko razstavo. Udeleži se je tudi Novo mesto z vsem svo-Jim razstavnim materijalom, ki ga po možnosti še popcini, društvu pa se nakaže pocfcpora 1000 Din. Preg-ledovalca računov gg Jože Paučič m prof. Janko Krajec sta podala poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1932. Prebitka je bilo 56.759.55 Din. Zaključek je bil odobren in z njim več umestnih predlogov. V požarno-policijsko komisijo so bili izvoljeni scevo. ki mn je umrla pred dvema letoma. Za njim žahije 5 hčerk iti 2 sinova. Pokojnri je bil eden naših najstarejših in najzvestejsih naročnikov. Pogreb rx>kojnega Marčana bo v petek ob 16. '"z hiše žalosti na Rimski 21 na poko_ palisče k Sv. Križu. Bod3 pokojmku ohranjen blag spomin, žalujočim pa nase Iskre- šentjakobska knjižni" ca za prijatelje vrtov Ljirbijana, 30. marca. Prav iva >r^e misii požrtvovalni vodja knjižnice g. Rode, a sedaj >e it**' n.ega zmotila pomlad, da e naroči aodite. navajamo sa«ij njih naslove s knjižničnimi številka:«:: Reiter Curt, Stiuden Ftir ien BI um en s. hnrtt 13100 z. Ohehnb Fritz. Carteti-heute I3UM z Retten Robert. Prakriscbe Blumenzuch: und Blirmenpflege «m Zkner. 13102 z. Bo*fner J oh mi ne* > Gar-tenbnch fnr Anfangc. 13104 z Der Wo-chenemlgarten. 1310S /. Sfoffon Aiexanier. Unaere Garteolilien 13106 z. Schacht IT.. Bkurnon ;n den Alpen 13107 z. Kupp*r filter. Das Kakte^iKuco. 13100 z Mutze W u Schneider C, Das Ro^nbucb 13110 i. Foer»ter C. o. Schneider C, Das Dahlien borb 1311 z. FoeT»ter K , Der neue Ritter--pon 13108 z. Razen teh krasu;vi del je pa knjižnica n* bavila več skup*n zvegkov ;z starejših UjfuliOT todi pri n** iMcf revije »Garten-.chonbeit«, kjer so opisani t lok si. astre, kri reje in sukulente. irUi. rodjdendroni vrtnice, prirnule, peonije, križan teme, moderni kamniti vrtcM ter se iaposoiajo pod šteri&aml 13124 z do 13130 * Angleško društvo ▼ LJubljani Ljubljana, 30. marca. Včerajšnji dan ie bil v razvoje Jc*o-siovenskega društva za proučevanje angleškega jeefta važen meanik; vrsti se je ML občni zbor društva. Zborovanje se je vršilo ob 20.30 v Kongresni kavarni, otvorfl ga je name sta odsotnega predsednika bana dr. Marušiča podpredsednac dr. Maja-ron. Po običajnih k>rrnakK>strh je takoi preše! na dnevni red in poda! besedo taj-nlkni. Tadn& g. Boris Kenroarvner je omenja*, da se je društvo po reorganizaerji prav lepo razviiak), preseJšlo se je v nov lokal v Rožni otoci 41, kjer je članom aa razpolago knjižnica in črtalraca ob določenih urah. Društvo »e priredik) frča. dobro ob-isrkana teča-ja angieSkega jeaška za začetnike iai za nanredtrjoče člane, ustanovilo je pa tudi otroški vrtec. Stopilo je v ožje srifke in sodelovanje s sorodnimi dnrštvi v Mariboru, Zagrebu. Novem Sadu m Beogradu. V minuli sezoni sta se vršDji dve predavanji, eno M. Copelandove o britanski pokrajini, zadnji ponederjek ie pa predavala miss Oxlejr, profesorica rz Marrbo-ra, o Londorm rn nn-egovih znamenitostih. O stanju blagajne ie poročal Zdenko Sv geb'. knjižnica šteje 1-300 kr>i.ig. Sani se i:h pridno poskižujejo. prav tako pa raznih revrj in časopisov, ki prihajajo dnevno iz Anglije. Po poročfro revizorja g. Mjklavčiča je nastala daljša debata glede podpredsednikovega predjoga o spremembi društvenega :.mena. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da se Ime društva spremeni in se bo od-siej imenovalo: Angleško društvo v LjnMjani. Razmotrivala so se še razna aktuakia vprašanja glede poglobitve in pospeševanja stikov z an-i;'osaškim svetom, nato je pa podipredsed-nik !epo uspeli oh^ni zbor zaključil. Knjige za Litije« v tujini Litija, 30. marca. 2Se pred leti smo Uitijci zbraii mladinske knjige in smo jih poslali naši deci, ki se je izselila s starši.iiidarji v Francijo. Svojih rojakov pa nismo pozabili niti za letošnjo veliko noč. Združena ^bora Ju-goslovenske Matice in CMD sta uvedla nabiralno akcijo. Društveni zastopnici v Litiji gdč. učiteljica Pija Semenova in visc-košblka gdč. Anka Petro\-ičeva sta ob so. delovanju tajnice CMD gdč. Ženice Rebče-ve nabrali nao 300 knjig. V sosednem šmartnem pa zbirata knjige učiteljici gdč. Z.nka Rcdetova in Mica švajgerjeva. Odbor Jugoslovenake Matice pa je razen tega nakupil pri Mladinski Matici JTJTJ v Ljubljani 100 mladinskih knjig, ki bodo dobrodošli pirhi naši zamejni deci. Odbora CMD 'r IM ?fta pričela te dni z raspošiljanjen-i knjig našim 'erajanom v Belgiji, Franciji in na Westfalskem. Tem potom pa se obračamo na naše občinstvo za naslove naših domačinov. Vse nasvete bomo irpeštevali; želimo sporočila, ali ra_ bi jo knjige za odrasle, mladinske ali oboje. Knjige bo poslal odbor na lastne stroške. Naslove je sporočati tajniku Jugoslovenstee Matice g. učitelju Župančiču. Plemenita akcija: ^Knjige nažim rojakom v tujini za veliko noč« Je bila sprejeta nad vse simpatično Poveže naj spet st:ke z našimi v tujini. Za kritje poS9rjfc prirede vrle ciril-metodarice prodajo oljk. Ne odklonite jih! Danes premiera najbolj napetega filmskega veledela te sezone: ribanje podmornic med svetovno vojno izdano. Katastrofalna posledice Izdaje! p Iz domačega sporta Med Jugoslavijo in Madžarsko je priš-o do nenadnega sporazuma glede odigranja meddržavne tekme, m sicer 9. ajprila v Beog-radai. To bo prvi letošnji nastop naše reprezentance in obenem generaina preiz-hušnja igračev pred tekmo s Španijo, ki se bo vršila 30. aprila in pred igrami za balkanski pokal, ki se prične mesec dni pozneje. Savezni kapetan inž. Veljkovič je predlaga! naslednje igrače za reprezentanco: Gdazer. Spasič, dr. Ivkovič, Kovačič, Diimitrijević. Arsenijevič, Marušič. L^echner, Radovnikovič, Tirnanič, Marjano\-ič, 2iv_ ković. Kiagič, Zečević, Lemešič in Glišo-vić. Zaniniivo je, da je med imenovanimi igrači samo e*n Zag-rebčan, in sicer Živko_ vič. Zag-rebški listi to zelo zamerjajo sa-veKuemu kapetanu in naglašajo, da se je pri izbiri roprezenrtance omejil samo na najbližjo okolico in da najbrž ni poučen o formi in moči drugih igračev. Madžari postavijo proti nam najanočnejše moštvo, sestavljeno rz igračev Hungarije, Ujpesta, Ferencvaroša in Bocskava. Tekme za državno prvenstvo bodo na ta dan odpadle, tako tudi tekma Jugoslavija : Prirnorje v Ljubljani. Odigrala se bo najbrž samo tekma Slavija : BASK v Sarajevu. V nedeljo se nadaljuje državno ligino p**venstvo. Kakor smo že porocan, potuje Primorje v Sa rajeve kjer nastopi proti Slavrji. Splitski Hajduk bo prvič igral na tujih tleh. in sicer nastopi proti Hašku v Zagrebu Ccmcordija potuje v Beograd, kjer ima za naspro*nrka BSK, zagrebški Gradjanski pa v Novi Sad, kjer bo merfl svoje moči z Vojvodino. Za državno prvesnstvo v cross coumtrv^pi vlada v Mariboru precejšnje zanimanje. Priredrtev se bo vrtila pod pokrovitelj. 3tvom župana dr. Lipolda. Oba krasna prehodna pokala bana dr. Marušoča in župana dr Puce. z zmago poedinca ter zmagovito modtvo ata razstavljena v izložbi tvrdke DoJcek in Marini v Gosposki ulici in vzibujata splošno ponoraoafc. Prometno mimstistvo je odobrilo udeležencem tekmovanja polovično vožnjo, prav tako tudi drugim\ V zvezi g tem opozarja SK Ririja gvoje kibice in prijatelje, naj se udeleže nedeljske prvenstvene tekme Ilirija : Maribor ter s svojo navzočnoertjo tako bodre Cirijane v odk^čflo! borba. _ SabljaMca sekcija SK Nirije javtja članom nadaljevalnega tečaja, da prične z dnem 3. aprila turnir *& kmbsko prvenstvo t let« ld3a/34. Pri>av« sprejema tajnik sekcije do JI. t. m. skupno s prijav-nino Din 10. V ponedeljek se bodo izžrebate po treningu Številke, nakar se bodo rr&btL tekmovanja po veakem tnentesn. Na- Internacionalni podmorniški spionažni velefilm, izdelan po resničnih doživljajih V glavnih vlogah: TRUDE V. MOLO, KABL LL'DVVIG OIFJCL. PAUL HORBIGKR. ALEXA V. ENGSTR6M, PAUL OTTO, THEODOR IXK>S. Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik senzacij. Predstave ob 4-, m 9.^4 zvečer. Telefon 2124 ML 1* 1 T N I KINO MATICA stopili bodo iS—4 pari na večer. Nagrade: zlata, srebrna in bronasta kolajna z odgovarjajočo duplomo. Treningi za turnir se vršijo kakor dosedaj. toda bre-z ozira na število udeležencev. Tajnik. _ ASK Prirnorje (nogometna sekcija). Danes ob 15.30 naprej obvezen trening za dm go sku pino. V jašek je padla Ljubljana. 30. man.a_ Pred Prešernom ie vedno mnogo ^yudi, itttTrti ko je toplo vreme. Tu je pravi eldorado za ne še brezposelne, ki se tako ra»th sotlnčijo ter uživajo pomlad. To je pa rudi menda niihovo največje vesefcje. Poleg brezposelnih pa se zbira pred Prešernom vedno tudi mnogo drugih meščanov, 2c od njega dm majo tu svoje 6e**tanke pen^jonisti, pa tudi mladi ljudje se radi zbirajo pod senco Prešernove muze. Ob tromostju je tudi tramvajsko postaja .išče, kjer je vedno dovolj gospodinj, ki se rade vračajo domov s tramvajem s tr padla v jašek, ki je približno dva metra aiobok. K 9reč: se je naglo ujela za rob, da rui zdrsnila pon-sem v ozek iašek. ;z katerega b; jo najihrž težko izv'ekli Ranila se ie pa na desni no^i in nekolfiko pobila. Spravili so jo v tramvaj ter se je odpeljala v bolnico. Skoraj vsi ja«!k- v mestu na trotoarjih »*o pokriti 7 eoairarH plošča m1, vendar so Še ni pripetil j takšna nesreča PklSfis pred Prešernom je pa padla v lasek /ato. ker jo je ukrivil že škropilni avto. Upamo, da se slične ne/igodo ne bodo več ponavlj-ale. sicer si meščani ne bodo upali niti več na trotoar je. Avtobus se je prevrnil Skofja Loka, 29. marca. Žirovsk^mu avtobusu, ki je vozil v po-ned^Tj^k dopoldne n-o kolodvorski costi proti .^kofji Loki, de je primerila pri štema r jih huda nezgoda in je pripisovati zgolj srečnemu naključju, da ni prišlo do resne nesreče. DobrS-n del poti do škofje Loke je imel šofer za seboj, ko je nenadoma zdrknil avtobus z lepe ceste na rob tn ae v naslednjem trenutka prevrnil na Dolenčev vrt. V vozu sta sedela samo šofer in pa poštni uslužbenec g. Mlinar, ki sta k sreči odnesla le lažje poškodbe, dočim se je avtobus sam precej poškodoval. Na eni strani so se mu pobile šipe, nalomlje-ne ima blatnike hi je trpela tudi karoserija. Z velikim naporom so z vlekli vozilo preko vrta na nasprotni konec k izhodu in ga tam potisnili zopet na trdna tla. Za nadaljevanje vožnjo vozilo ni bilo več sposobno in je oskrbel nadaJoni prevoz do ZiroT luksuzni avto. Vse kaže, da je prišk> do nesreče zaradi tega, ker je odpovedal šoferju volan. Ces*a j*1 namreč na tem krajo skoro popolnoma ravna, lepa in tudi široka^ ter je nesreča prav iz teh razlogov tem bolj nenavadna Sreča v nesreči je bila, da se nI avto prevrnil dan preje, ko se je vosstc v njem rtad 20 ljudi. Iz Celfa —e »Rok**« v celjskem gtedaUšen, Ljubljanska Roksa<. Gostovanje se bo vršilo le, če bo do 8. aprila v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove prodanih dovotj vstopnic. —c Umrl je v torek 28. t. m. v celjski bolnici 13-letni učenec EL razreda meščan, ske šoie Karol Rajnšak, sin tovarniškega delavca iz Gaberja (Lastni dom 6). —c Ljubitelje *!<>ven«tee pe*mi opozarjamo na koncert pevskega društva »Oljke«, ki se bo vmsil v nedeljo 2. aprila ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Na sporedu so umetne pesmi naših, najboljših skladateljev in narodne pesmi. —c K deajo 14. maja. Koledar. Danea: Četrtek, 30. marca katoličani: Angela F. Janez KI. pravoslavni 17. marca. Današnje prireditve, Kino Mattica: Spijonka B l. Nevidna fronta. Kino Wea*: Poljubljanje dovoljeno. Kino Dvor: Lov sa milijoni. Kino šiška: >Ronny< ob 20. Atona občni sbor ob 1£. v damski sobi limone. Ekskvrrijski fond A kad. kruba elektro-tehmikov občni »bor ob 16 v posrre*ovainici na. magistratu. Hranilni in posojilni konzorcij občnd zbor ob IS.30 v Gajevi ulici. Društvo >Be*a Krajkvac: predavanje g. VJadan Regallyja ob 20. >o tujsko prometni propagandi v Be&i Krajini< pri Slamičn v veliki dvorani v 4. nadstropju. Dežorne lekarne. Danes: Ramor, Miklošičema casJa JO. aa Trnkoeay^ M.^tnH trg 4, 3x%>ot& sita Bog tusti \*i*ruj greha*, da bi imeli kakršnekoli pomisleke nopev sveti misijom. Že zaradi ncše&t metliškega prijatelja jih nimamo, ds ho l&hkr> naš ft*i ke in ie priporočal s prižnice in rz spovvdnice. Tudi zoper tisti sveti misijon nirnamo niti najmanjšega pomisleka, ki ga bosta vodila očeta jezuita pri S»>. Krištofu v Ljubljani in ki xe prične L aprila, konča pa tX anrila. ŠJe zaradi nam tako naklonjenih očetOA' jezuitov nimamo nobenih pomislekom', ker upamo, da se nas bodo spomniti tudi pri Siv Krištofu, kakor so se nas v Metffld. Nasprotno, smo odločno za svete milijone m jih toplo priporočamo msoii bratom po krvi m po dahu. Samo križe m težave »»smo z nekaterimi cenjenimi čitatelji, ki jtm Hči zabavljanje v krvi. Tako smo prejeti od enega \'ctb\lo na gori omenjeni sveti m&tjon m je na \*abihi rdeče začrtano tole: »Misijonski zvon bo ves čas vsaki večer zvoni/ po večerni pridig okrog 9. To bo fcflc božji za tiste, ki bi ne hotett priti v cerkev« h* spodaj so rdeče podpisani »Priradeti Sv. Krištofa*. Pa razumi te poklicne nezadovoljneže^ kaj jih je prizadelo, ali misijonski zvon, ki bo vsak večer pel, aH pa neverjetna ver j etnos, da so okrog Sv. Krištofa še ljudje, ki bn ne hoteli priti v cerkev. V bodoče hi prosili cenjene čitatefje, naj se točneje izražajo. Narodno DRAMA Začetek ob 20. uri. četrtek, 30. marca: Hamlet. Premiera. Lzv. Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota. 1. aprila: Hamlet. Izven. Nova uprizoritev »Hamleta« v Zn- pančačevem prevodu ima svojo premij ero drevi ob 20. To pot igra naslovno vlogo g. Kralj. Prva repriza bo v soboto 1. aprila in igra takrat vlogo kraljeviča Hamleta g. Clrfl Debevec. Druga repriza Hamleta bo v nedeljo 2. aprila zvečer, kar omogoča tudi okončanom, da posetijo predstavo tega znamenitega del. Vstopnice se dobe v predprodaji pri dnevni blagajna v operi. Zasedba je razvidna iz gledaliških listov. OPERA Začetek ob 20. trn. četrtek, 30. marca: Zaprto, Petek, 31. marca: Zaprto. Sobota, 1. aprila: Samson m DaJihv Red B. Saint.SaenSOva Opera »SarnSOn in D«*ila« se poje v soboto 1. aprila v operi za red B. Ii Trebnie^m — Opozorilo delavcem. Županstvo občine Trebnje objavlja, da sprejema h gTadnji občinske ceste Ponikve—Dečja van le občane občine Trebnje in delavce s teritorija občine Trebnje. Vse one iz drugih občin, lei se prijavljajo za delo na tej ceett, pa županstvo opozarja. naj ne bodi jo iateat dela v Trebnje, ker ne bodo sprejeti, kajfc občina niti vseh svojih lastnih ljudi n« more zaposliti. — Kmetijska podružnica V Trebnjen sporoča da bo oddajala modro galico svo jhn danom le pod pog-ojem, da plačajr pc4ovkx> vsote že prt naročilu. 8twr. 73 »SLOVENSKI NAROD«. dne ». mara 1983. Dnevne vesti — Etoskurzija iračih učiteljev rva češko-«*ovs*ko. Jfi liga v Zagrebu je prevsela vodstvo ki organizacijo velike tkskursije naših učiteljev na Češkoslovaško od 14. do 39. maja. Namen ekskurzije je v prvi vrsti seznaniti naše učitelje z najmodernejšimi pridobitvami na prosvetnem polju in omogočiti jim ogled češkoslovaških mest, muzejev, knjižnic, tvoraic itd. Naši učitelji si ogledajo Bratislavo. Brno, Zlin, Kraljevi Gradec, Prago, Plzenj in Burrjeoovice, kakor tudi več vzornih vasi. Prijave sprejema JC liga v Zagrebu do 15. aprila. Vsi stroški bodo znašali okrog 3000 Din. — Nova postojanka Jadranske straže, Va Vrhniki je bil ustanovljen 20. L m. od->«t Jadarnske straže in sicer na pobudo sgiLnega župana in znanega nacijonalnega delavca lekarnarja g. Stanka Hočevarja On je tudi vodil dobro obiskani ustanovni občnj zbor, ki mu je pristvoval delegat oblastnega odbora JS v ^ubijani g. H. Marjanovjč. Izvoljen je bil odbor, ki mu predseduje šolska upravitelj g. Alfonz Za-vršnik, člani so pa župan in lekarnar S. Hočevar, banovinski zdravnik dr. F. Zu-r>an, šef davčne uprave F. Woschnis, davčni uradnik S. Fabič, postajenačlnik B Per-šič, trgovec M. Kranjc, vpokojeni sodni >anceli«t Ivan Skvarča, gostilničar Nace Kunstelj, zdravnik dr. J. Klepee. učiteljica M. Pleško, trgovčeva hčerka B. ščetine, trgovka v B. škrbec m učiteljica Petra Obranu. V nadzornem odboru so učitelj S. Vuk, trgovski so trudni k F. Malavašič. trgovec J. Jernejčič, posestnik F. Simon in trgovec I. Mihevc. Novemu odbora J S želimo obilo uspehov in prepričani smo. i a bo njegovo delo obrodilo mnogo lepih sadov. _ Mariborski pevci v Čakovcu. Narodno železničarsko pevsko društvo vDrava< rz Maribora priredi v soboto v Čakovcu koncert, za katerega vlada v mestu veii->o zanimanje, saj je društvo znano po pvojih nastopih v drugih mestih _ Prepovedana knjiga. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati dn širiti v naši državi v Milanu izdano knjigo >La Jugoslavia e \a. pace Europa<, ki jo je spisal A. Gezeni Vamartini. _ Bogoljubov v Karlovcu. V ponedeljek zvečer je nastopu šahovski velemojster Bogoljubov s simultan ko v Karlovcu. Igra-ti so začeli ob 9.30, končali so pa ob 1.45. Bogoljubov je igral na 37 šahovnicah, od tega na dveh slepo. Dobil je 17 partij, izgubil S, remiziraJ pa 7. _ V Splitu se že kopljejo. V Splita so se sicer prvič kopali že pred tedni, toda "akrat so kopalci gotovo vedeli, da bo *reba obleči še suknje, zdaj se pa tega ni treba več bati. V Lalmaciji je zavlada že ~rava pomlad. T torek so imeli v Splitu na solncu že 30 stopinj. Splitska kopališča že polna kopalcev. — Dobave. Splošni oddelek Direkcije črtavnlh železnic v Ljubljani sprejema do 6. aprila ponudbe glede dobave 80 m Banete, 80 m blaga za ribanje, 80 m konte- .r.e. 30 kg- prahie sode, 170 kg- mila 50 doz svetola, 100 škatel jeklenih oblancev. 10 riževih omel 50 riževih krtač, 30 žim_ natih metel, 200 kg bencina. 200 kg belih eoDjj, 200 pol smirkovega platna. 300 škatel vžigalic, 200 kg" svinčenih plomb, 35 komadov čopiče v, 50 komadov ščetk za* matrice itd..; do 7. aprila pa glede dobave nfsarnligkega. materijala (papir, pdvuikd. rrafkj. risalni žebljički, trakovi za pisalne stroje, sponke, peresa radirke, svinčniki, motvo« Itd.). — Pogoji so na vpog-led pri oddelku- — Dobava žrvil m premaga. Dne 1. .»prfla se ho vršila pri komandi dravske dfvbajdke oblasti v Ljufoljani licitacija gle-Vardar< in >Erri- :ra< bo dala za eas XIII. Ijubljanskesa ve-:esejma od 3. do Iz. junija v promet naša monopolska uprava Cigarete bodo pako-vane po 30 komadov, ki bodo nosili napis ^Izložbene cigarete<. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države lepo rn zelo toplo. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 20, v Skoplju 19, v Mariboru 18.2, v Ljubljani in Beogradu 18, v Splitu in Sarajevu 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4, temperatura je znašala 6.3. POLJUBLJANJE DOVOLJENO >Zvočni kino Ideal< predvaja samo še danes nemški zvočni film o problemu modernega zakona »Poljubljanje dovoljeno«. Film o ženi, ki je mislila, da lahko živi kot moški ... a morala se je pokoriti družabnim zakonom. Moški poljublja in pozablja — žena pa ljubi samo enkrat...! V glavnih vlogah Robert Montgomerv, Neil Hamilton in Conchita Montenegro. Film se predvaja samo še danes ob 4., 7. tn 9. uri zvečer v »Zvočnem kinu Ideal«. _ Samomor poštnega ravnatelja V torek s5 je končal v Ključu življenje poštni ravnatelj Ante Dolič. Preiskava je pokazala, da so blagajne in poštne knjige v redu. Vzrok samomora ni znan. — Glej današnji oglas VVallet Express, Gledališka ul. 2-II. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Fran. Josefove« jrrenčice. ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline ieter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, po-krerji nresnavlianie in Dosvezi kri. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in «roeceriiskih trgovinah. — Tragifien konec ljubezni. V hrvatski vasi Koron Lee je skočila v vodnjak 20-letna Stoja Grba^ ker ji je oče branil poročiti se s sosedovim sinom. Nesrečno dekle je letalo mrtvo v vodnjaku več dni in šele ko so domači puli iz njega vodo, ki je nekam sumljivo smrdela so jeli preiskavati vodnjak, misleč, da je v njem mrhovina pa so potegnili iz vode že razpadajoče Stojmo truplo. Iz Ljubljane —Jj Gradnja mestnih stanovanjskih hi«, investiraju kapital in najemnine, je predmet referatov na VK. ddskusijskem večeru, ki jih prireja klub občinskih svetova, cev JRKD vsak petek v mestni posvetovalnici. Poročala bosta načelnik odseka za upravo mestnih hiš, občinski svetnik Anton Likozar in mestni gradbeni svetni/t inž_ arh. Vladimir Mušič Pregled čez vse veliko socialno delo, ki ga je v pogledu pobijanja stanovanjske krize in stanovanjskega vprašanja mestna občina med vsemi Jugoslovenskimi mesti gotovo najuspešnejše izvršila, kakor tudi pregled velikih finančnih žrtev, ki so s tem v zvezi nastale, nam bo v pravi luči pokazal ogromni napredek našega mesta v stanovanjskih zadevah, zlasti še glede na vprašanje cenenih stanovanj in regulacije najemnin. Nič rnan.i zanimiv ne bo referat mestnega fizika dr. Mavricija Rusa o zdravstvenem skrbstvu mestne občine, ki je tudi na sporedu jutrijšnjega diskucijskega večera —Ij Dela v parkih. Zadnje čase urejajo doslej zanemarjene obcestne kotičke in pasove, kjer je včasih bohotno rasel plevel; tako nastajajo na zapuščenih obrobkih mali parki. Na trikotnem obcestnem pasu pri Leonišču je že nare je d maj pa tudi grmičevje in drugo okrasno drevje so že nasadili. Podoben majhen park ustvarjajo takorekoč iz nič — med -or 1 Rožno dolino in železnico, kjer je bil prej globok jarek. Teren je splaniran že deL' časa, zdaj pa sade grmičevje. Park J>o o čen od železniškega sveta z živ ograjo — Nabrežje med Novim trgom in čevljar skim mostom so tudi pretekli tedrn dobro posuli z drobnim peskom. Tam > nasta' iep prostor, ki še ni izrabljen Ko bo urejeno celotno nabrežje, bo tudi ta prostor lepše izrabljen. — V Zvezdi je »daj, spomladi, še posebno živahno, zato je bil-o zelo potrebno, da so vsaj provizoričn-" zravnali hodnike in jih posuli z dolomitnim peskom. —I j Cesta na Rožnik je bila doslej navadno v zelo slabem stanju. Te r:- so jo posuli z gruščem, kar je bilo res neobhodno potrebno. Vozniki se pa jeze nad posuto cesto, ker bodo morali najbrž — opraviti vozovi delo, ki bi ga naj cestni valjar Isto je na Trnovskem pristanu. —Ij Da je pomlad, zdaj pač nihče več ne dvomi. Grmičevje že dobiva fistje. zlasti je pa lepo zelen že bezeg na solnčnem straneh, n. pr na Gradu. Na Trnovsken; pristanu je kostanj, ki vsako leto najprej ozeleni. Zdaj se že odpirajo na njem popki, dočim drugi kostanji najbrž še ne boio ozeleneli pred veliko nočjo. —Ij Plezalni fHm bo predvajal turistov, sfci klub >Skala< dne 5. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Za to predvajanje je skleniJa >Skaia* dogovor že ja nuarja letošnjega leta. Posrečilo sc ji ;e pridobiti film znanega dunajskega alpinista Karla Poppingerja, ki je bil sneman ob so delovanju najboljših avstrijskih in nem ških plezalcev v najtežjih predelih Dolomitov. Zamišljen je bil kot učni film tudi pokrajinski in vsebuje mnoge Živahne prizore iz ndejstvovanja plezalcev. Občinstvu, ki vedno rado poseča alpinska predavanja se bo nudila redka prilika opazovati prvo vrstne plezalce v terenu Silen razvoj ai-pinistlke pri nas v zadnjih letih je našo alpinistiko tudi kvalitativno močno približal nemški in v tem filmu se bo nudila plezalcem in za plezanje se zanimajočim turistom prilika da primerjajo naše plezalce nemškim Predvsem pa bo to filmsko predavanje nudilo redko možnost, da se širše občinstvo seznani z vsemi podrobnostmi plezanja. Marsikdo, ki Čita opist plezalnih tur, ali čuje o istih, nima prave predstave o tehniki plezanja sami, ki je s svojo današnjo stopnjo omogočila ture, ki so se zdele še pred nekaj leti neizvršljive. Predavatelj Kari Poppinger bo ob preri-vanjanju filma opozarjal na razne podrobnosti, in pojasnjeval sar bi sicer mnogim ne bik) jasno, vsekakor se naši alpinistični in drugi publiki obeta zanimiv večer, ki bo sedaj baš ob vstopu v turistovsko sezono našim turistom vsaj začasno utešil željo po osončenih vrhovih naših lepih planin, dokler ne bodo smuči postavljene v kot in skopnel sneg, ki brani sedaj pot na vrhove, v stene in grebene. —Ij šentjakobsko gledališče ponavlja v soboto in nedeljo ob 20.15 uri slovensko študentov&ko opereto >študentje smo«, katere avtorja sta Metka in Danilo Bučar. Opereta je polna prekrasnih melodij, libreto slika študentovsko življemje pri taborjenju na našem Jadranu. — Poleg celokupnega ansambla šentjakobskega gledališča, sodeluje pri predstavi še orkester Sokola I., Zvonov kvartet, moški in ženski zbor Vstopnice se dobe od petka dalje od 10 do 12. in od 15. do 17. v veliki dvorani Mestnega doma. Kdor ljubi prisrčen humor, krasno petje in godbo, naj poeeti predstavi —Ij Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okraj je sklenilo na svojem zadnjem občnem zboru dne 33. t. m da bodo odslej k društvenemu sodelovanju priključeni tudi obe organizacije JRKD za IX., X. in HL XII. okraj, zato imenovano društvo vljudno vabi tudi člane obeh organizacij k svojemu srebrnemu jubileju, ki ga praznuje v soboto dne 1. aprila t, I ob 20. uri v veliki dvorani Kazine 213-n —Tj V društvu »Soča« v Ljubljani se vrti v soboto 1 aprila v salonu pri »Levu« ob pol 9. uri zvečer zelo zanimivo preda. vanje g. dr. L. L. Kohma o ^državnem so~ ci&hzznuc. G. predavatelj bo skušal to predavanje prilagoditi razmeram in ga na praviti čim bolg aktualnega. Člana, vse odbornike in prijatelje vatri odbor k polno-številni udeležba. Po predavanju prosta za. bava, pri kateri sodeluje oddelek pevskega zbora KraJcovo^Truovo. Vstop vsem prost. 212/n —I j Občni zbor Jtiooelov.-češkoelov. lige v Ljubljani se bo vršil dne 4. aprila ob 30. uri v restavraciji >Zvezda<. Vabimo vse člane, kakor tudi vse prijatelje češkoslovaško- jugoslov. vzajemnosti k obilni udeležbi. Jč Liga v Ljubljani. —JJ Marlene Dietrich v LJubljani, Za Greto Garbo najpopularnejšo filmsko igraliko, bo predstavila ZKD šarmantno Marleno Dietnchovo svojim prijateljem v prihodnjem filmskem a^poredu, in to v ve-lefihnu >Sanghai Ekspres«. Na to veledelo Paramountove filmske' produkcije opozarjamo že danes. Film bo predvajan po ZKD v Elitnem ktou Matici od petka dalja —Ij Pevsko druatvo Ljubljanaki Zvon. Dre vi vaa moškega zbora zaradi koncerta glasb, društva >Ljubljana< odpade. — Prihodnji teden v torek, sredo in četrtek vaje mešanega sbora Ne zamujajte! Odbor. —Ij Socialna prireditev v korist zavetišča za brezposelne služkinje se bo vršila v nedeljo 2. aprila ob 17. uri v dvorani >Delavske zborni ce<. Pester spored. Cene sedežem od 12 do 14 Di-n. Na stojišča prost vstop. 211-n —ij Gospodarsko in kulturno društvo za Bežigrad, sklicuje za soboto dn* 8. aprila 1933 ob pol osmih v gostilni pri Kavčiču svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. 210-n —Ij Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani vljudno sporoča vsem svojim članom, da se vrši njegov redni občni zbor v četrtek, dne 6. aprila ob pol 6 uri zve čer v Geografskem institutu na univerzi. —Ij Predavanje v kemičnem seminarju. V petek, 31. t. m. ob 18. se bo vršila diskusija o zadnjem predavanju g. dekana prof dr inž. A Krala in sicer v kemični predavalnici drž. realne gimnazije, Vegova ulica 4. —Ij >Sloga«:, narodno želearaičarsko glasbeno društvo v Ljubljani je sklicalo IX redni letni občni zbor društva za n«d*ljo 2 aprila ob 9. uri dopoldne Zborovanje se bo vršilo v društveni glasbeni dvorani v ljubljanskem dvoru Odbor. — Pri odebeleloati vzbuja redna zdravilna uporaba naravne >Franz Josefove* grenčice jako delovanje črevesa in d#ia telo vitko. Iz Kranja — Jadran*ka Stra±a napreduje. Po. družni ca Jadranske Straže v Kranju šteje sedaj že nad 280 članov. Vedno se sprejemajo se nova člani. Snuje se krajevna or. ganizacija v Predaljah in mornarska sekcija v Kranju. Člani dobe pri tajniku JS g. J. Mohorju (občinska pisarna) legitimacije in znake. Istotam dobe tudi informacije za vpis in navodila za razne izlete. — Dcsinfekcija in dezinsekcija. Tukajšnjemu sreskemu načelstvu je dodeljen zdravstveni porncčniik, ka ima nalogo vršiti poleg drugih poslov budi desinfekcijo in desinsekcijo. Deemfekca ja aJi razkuževanje pri akutnih boleznih se vrši obvezno in brezplačno, pri drugnh nalezljivih boleznih r tuberkulozi itd.) pa na zahtevo m za minimalne stroške. Dezinsekcija ali uničevanje mrčesa fščurkov, stenic, moljev itd.) se vrši na zahtevo in stroSke onega, ki jo zahteva. Vse gostilne, restavracije, javne kuhinje, prodajalne živil morajo desinsek-ciTati svoje prostore, ako se pojavi mrčes. Z desinsekcijo se bo pričelo v začetku maja. Kdor bo dal svoje prostore desnsekci-rati, nal se prijavi na sreskem načelstvu.. — Pregled motornih vOril. Pregled vseh motornih vozil kranjskega sreza se bo vršil v sredo 5. aprila točno od Četrt na devet dalje pred občinsko hišo na GKavnem trgu. Vsak lastnik motornega vozila naj prinese s seboj: spričevalo o preizkušnji voza oz. prometno knjnžico, uradno potr. jemi list 0 tehtanju, šofersko legitimacijo. Obrtno pooblastilo, takso za komisijski pregled (60 T>in za vsak avtomobil ali avtobus. 30 r>in za vsako motorno kolo L Iz Novega mesta _ X°gometna *ezija je bila otvorjena preteklo nedeljo. Odigrala se je tekma med VSK Triglavom in domačim SK Elanom z neodločenim rezultatom 3:3. Elanu se po_ zna, da na treniral, dočim so bili Ljubljančani v formi, ki je pokazala njihovo stalno vežbo. Ker je prvenstvena tekma s Krajem pred durmi, pričakujemo od naših nogometašev, da bodo napeli vse sile in rešili čast dolenjske metropole. _ Na-bavijalna zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Novem mestu bo v soboto zvečer polagala račune v po. rotni dvorani okrožnega sodišča _ Biljardni turnir se prične v soboto 1. aprila v kavarni Splihal. Sodeč po številnih prijavah je zanimanje zanj zelo veliko. Prav, da se s tem prične tudi pri nas! _ Mladinsko predavanje ^Vzdolž jadranske obale« v okviru »Jadranskega tedna« priredi krajevni odbor Jadranske Straže danes ob treh in ob petih popoldne. Prijavljenih je na stotine učencev iz vseh bližnjih osnovnih sol. T>omače šole pa se udeleže skoro rx>tooš£eviino. Čuvajmo nase morje! — S otočno vreme je zavladalo zadnja drva dneva in ljudje so se odeli spet v po-mfladanska oblačila. Lepotićno grmovje Je dekana že vzcvelo. le maio dežja je treba, pa bo čez noč vse zeleno. — Kaj krije zemlja? Iz kleti pod po. sto, nekdanjim kapucinskim samostanom, vodijo zazidana vrata neznano kam pod zemljo Sedaj bodo m Krtin i delavci odprli skrivnostna vrata in morda bomo v kratkem lahko poročali, da v Novem mestu m več krize. Kaj če so nas kapucini pred stoletji založili za težke čase?! Predno gre otrok v šolo, naj še enkrat temeljito izperejo ŠS ^1112°be 2 ODOL-om .m^i ODOL je res antiseptičen, učinkuje trajno in obvaruje otroka pred nalezljivimi boleznimi Ravno v dobi šolskega obiska je nega ust in fcob posebno važna. Doraščujoča mladina naj fcaraai tega neguje usta in sobe stalno z •om. Začetek sezone v ljubljanskem M®nte Carlu Kako je pod smrekami v Tivoliju, kjer igrajo penzijonisti za zlato valuto Ljubljana, 30. marca. Začetak vseh i»aun je treba po^ar&v ijati, kaj t: z vsako sezono prihajajo bla gobovi in blaigri. Ln največja sreča je, da je toliko teh preimen'tnih sezon. Vsak dan sc kakšna začne tn srečni smo, da jih lahko pozdravljamo vse ^ polnimi srci in z namazanimi jeziki. Zdaj torej začenja pomladna sezona; pustna se je baje končala, česar pa cc moraš priseči. Tega prevažnega dogodki: seveda ne sme prezreti ne kronist in nc reporter. Celo kozenst, če bi ga smele navdihoval muze. bi se lahko neznansko navdušil m razpisal. In baš zaradi tega se tudi reporter tako navdušuje za pomladno sezono. Samo pomislite, kakšna sreča je to zanj, ko lahko z beležnico v roki ugo tavlja, da sije solnce, da prihaja pomlad in da so se pocenila jajca! Reporter opravlja to častno dolžnost s posebno zavestjo, da je v službi javnosti. In javnost se veseli 'A njim, ker ji ob tako lepem vremenu ni treba čitati listov. Z beležnico v roki se je pritihotapil reporter v Tivoli. Treba je bilo napisati poročilo, da se začenja pomlad in reporterji morajo biti skromni, skromni, pa še ponižni! Povsod se morajo le pritihotapiti, da ne vznemirjajo javnosti z beležnico in izbirati je treba skrajno oprezno tvarino. da je ustreženo se tistim, lu jim ne mere ustreči niti sam ljubi bog. Reporter je videl srečne meščana kako so sc dostojanstveno izprehajali po anonimnem drevoredu, kako so bili zatopljeni v samo viSjo matematiko, kako so mamice postavljale otrečičke za veličastne kandelabre in kako so ljudje kar drveli v množicah na umetnostno razstavo. In, da ne pozabimo, solnce je sijalo! In še to: damam je veter odnašal pokrivala, ki jim nekaten pravijo klobuki torej pokrivala, ki so se vrgla taka po modi, da nočejo več niti čepeti na glavah. Ali se torej v tem kaže pomlad, ali naj o tem poročam? se je vprašal reporter. Pa ga je vščipnilo v trebuhu, kar smatra za avtekririko. NTe. prst. o tem se pa ne govori pri nas! Beležnica je ostala Iz škofje Loke — Nujna pro&njzu Podružnica SPD v šfcofji Loki nujno naproša vse občine škof jelcškega okraja da jd sporo če čim prej zaprošene podatke, ki se bodo uporabili pri izdaji zemljepisne karte škofjeloškega okraja. Občine, ki podatkov ne bi poaflale, delajo v lastno škodo, ker se bo izdala, sicer karta brez navedb, ki utegnejo zamudnikom samim največ koristiti. — Splošen svetovni politični polotaj je bil naslov izredno zanimivemu predavanju, ki ga je imel v četrtek zvečer znani znan, artvenri pisatelj prof. dr. Lavo Germelj v mali dvorani Sokolskega doma. V enour-nem predavanju je opisal predavatelj v poljudna in vsakomur razumljivi oblflri vse svetovne politične dogodke iz polpretekle dobe pa prav do najnovejših dni. Dvorana je bila popolnoma zasedena in so prišli na svoj račun zlasti oni poslušalci, ki nimajo vsak dan časopis pn rokah. — Pomladanska seadja na Ljnbnikn se je pričela. Tako bi sodili po izredno visokem obisku ki ga je Ml deležen naS gorski očak za praasnike Cele skupine ljudi so oba fKa dneva romal« na njegov vrh- raz katerega je bil naravnost krasen raagled. Poleg domačinov smo opazili med izletniki veiPko goartov. zlasti Liuollainea.-nov — poročil se Je v nedelio popoldne na Hrezrfah oskrtmik v Preddvoru g Josip Slane z gdč Danico Dolenčevo iz vele mr'eđn« đru*ine ittdustri^ca in staroste Škofjeloškega Sokola PVanca Dolenca iz Stare Loka Uglednem« para nase iskren« čestitke. — Predavanje Francoskega krotka se je vrSfflo v torek ob 18. uri v Gasilskem domu. V goste je prispel lektor francoske, era jedka na ljubljanski univerzi g Jean Lacro1x. ki j« povede! Številne nosbiftalce v francoske Alpe. zlasti na Mont Blanc Poljudno in zelo zanimivo predavanje 00 prazna. Pod visokimi smrejcami h* je ustavu, v preclavnem »Monte Carlu« Taksno ozračje je pa že bolj primerno za reporterjeva pljuča. V »Monte Carlu« so se dogajale strasne reči. Vse mize so b'le zasedene in te mize so dolge za 12 apostolov Povsod & hazardirali! Igrali so za denar! Reporter se je počehljal za ušesom, kajti zopet m vedel, ali se o takih grozotah sme poročati ali ne. V skupinah so bih po štirje kvartopirci. vsi so igrali marjas. Vsak j« imel pred seboj gromozanski kup denarja Igrali so neprestano v mrzlični nestrpnosti energično so pribija1 ma.stne karte oa mize, da :e odmevalo od šišenskega hriba Plačevali so s tresočimi rokami izgubljene partije, ♦•vri pa, ki so dobivali, so vlačili k sebi droSiž kar v rok oh i trst vu. Kvartači so bili po *-e-črni sami zaslužni možje v osebah penzijo-nistov, a eno omizje so tvorili bodoči jxm-zijemisti ali njihovi pretendenti, namreč čV jaki, ki so obesili srnrucarstvo rja Um Najhujše }e pa pri vsem tem, da so penzijonisti igrali za predvojni denar, torej za zlato valruto. Krajcarji m groši so žvenketali. sploh so pa bile na mizah nar* znamenitejše numizmatične zbirke. kor je bilo vmes 25 parsJcih novčičev m dinarjev, so bili le zato, da so bil« zbirke pestrejše. Nekaj kibicev se pri tem bogastvu ni moglo vzdržati, zato so pffivleJrf a dan 30- in lOOkronske bankovca, da so sc pohabali z njimi. — Ko si prejšnje Baasj imel 30kro-nskegia, gi bil gospod! ie poroe-e-Ijivo naglasil eden. Ko se je že zmračilo zadnje omizje 4e ni niti mislilo, da bo trena nehati. Kar ve je pojavila pri mizi kaj nenavadna p*'kazen v »Monte Carlu«, Kot angel -#aruh )© potegnila za uho možakir*a, ki i« mešal karte, da ga je kar dvignila. — Mrha stara pore-pnv-Jca, brž >e rad pob eri domov! Jutri bol pa soper krehal* Ne m's!;, da ti bom kuhal* čaj! Možak ni izpusti! glasu iz sebe n rudi tovariji so spoštljivo molčal' m so skesano dvignili na pot izpopolnjevale krasne sk-opucce slike.. Dobro uro trajajoča izvajanja odličmegra gosta znanstvenika so sprejeli navzoči z največjo pozornostjo. Izmed domačinov ae je zahvalil dir. Vilko Fajdiga. Prof. La-croixu nase mesto ni neznano, ker ga je v zimskem času kot navdušen prijatelj smučanja opetovano posetil. Francoski krožek nam obljublja fte več predavani Iz Trbove — Občni zbor Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb. V soli na Vodah se je minulo nedeljo vrši) občni zbor Društva za varstvo otrok m mladinsko skrb. organizacije, ki šteje okrog 2600 članov in js Številčno najmočnejša v Trbovljah Predsednik g. Filip Mura s* je zahvaJil vsem dobrotnikom društva, ziaati TPD ministru za socialno poHttko banaki upravi, občini in drugim za njihovo naklonjenost v pre_ teklem letu Tajnica, šolska upraviteljica ga. Ana Lapornikova je povedala da društvo vTjdrtuJ« gospodinjsko šolo za rudarska dekleta ki plačujejo samo so»nmo. Imajo pa brezplačen obed. Društveni otroški vrtec obiskuje 130 otrok Društvo gmotno in moralno podpira deco in sirote, lani je v human« namene razdelilo 17 P70 Din, nakazalo tudi živila m obleko sodelovalo pri ustanovitvi PT dispanzerja po;eri je poslalo 4 slabotne otroke na letovanje itd. Iz poročila blagajnika Jožeta ftkriniar. ja Je razvidno ds so Izdatki v minulem letu znaaab 56106 Dm Društvo ima tudi lepo knjižnico, ki j« o n1«j poročal g Ado'f Jesi h Knjižnica ima 1578 knji^ O0M namen je. omogočtti tudi najrevnelšim slojem čitanje dobre knjige Iz vseh ooroAfl društvenih funkcionarjev f« bilo razvidno, da je odbor dobro gospodaril saj mu je ostalo se nekaj rezerve ki bo omogočila tudi v napreci njegovo redar poslovanje E6 Sten «. MnbOTjjTirSKT WARO», 80. nsret tĐSS. A. D 34 (Dre siroti fcooi a« — Gospa, — je dešaia Henrika, — /oglejte, kdo govori z vami, in za-apajte nama. Bogati nisva, toda če bd vama mogli pomagati... — Saj sem vam že povedala, da ničesar ne potrebujem, ker so bolečine, ki 6Q ne dajo ublažita, muke, ka jim ni leka, ker ... končno ... Obmolknila je; Luiza je izgovorila njeno misel do konca. — Ker ste hoteli umreti! — Kdo je vam to povedal? — je vprašala Marjana začudeno. Razumela sem to, čutiila sem to, ko sem vas sfršala govoriti. Mi slepci, ki nam pozornosti ne moti noben zunanji predmet, pritiskujemo z dušo in s srcem, a moje srce je čutilo bolestne urrripe vašega. — Povejte nama, kaj vas teži, — se je oglasila Henrika, — morda se nama posreči olajšani vam gorje. Marjana je presenečeno gledala zdaj eno, zdaj drugo sestro. Saj tako redko naletimo na ljudi, ki uganejo naše trpltieniie in ga skušajo lajšati, še predno smo jih prositi, naj to store. Iskrena, neprisiljena plemenitost teh dveh deklet in njun siadki, nežni gias jo je takoj pomiriL Sramovala se je skoraj vpričo teh dveh nedodžnih in poštenih deklet. In vendar ni mogla premagati želje, kri jo je sirila stisniti obema roko. — Ah, kako dobri sta! — je dejala, — Še nikoH me nista videli, pa se vama vendar srnitom m pomagati mi hočeta. Povesila je glavo in pripomnila: — Toda bolje bi bilo, da bi se ne brile nikoli srečale!... In obrnišla se je, ho teč naglo odrti. Henrika jo je hotela zadržati, toda nesrečnica so ji je iztrgala in zaklicala vsa iz sebe: — Ah. pustite me! Nikar me ne odvračajte od usodne misli, ki me žene tja ... tja ... In z roko je pokazala na most. —Ne. ne, ostanite! Za božjo vorjo va prosim, bodite pametni! — je vzkliknila Henrika in jo prijeta za ramo. Marjana se ie nprraia m napenjate *se sik, da bi se ji iztrgala rz rok. — Zamislite se nad tem, kar nameravate storiti. Samomor je zločm! — jo je svarila Henrika. — Ki ga bog nikomur ne odpusti, — je pripomnila stepa, držeč Marjano krepko za roko. Marjana je znova poskusfla iztrgati se sestrama iz rok. — Saj ne vesta! — je vzkliknila vsa iz sebe, — da sem ničvrednica, podila, grešna duša, ki ni vredna usmiljenja! Saj ne vesta, da me zasleduje straža, da me lahko vsak hip izsledi in aretira!... — Vas aretira? — Da, aretira me lahko, vama pravim, ker ne bom imela več moči, da bi pobegnila, kakor sem prvič... — Zakaj vas pa zasledujejo? — je vprašala Henrika prestrašeno. — Kad ste storili? — je vprašata slepa. O, tega vama ne morem povedati, nimam dovolj poguma; kako bi mogla povedati kaj takšnega vama, dobrima dušama, ki ne vesta, kako more biti Človek dovolj slab in dovolj strahopeten, da podleže tako nečastno___ Marjana je povesila oči in zaše-petala: — Kradla sem! Henrika in Luiza sta prestrašeno kriknili. — Da, — je nadaljevala Marjana nekoliko živahneje, — to je roka zločinke, ki jo stiskata v svojih dlaneh... Ah, nisem vama povedala, da se zanimata za nevredno bitje ... Takoj bi vama btfa morala priznati vso resnico. ZaJdicati bi vama bila morala: Pustita me umreti, da uidem ječi, ki me čaka, da se otresem vpliva podleža, ki me je prisilil storiti grd zločm, kajti če bi vedeK ... Marjana je govorila z crrhtečim glasom. Zdaj, ko je brla že začela svojo težko izpoved, je oklevala, kakor hi se bala povedati vse po pravici. Pa je premagala trenutno mak)-di.jriost in vririiKnila: — Da ... Kradla sem ... Oropala sem uboga nedolžno bitje brez ~3eta m matere, ubogega otročička, ki bi rt/u morala biti o nora, rednica ... Za-erešila sem ta ostudni z! "*n za podleža, ki ga preziram... in ki ga obenem ljubim! — Glejta, — je nadaljevala in pokazala s prstom na okna krčme, — tam puančuje s svojimi pajdaši!... Asi shšrta. kako prepevajo, kriče in razbijajo!... Tam popiva mož, ki me je pripravil tako daJeč, da sem kradla ... Napaja svoje pajdaše, podleže, kakor je sam. Rabil je mnogo denarja za to pogostitev in ta denar sem ukradla ... jaz... Razumeta zdaj. kako prav sem imela, ko sen. hotela umreti? Skoti nista našH besed, da bi z njima potolažili ne rečnico, ki se je jkna ' zapovedovala. — če sem daleč od njega, se mi zdrava pamet vrača... moje srce se upiia m ljubezen se Lzpreininja v sovraštvo. Toda gorje, čim se pojavi pred menoj, izgine vsa mržnja. Ogo-vor* me ki že zadrhtim. Pogleda vrn, pa sem zopet njegova sužnja!... Vidita, kar sem vama zdaj povedala, je grozno .. Zdaj že vesta, da sem zanj kradla. Vecftta še, da bi tudi morila žaru. če bi mi dejal: hočem tako! Siroti sta nehote odstopili od te ženske, ki je mimo priznavala, da bi rnorha, če bi n zapovedal mož, ki jo ie bii tako daleč zasužnjil, da ie uničil v nji vsa poštena čustva. Tako sta stali nekaj časa nepre-nr.čno ne da bi si upali zadrževati nesreči ico. ki je vzkliknila s pretres-THviin glasom: — Saj vendar vidrta, da ie najpa-metne:e, da umrem! Slepa je stopila k nji. — Gospodična, — je dejala, — z zločinom ne odkupimo greha. — Bolje je sprejeti na svoja ramena kazen, ki traja nekaj mesecev, kakor pa trpeti večne muke, — je pripomnila Henrika. — Ko pridete rz ječe, — je nadaljevala Luiza, — boste spravljeni z rjndmi. ko se pa spokorrte. boste spravljeni tudi z bocrom. — Z bogom?--Kaj verujete, da je bog? — Ce verujem! — Meni so vedno pravili, da ni boga. — In glejte, kam so vas spra vrli tisti, ki so vam govorili tako, — je de-jal"1 Henrika m . ukazala na most. Marjana je znova povesiia glavo. — Verujte nama, pa boste odkupili svojo preteklost, — a je prigovarjala Luiza. — Da, bodočnost se vam odpre mirnejša in srečnega... Preliv med Kaspiškim in črnim morjem Dolg bi bil 6ZO km in stroški bi znašali okrog 400 milijonov rabljev 99 GOSTILNA PRI LOVCF« LJUBLJANA, vogal Rimske in Bleiweisove ceste ima zopet najboljša, zajam ceno pristna vina z vedno svežimi, vsakovrstnimi prik uski po najnižjih cenah, — Vsak četrtek pa nudim cenjenim gostom pristne idrijske žlikrofe, ki jih priredi lmejiteljica snma. — Pri-xwoca se Helena Lapajne BUZOLIkAilJ MOŠKE ALI DAMSKE OBLEKE Din 18*—, obračanje Din 300.— Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 2 IL — Nfa likanje se lahko počaka, 1681 Wa£fenrad Originalna dvokolesa in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga m zastopstvo: TRIBUNA F. BAT JE L, LJUBLJANA KABLOVSKA GESTA 4. TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CESTA 8TEV. 4 > mM al i ©£?«st< Vsaka beseda 5*> Za odgovor znamko I Plača me lahko tadk m fia ¥pra&aiija wb SLUZBL MESARSKI POMOČNIK želi premeniti službo. — Kos, Poljčane. 1671 POSOJILA na hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke tn Pra-stedione preskrbam pod ugodnimi pogoji. Zgiastti se je osebno: Zore, Ljubljana Gledališka ul 12 1125 Zahtevajte pri Vašem trgovcu tudi Čas za nabauo srečk državne razredne loterije, ki bo pričela s v L razredu ie dne 9. aprila« |e tore) le ie kratek. Onfm, ki st hočejo nabaviti srečke, sporočamo, da se srečke dobijo v vseh rxxiružnicah »Jutra« in v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani, nadalje v Splošnem kreditnem društvu v LJubljani na Aleksandrovi cesti, v Obrtni banki na Kongresnem trgu, v podružnici Mestne hranilnice na Miklošičevi cesti, v Kmetskem hranilnem in posojilnem domu ter v menjalnici Reicher * Turk v Prešernovi tri. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c 19 KROJAŠKO POMOČNICO začetnico (bekiranje) sprejme takoj Andrej flniriar takoj Andrej 2nldar, Ljubljana, Reber 11. 1679 CE POTREBUJETE KAPELNIKA in zborovodjo z večletno civilno in vojaflko prakso, ae obrnite na naslov: Kralik. učitelj glasbe, Mrzla-Vodica, Gorski Kotor. 1678 BIVŠI PODOFICIR 21 let star, žeH primerno zaposlitev. — Ponudbe: Bovec, Rakek st. 164. 1673 MOTORNO KOLO 350 Ks, dobro ohranjeno, kupi Kočar, Lukovica 10 pri Domžalah. 1675 »GLttHKOPF MOTOR« 10—16 HP rabljen, kupim. Ponudbe: Matjaž, avtobusno podjetje, Mozirje. 1674 lam KRASNO POSESTVO zidana poslopja, ravna lega, tik kolodvora in mesta, 9 ha zemlje, prodam za Din 240.000. — Vprašati pri: Gajfiek, gostilna, Slovenjgradec. 1677 BUFFET BRISKI palača »Grafike« — nasproti glavnega le odvora. Vsak Ljubljančan m tudi vsakdo z dežele, ki je obiskal moj buffet, dobro ve, da imamo najboljša vina in da nam ni treba delati reklame, ker se dobra kapljica sama hvali. Poleg dosedanjih vrst sem vpeljal se boljše vrste vina ob enakih cenah. Rizling l Din n.- Znano je, da se Voiga ne izdiva v Cmo morje. Sovjetska vlada, ki s svojimi načrti sploh ne priznava nobenih ovir in mej, je pa sklenila, da je treba tud1: Votei stopiti na prste in sicer v toliko, da se sicer ne bo izlivala v Crno morje, pač bo pa morala preko Mamiiškega morskega preliva vezati Kaspiško morje s Crnim. V ta namen so Rusi sklenili prevrtati kavkaski hrbet, prostor, ki loči obe morji, pa presekati z morskim prelivom. Tako bd parniki lahko vozili z Volge preko Kaspiškega morja naravnost v Črno morje, iz Črnega morja pa zopet nazaj v Kaspiško. Preliv je projektiran preko Mani-Ske nižine, ki leži v krajini danskih ko-zakov v smeri od jugovzhoda proti severozapadn ob reki Manič, ki se izliva v reko Don. Ta nižina je posuta z jezeri in prelivi, kamor se steka ob hudem deževju ali spomladi, ko ko>ni sneg, vsa voda, kar je ie preveč, in tvori tako ueodne pogoje za uresničenje tega velepoteznega načrta. Z morskim prelivom hoče sovjetska Rusija izkoristiti naravni sistem rek in jezer Maniske nižine. Vodo bo lahko dobival preliv iz treh rek severnega Kavkaza, iz Tere-ka, Dona in Kubanii. Tako nastaja trojna rešitev mantškega problema. Najugodnejša se zdi terska rešitev. Pri nji bo preliv napajala voda naravnim poto^ brez Črpalnih stanic, ki bi bile potrebne pri drugih dveh možnostih. V ma: ški kod ini je več jezer, ki so zvezana z Azovtskim morjem po rekah Manič in Don. s Kaspi§kim morjem bodo pa zvezana po umetnem prelivu z devetšimi zapornicami. Ter-ski preliv se bo rzteka* v reko Kom, ne da bi prekinil njen tok. Maniški preliv bo 620 km dotg in stroški bodo znašali 350 do 400 rralijonov rubliev. Ce bo ta preMrv res zgrajen, bo njegov gospodarski pomen ogromen. Proti kotflind Kasorškega in Ornega morja, zvezanih s prelivom, se vlečejo velike nižine Kazakstana, Turkmenrije, Južnega Povoilzia PlrikaspiSkega kraja in severne Perzije. Skozi prelfv bi vozfli na Crno morje zlasti nafto, kazakstan-sko meso, žito ni les iz Povolzja, ftrr-kestansko sapomrtve letala. Tovarna Lockhheed je izdelala najprej nov tip leta4a »Akair«, ki je z nam letalec Bruse dosegel hitrost 377 km na uro, kar pomeni, da je rabiJ iz San Francisca v Los Airrgeies 1 aro 30 min. 40 setkrand. teta tovarna je zgradila pozneje več tipov brzih letal, ki so dofofli "mrena »Orkw«. ^Sirros« in »Vega«. Evropska dražba za zračni promet *Swrssair« rabi za svoje proge več letal tipa »Orioo«. Sele s temi brzimi letali st je zvišate tmrost od prvotnih 142 na 260 krm kn sicer na progi Oumh —Monakovo—Dunai, doigi 610 km, b Curina na I Ama j in nazad se rab*. 9 ur 10 mm. do KS nr K) min. z K) minutnim presledkom v Monako vem- Leiaio tn>a »Orion« je etK&rifeiik z znižanimi kril: tako, da moti trap iznad n#h. Stroj sam tehta 1617 kg, pri potoii obtežitvi pa 2450 k?. Največta dxwe»gljiva hitrost znaša 360 km, povprečna hitrost pa 293 km na uro. Na/večja hi* rosu, ki pomena 1850 obrartov motorja v rninoti. doseže letalo v povnrečjni vtSasi 1830 m. Se ko se tetak) Sfpašča na tla, sna hitrost 100 tem na uro, kar je mnogo in pomeni nevarnost za piAota in potnike, V letata Je prostora največ za 6—7 potnikov. Lltravroi sbkđoicnsec Otjemalec v defi&stesm trgovini: Daj*e mi 10 dek dtmbe, toda zavrete mi jo v časopisni papir z nadaljevanjem romana, kakor ste ml včeraj v&vfft salamo. TRGOVCI POZOR! Ustanavljam 200 komisijskih zalog za prodajo čevljev z gumi podplati. Cene brez konkurenca. Nikakega rizika Kdor želi katero prevzeti, naj sporoči na: Ivan Prešeren, tovarna Čevljev, Kranj. 1651 IZPOSOJAMO plo&če, gramofone radlo-aparate. Aleksandrova a * (prehod >Viktorta< palače) ČRNA ČEBULA kg po Din —.65 prodaja trgovina zemeljskih pridelkov Pređo j evič, Nova GradlSka. K576 r GORENJSKI SEMENSKI KROMPIR beli »Oneida« in zgodnji »Kotnik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna »droga v Kranja. 1691 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA. Sv. Petra centan 14. 11/T VSE JE PRIZADELA KRIZA Zato smo pri nakupu previdni Kupujemo tam, kjer je cenejše m boljša Pri staroznani mann-fak turni trgovini H MIKLAUC. LJUBLJANA, poleg gfcoftje, Dobro m poceni je staro gesto te ve* kot 60 let atare tvrd k e Cviček Domača Tropinovec Kuba rum 9.-36.-34.- 30.- Domači kmečki Speto kilogram > 25.- Sipon 1 > 9- Traminec, buteljka > 12.-Domači hrusevec 1 » 26.-Karlovački vermut 1 > 24.-Razni nkerji 1 > 32.- V buCfetn so na raxpolago vedno razni a veži zakuski po najnižjih cenah. Se priporoča za nadaljnji obisk a. —n. Danes }e pnaaŠBHŠ nag srčnorjtibrjeiri očo, stari oCa, brat, in tast, gospod Andrej Marčan posestnik, mesar in občan ljubljanski V neizmerni žalosti ga spremimo v petek, dne 31. marca 1933 ob 4. uri popoldne iz hide žalosti, Rimska cesta st. 21, na pokopa-BSče k Sv. Križa, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V I^ahljant, dne 29. marca 2933. DRAGA, JOSIP, MARICA por. FILIPCIC, SLAVKA por, BOR-ĆIĆ, KAREL, IDA por. BERDAJS, BOGA, sinovi in hčertae — IVO FDLIPCIC mag. phann. JAKSA BORCIH, VILKO BERDAJS, zet je. — ELA roj. KASTELJC, DARINKA roj. KUCIC, smahi — JOSKO, ANDRA, NIVES, A STA, MIRJANA, BOGDAN, MIRJANA, vnuki in vnukinje — in vse ostalo sorodstvo 1