OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ·,··~.":- - TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije št. 33, letnik IV, maj 99 • Javni razpis za sofinanciranje promocijskih akcij: CPTS objavlja razpisa za sofinanciranje na področj u konkretnega sodelovanja z organizatorji potovanj in dodatnih akcij tržnega komuniciranja .................................................................................................................. 2. stran • Akcija "Dobrodošli doma" se nadaijujetudi letos: Z vprašalnikom vas vabimo k sodelovanju ........................................................ 3. stran • Izvajanje Zakona o pospeševanju turizma v praksi: Regionalna in področna turist i čna organizacija ter oblikovanje Nacionalne tur i stične organizaci je .... ............................................................................................................................................................................... 4. in 5. stran • Projekt TiPS (Turistične informacije in promocija Slovenije) bomo uresničili s skupnimi močmi .. .. ......... .. .. .................. ......... 6. stran • Dodatne promocijske akcije: V maju in juniju vrsta konkretnih akcij pospeševanja prodaje in odnosov z javnostmi ...................... 7. stran • Zadnja stran: Koper se ponaša z novim hotelom za poslovneže, Autocommerce krepi touroperatorsko mrežo, Kata log slovenskih mest, Po predstavitvenemu še prodajni katalog doline Soče, Sloveni ja - turistični vodnik izšel tudi v tujih jezikih, Kje je kdo, Podčrtano, Slovenija na kratko ......................................................... ........................ ......................... .................................................................................... 8. stran Poleg dodatnih akcij pospeševanja prodaje in odnosov z javnostmi tudi javni razpis v višini 199.000.000 tolarjev Že kmalu po začetku Natovih napadov na Zvezno Republiko Jugoslavijo je Center za promocijo turizma Slovenije začel z oblikovanjem in izvajanjem dodatnih programov trženja in promocije slovenske turistične ponudbe na tujih in na domačem trgu. Te konkretne akcije tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pa še posebej intenzivno v organizaciji CPTS, njegovih predstavništev v tujini in v tesnem sodelovanju s slovenskim turističnim gospodarstvom potekajo v mesecu maju in juniju. Takoj po velikonočnih praznikih je CPTS razposlal informacije o stanju v slovenskem turizmu vsem organizatorjem potovanj in turističnim agencijam po tujini, ki vključujejo Slovenijo v svoj program, po prvem maju pa je več sto tujih novinarjev prejelo pismo ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška s povabilom v Slovenijo in opisom novosti v slovenski turistični ponudbi. Ker pa je v dani situaciji najpomembnejši osebni stik, CPTS in predstavniki CPTS v tujini vsakodnevno obiskujejo tuje organizatorje potovanj na posameznih trgih, intenzivno komunicirajo z novinarji, organizirajo predstavitve slovenske turistične ponudbe z delavnicami, študijskimi obiski organizatorjev potovanj, slovenskimi večeri, to pa dopolnjujejo še štirje sejemski nastopi slovenskega turizma, ki so oziroma bodo po rednem programu potekali v mesecu maju in juniju. Na Centru za promocijo turizma Slovenije smo pripravili raziskavo o negativnih vplivih vojne na Balkanu na slovenski turizem. V tej raziskavi smo ugotovili, da bi slovenski turizem v danih razmerah izgubil kar 23,1 odstotka oziroma 524.386 turističnih prenočitev. Če vemo, da tujec pri nas povprečno porabi enajst tisoč tolarjev na dan, to pomeni izpad kar šestih milijard tolarjev neposrednih prihodkov. Ker pa vsaka turistična prenočitev pozitivno vpliva tudi na ostale gospodarske panoge, ki so s turizmom povezane posredno (trgovci, prevozniki, cestna podjetja ... ), pa bi bilo izpada dohodka kar za 15 in pol milijarde tolarjev. S tem bi bilo ogroženih kar 871 delovnih mest v slovenskem turističnem gospodarstvu. Zato je CPTS skupaj z MMGT pripravil predlog dodatnih promocijskih aktivnosti v višini 421 milijonov tolarjev in ob veliki angažiranosti resornega ministra, po predstavitvi tehtnih argumentov, po nekaj usklajevanih sestankih s turističnim gospodarstvom na eni in z vlado na drugi strani v ta namen uspel pridobiti 375 milijonov tolarjev, dodatnih 57 pa je bilo prera_zporejenih iz rezerv v okviru proračuna CPTS. še ta teden, 21 maja, bo v Uradnem listu (za podrobne informacije glej drugo stran Turizma) objavljen razpis za finančna sredstva v višini približno 200 milijonov tolarjev, preostala sredstva pa bodo namenjena dodatnim programom, ki jih je potrdila Vlada: akcijam na področju organiziranega, neorganiziranega - individualnega turizma, odnosov z javnostmi in oglaševanja (za primer teh akcij na primarnem trgu Nemčije glej drugo stran, o akciji na domačem trgu v obliki nadgradnje akcije Dobrodošli doma pa tretjo). 11. maja je CPTS v sodelovanju s slovenskim nacionalnim prevoznikom Adrio Airways ter z MMGT v hotelu Radisson Moriah Plaza v izraelskem Tei Avivu organiziral odmevno turistično delavnico s predstavitvijo slovenske turistične ponudbe. Na tridnevnem obisku v Izraelu je bil tudi minister Janko Razgoršek, ki se je med drugim sestal z generalnim direktorjem Ministrstva za turizem Izraela Shabtai Shayem, skupaj z veleposlanico RS v Izraelu Darjo Bavdaž Kuret pa se je udeležil tudi predstavitve slovenske turistične ponudbe (več na strani sedem). CelJ e - Skladišče Per I I 17936 / 1999 1111111111111111 III IIII II IIIII II II IIIII II III IIIIIIIIIII 5000006946 , 33 GOB I SS 1:1 Komentar CPTS in slovensko turistično gospodarstvo sredi številnih akcij Prvi trije meseci letošnjega leta so nas upravičeno navdali z optimizmom, saj so nam preliminarni podatki za prvo četrtletje pokazali pozitivne indekse, in to na vseh najpomembnejših tujih trgih kot tudi na domačem. Tudi z izkupičkom velikonočnih praznikov smo bili zadovoljni. Vendar pa je turizem, kot smo že večkrat zapisali, sila občutljiva dejavnost, odvisna od celovitega delovanja vseh sedmih elementov tržnega spleta, poleg tega pa še od zunanjih dejavnikov, kot so družbenopolitične razmere, pa vreme in še kaj. Na Centru za promocijo turizma Slovenije smo se po začetku Natovih napadov takoj odzvali in začeli pripravljati tako imenovane krizne scenarije promocije, ki se odvijajo že vse od začetka marca, v vročičen tempo pa prihajajo prav te dni, ko smo tako na Centru za promocijo turizma Slovenije kot tudi v slovenskemu turističnemu gospodarstvu v pravem vrtincu dodatnih promocijskih akcij, delavnic, komuniciranja s tujimi organizatorji potovanj, novinarji in drugimi javnostmi. Potem ko smo pripravili povsem razdelan predlog dodatnih akcij tržnega komuniciranja na tujih in na domačem trgu, ki srno jih podprli še z raziskavo o obsegu negativnih vplivov vojne na Balkanu na slovenski turizem, srno ob veliki podpori Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, po predstavitvi tehtnih argumentov, po nekaj usklajevanih sestankih s turističnim gospodarstvom na eni in z vlado na drugi strani v ta namen uspeli pridobiti dodatnih 375 milijonov tolarjev. Del akcij (bo) poteka(!) neposredno iz CPTS oziroma njegovih predstavništev v tujini in v tesnem sodelovanju s turističnim gospodarstvom, del akcij pa neposredno iz turističnega gospodarstva. Te akcije so predmet razpisa v višini 199 milijonov tolarjev, ki je bil v Uradnem listu objavljen v petek, 21. maja, preberete pa ga lahko tudi na drugi strani Tur!zrna. Poleg tega so tam jasno navedeni vsi pogoji, kriteriji in principi, ki nas bodo vodili pri izbiri projektov, ki bodo upravičeni sofinanciranja v višini 60 odstotkov vrednosti. Kljub temu, da so naše prioritetne akcije usmerjene na tuje trge, kjer želimo preprečiti nadaljnje odpovedj, ohraniti sodelovanje z organizatorji potovanj in prisotnost Slovenije v njihovih programih, in pa spodbuditi povpraševanje, pa borno velik poudarek dali tudi domačemu trgu. Čeprav morda še te majske dni ni bilo videti, da srno prisotni tudi doma, pa srno v tem času pripravili celovito strategijo nadgradnje lanske akcije tržnega komuniciranja z domačimi javnostmi "Dobrodošli doma", ki bo letos bolj naravnana v pospeševanje konkretne turistične ponudbe. Medtem ko srno lani počitniško aktivne Slovence povabili, da se odločijo za več kratkih počitnic, kot dopolnitev letnemu dopustu, in to predvsem v pred- in po- sezoni, pa srno letos zaradi drugačne situacije nekoliko drugače zastavili izhodišča akcije. Predvsem želimo nadaljevati pozitivni trend, ki srno ga sprožili lani, v največji možni meri preiti od splošnega h konkretnemu in ob upoštevanju gospodarskih in varnostnih sprememb razširiti produkt od kratkih počitnic tudi na daljše počitnice oziroma letovanje doma. Letošnja akcija "Dobrodošli doma" se bo začela sredi junija in bo trajala do sredine septembra. Prvi korak, s katerim borno k sodelovanju povabili vse vas, je vprašalnik, ki ste ga že prejeli, v nasprotnem primeru pa ga lahko najdete na tretji strani. Prvo informacijo o vsebini in poteku akciji borno v obliki "info zloženke" naslovili na približno 250.000 naslovov po vsej Sloveniji, vsebovala pa bo tudi osnovne informacije o turističnih ponudnikih, ki bodo v akciji sodelovali s konkretnimi programi. Po najavi v obliki te zloženke bodo domačim gostom do ponudnikov pomagale brezplačne turistične telefonske linije, prodajne brošure po petih turističnih področjih s konkretnimi turističnimi paketi, razširjena domača stran na internetu itd, vse to pa bo podprto z vzporednim najavnirn oglaševanjem v nacionalnih medijih. Vsem slovenskim turističnim ponudnikom borno preko promocijskih, trženjskih in prodajnih kanalov omogočili brezplačno sodelovanje, vendar ob pogoju, da bodo pripravili konkretne turistične programe. Da pa bi se domači gost, kateremu je akcija namenjena, kar najbolj odzival na informacijske kanale, ki jih borno odprli, bo letošnji "Dobrodošli doma" temeljil na številnih nagradah, večina v obliki turističnih paketov. Za največje nagrade se bodo lahko potegovali le tisti, ki bodo s potrjenim kupončkom dokazali, da so letos v Sloveniji preživeli že vsaj ene počitnice. Na CPTS kot tudi v turističnem gospodarstvu pa se vsi dobro zavedamo, da borno domačega in nenazadnje tudi tujega gosta pritegnili predvsem s privlačnimi, pestrimi in kakovostnimi programi, z atraktivnimi programi dodatne animacije, seveda pa bodo morali biti tudi cenovno ugodni oziroma ponuditi večjo vrednost za zdaj oblikovano ceno. i) dobrodošli r• . ~ om~ ~ ril r L, '" isa za sofinandranje-na področju, konltretnega sodelovanja - vanj in dodatnih akcij tržnega komuniciranja vanju proračuna Republike št. 5196, 78197, 34198, 91198) in cij, dotacij in drugih transf erov iz enije (Uradni list RS št. 5198) ma Slovenije predložiti do 31.5., 14.6., 28.6., 12.7., 26.7, do 15.00 ure. 6. Odpiranje vlog Odpiranje ponudb bo izvedla strokovna komisija ob torkih: 1.6., 15.6., 29.6., 13.7., 27.7. ob 10.00 uri v prostorih Centra za promocijo turizma Slovenije. Odpiranje ponudb ni javno. 7. Obvestilo o izidu javnega razpisa Vsi, ki se bodo prijavili na javni razpis, bodo o rezultatih obveščeni v roku 8 dni po odpiranju. 8. Dvig razpisne dokumentacije Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije posreduje Klara Hauko ali Iztok Altbauer, Center za promocijo turizma Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana, tel: 189 18 40, fax: 189 18 41. Principi sofinanciranja 1. Princip selektivnosti Obdelava vsakega partnerja posebej, definiranje konkretnih problemov in konkretnih ukrepov za- reševanje le-teh; 2. Princip transparentnosti Sklepanje pogodb o dodatnih akcijah tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi med hotelirji, organizatorji potovanj, turističnimi agenti, incoming turističnimi agencijami, avtobuserji, avio prevozniki in cpts (odvisno od v poslu sodelujočih partnerjev); 3. Princip dolgoročnosti S preprečitvijo prekinjanja pogodb ohranjamo kontinuiteto poslovnega sodelovanja tudi v prihodnosti; 4. Princip partnerstva Sofinanciranje ukrepov samo v primerih sofinanciranja akcij s strani slovenskega turističnega gospodarstva in organizatorjev potovanj; delitev stroškov 60 odstotkov cpts, 20 odstotkov turistično gospodarstvo, 20 odstotkov organizator potovanj; II. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA DODATNIH AKCIJ TRŽNEGA KOMUNICIRANJA Vir: Razpoložljiva sredstva na postavki 3984 -EU CENTER ZA PROMOCIJO TURIZMA SLOVENIJE 1. Uporabnik proračunskih sredstev Center za promocijo turizma Slovenija, Dunajska 156, Ljubljana 2. Predmet javnega razpisa Sofinanciranje slovenskemu turističnemu gospodarstvu za pripravo in izvedbo konkretnih akcij tržnega komuniciranja z namenom pospešiti slovensko turistično ponudbo, zaradi vpliva vojnih razmer v ZRJ na pospeševanje prodaje slovenske turistične ponudbe. A/ Upravičenci Na razpis se lahko prijavijo slovenske pravne osebe in podjetniki posamezniki (v nadaljevanju podjetja) v turističnem gospodarstvu: turistični organizatorji potovanj oz. agencije in druga turistična podjetja. B/ Izločitveni kriteriji za podjetja Do sredstev iz tega razpisa niso upravičena podjetja: • podjetja, ki niso registri rana za opravljanje turistične dejavnosti, • podjetja, ki so v stečajnem postopku ali v f ostopku prisilne r.oravnave. C Izločitveni kritenji za programe Do sredstev iz tega razpisa niso upravičeni programi: • programi, ki niso predmet opredeljenih dodatnih programov tržnega komuniciranja na primarnih 1n sekundarnih tujih trgih in domačem trgu glede na vpliv vojne v ZRJ na pospeševanje po slovenski turistični ponudbi, • programi, ki so sofinancirani iz drugih virov državnega proračuna. D/ Merila za izbiro programov: • tržna naravnanost programa, • ustreznost terminskega načrta za izvedbo programa, • finančna konstrukcija programa, • delež finančne udeležbe predlagatelja programa in njegovega partnerja v tujini. Javni razpis (za sofinanciranje prihoda skupin tujih turistov v primeru nezadostnega števila prijavljenih udeležencev in za sofinanciranje izvajanja dodatnih akcij tržnega komuniciranja), ki ga v skupni višini 199.000.000 tolarjev razpisuje Center za promocijo turizma Slovenije, je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 21. maja 1999. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Klaro Hauko ali Iztoka Altbaurja na telefon 0611891 840. E/ Relevantni trgi in programi Sredstva so namenjena naslednjim tujim trgom: Avstrija, Italija, Nemčija, Madžarska, Svica, ZDA, Nizozemska in Belgija, Velika Britanija in Irska, Japonska, Izrael in domačemu trgu. Podjetja lahko kandidirajo z naslednjimi programi: predstavitve aranžmajev pri tujih agentih in posameznih ciljnih skupinah, akcije direktnega marketinga za individualne goste, akcije ciljnega oglaševanja, izdelava in distribucija posebnih letakov s konkretnimi programi in drugo. Podjetja lahko kandidirajo z večimi programi, vendar z vsakim ločeno (en program je ena akcija tržnega komuniciranja). F / Višina sofinanciranja Višina sofinanciranja je največ do 60 % vrednosti predlaganega programa, vendar ne bo presegla zneska 600.000 SIT na posamezen program. G/ Pogoj predhodne izvedbe programa Izbranim prosilcem bodo dodeljena nepovratna sredstva za stroške programa, če bodo le ti uspešno dokončani in če bo zaključno poročilo ter obračun stroškov zanje podan v roku enega meseca po zaključku programa, skupaj z dokazili o realizaciji programa. 3, Okvirna višina sredstev Okvirna višina sredstev, ki je predmet tega javnega razpisa, znaša 149.000.000,00 SIT. 4, Uporaba sredstev Sredstva po tem javnem razpisu morajo biti porabljena do konca leta 1999. s. Predložitev vlog Popolna vloga, v skladu s prejetimi navodili, mora biti dostavljena na naslov: Center za promocijo turizma Slovenije, Dunajska 156, 1000 Ljubljana v zaprti ovojnici pod oznako "Ne odpiraj - razpis II", z navedbo "dodatni programi". Ponudbe se bodo zbirale do dne 9.6.1999, do 15.00 ure. 6. Odpiranje vlog Odpiranje ponudb bo izvedla strokovna komisija v četrtek, 10.6.1999, ob 10.00 uri v prostorih Centra za promocijo turizma Slovenije. Odpiranje ponudb je javno. 7. Obvestilo o izidu javnega razpisa Vsi, ki se bodo priJavili na javni razpis, bodo o rezultatih obveščeni v roku 8 dni po odpiranju. 8. Dvig razpisne dokumentacije Razpisno dokumentacijo in dodatne informacije posreduje Klara Hauko ali Iztok Altbauer, Center za promocijo turizma Slovenije, Dunajska 156, Ljubljana, tel.: 189 18 40, fax: 189 18 41. Primer dodatnih promocijskih akcij na primarnem trgu Nemčije Del akcij bo potekal neposredno iz CPTS oziroma njegovih predstavništev v tujini v tesnem sodelovanju s turističnim gospodarstvom, del akcij, ki pa so predmet razpisa, pa neposredno iz turističnega gospodarstva. 1. PRODAJNI SISTEM - AKCIJE POSPEŠEVANJA PRODAJE 1.1. Akcije na področju organiziran• turizma Skupni obiski predstavnikov CPTS in slovenskih turističnih podjetij pri najpomembnejših TO in TA, ki vključujejo Slovenijo v svoje programe za leto 1999, in dogovor o skupnih akcijah pospeševanja prodaje: • Neposredna stir.iu[acija tujim organizatorjem potovanj oz. agencijam v pfimeru odpovedi skupin ali posameznikov z že vplačanimi rezerv~cijal)11, pq?eb~e akcije z domačimi recept1vrnm1 agene11am1. • Predstavitve slovenske turistične ponudbe pri prodajalcih aranžmajev - TA in P,ri posameznih ciljnih skupinah (upokojenskih združenjih, športnih klubih itd), v obliki t.i. slovenskih večerov z diapozitivi, glasbo, pokušino vin in kulinarike slovenskih kuharskih mojstrov (skupno število predstavitev 12 -15). • Organizacija 7 študijskih ,Potovanj za prodajalce turističnih aranžmajev ( t.i. Expedientenreisen) v trajanju 3 -4 dni s 25 -30 udeleženci v mesecih maj in Junij. 1.2. Akcije na področju neorganiziranega - individualnega turizma • Podpora slovenskemu turističnemu gospodarstvu pri izvajanju akcij direktnega marketinga za 1ndLvidualne goste (direktni mailing). • Po~ora slovenskemu turističnemu gospodarstvu pri ciljno usmerjenem oglaševanju: - dogovorjeni oglasi za izključno konkretne programe, - krovni oglasi za posamezna turistična področja (zdravilišča, Obala in Kras, gore in jezera, mesta, podeželje) v odvisnosti od interesa. 2. ODNOSI Z JAVNOSTMI 2.1. Srečanja z novinatji • Organizacija slovenskih večerov za novinarje v MUnchnu, Leipzigu, NUrnbergu in Stuttgartu v aprilu in maju - v prisotnosti zainteresiranih predstavnikov slovenskega turističnega gosRodarstva). 2,?. študijska potovanja novinarjev • Studijska potovanja novinaqev, ki so v preteklosti že pozitivno pisali o Sloveniji, in študijska potovanja novinarjev po priporočilih TO in TA, ki lahko s svojimi prispevki odločilno pripomorejo k pospeševanju prodaje slovenske turistične ponudbe (2 študijska potovanja). • Lobiranje novinarjev/urednikov za PR članke o Sloveniji v povezavi z oglaševanjem s slovenskim turističnim gospodarstvom. Kriteriji za sofinanciranje l. Po konkretnih partnerjih (akcije na področju organiziranega turizma) 1. V poštev pridejo samo tisti TO, turistični agenti, avtobuserji, incoming agenti, avio prevozniki, organizatorji kongresov, ki imajo za leto 1999 s slovenskimi ponudniki že sklenjene konkretne pogodbe o sodelovanju. 2. Predmet sofinanciranja so samo dodatno dogovorjene akcije tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi za konkretnega slovenskega ponudnika (hotelsko podjetje). Zato se za take dodatne akcije obvezno oblikujejo aneksi k že obstoječim pogodbam. 3. MMGT (CPTS) sofinancira praviloma največ do višine 60 odstotkov stroškov skupaj dogovorjenih in v aneksu k pogodbi definiranih dodatnih aktivnosti. II. Po osnovnih segmentih slovenske turistične ponudbe Akeija "Dobrotlošli_iloma." se-nadaljuje tuili etos! 1' VPRAŠALNIK 1' VPRAŠALNIK 1' VPRAŠALNIK 1' VPRAŠALNIK 1' VPRAŠALNIK 1' VPRAŠALNIK 1' Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik vrnete na enega izmed naslednjih načinov: po telefaksu na 061/2891-841, po pošti na naslov Center za promocijo turizma Slovenije, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, ali pa odgovorite po elektronski pošti na www. dobrodosli-doma.net. Ne pozabite: zadnji rok za uvrstitev v info zloženko in prodajne brošure je -z,. maj 19991 Naziv ponudnika (npr. Hotel Marko, Terme Čatež): __________________________________ _ Naslov in poštna številka: ________________________________________ _ Telefon: 06_/ ____________ Telefaks: 06_/ ______________________ _ Elektronska pošta: ________________ Domača stran: www: ____________________ _ V katero turistično področje želite biti uvrščeni? (prosimo, odločite se za eno možnost, le v izjemnih primerih dveO Turistično področje: ~ecializirana ponudba: O zdravilišča U aktivn i športni oddih (adrenalinski športu O obala in Kras O športna ponudba kot glavna aktivnost O gore in jezera (npr.konji, golf, teniški kamp) O podeželje O počitnice za družine z malimi otroki O mesta O alternativne počitnice : _ ______________ _ Vrsta ponudbe: O sobe (z zajtrkom ali brez) O polpenzion /polni penzion O apartmaji z lastno kuhinjo O kamp O brez prenočišča (prenočišče pri drugih ponudnikih v bližinO O izoblikovani paketi (penzion in vključene dodatne aktivnsotO O drugo/ opomba: _______ _ Ali imate lastne promocijske materiale? Ponudba počitnic pri nas omogoča: O vodni športi O pohodništvo O jahanje • golf O kolesarjenje (izposoja koles) O vodene aktivnosti, izleti O kulinarične /vinske posebnosti O drugo: _________________ _ O lasten prospekt /katalog O sodelujemo v skupnem katalogu - katerem? --------------------------------- 0 osnovni letak/ cenik One Posebnosti v naši ponudbi: O domače živali so dobrodošle O imamo nekadilske sobe O olajšan dostop za invalide O organizirano varstvo za otroke Ali ste pripravljeni prispevati vikend paket(e) v zameno za obsežnejšo promocijo znotraj akcije? O da, večje število ali daljše pakete, če zato dobimo močno promocijsko podporo O enega, največ dva O ne, aktivnejše sodelovanje nas ne zanima - sodelovali bomo samo v obliki brezplačne vključitve O nimamo tovrstne ponudbe, pripravljeni pa smo sodelovati z drugačnim prispevkom (vstopnice za muzeje, razne prireditve itd) Kontaktna oseba za nadaljnje stike glede sodelovanja: ______________________________ _ Da bi akcija dosegla svoje cilje, potrebujemo vaše konkretne turistične programe (od eno- do sedem dnevnih). Za brezplačno uvrstitev v informativne materiale vas prosimo, da nam pošljete kratek opis vaše ponudbe in enega izmed vaših turističnih paketov, katerega bi lahko opredelili kot vaš "Top program". Vse vas, ki boste izrazili interes za aktivnejše sodelovanje (pod zgornjo prvo ali drugo točko), bomo dodatno poklicali in vam razložili podrobnosti. Primer: (opomba: program je naveden zgolj kot primer in v resnici ne obstaja) Terme Čatež - Največji slovenski zdraviliško-rekreacijski center. Zimska in poletna termalna riviera, bogate možnosti za šport in rekreacijo, hoteli, zdraviliške usluge, prijetno okolje za organizacijo seminarjev in poslovn ih srečanj, v bližini grad Mokrice s ponudbo golfa in jahanja. Naziv programa (ki naj kar največ pove o vsebini};rsti programa): Poletna otroška šola angleškega jezika v okolju termalnega paradiža Trajanje: 7 dni Cena: 35.000 SIT Vsebina programa: -tečaj angleščine pet ur dnevno - dnevna vstopnica na Poletno termalno riviero - najem koles dve uri na dan -3 ure tenisa in 2 uri tečaja jahanja -možnost raznih športnih aktivnosti -sedemdnevno bivanje na bazi polpenziona v bungalovih Prosimo, da navedete vašo ponudbo: Opis vaše celotne ponudbe v max. 20-30 besedah:--------------------------------- Naziv programa:-------------------------------------------- Trajanje: - --------------------------------------------- Cena: ----------------------------------------------- Vsebina programa: Opomba: Prosimo vas, da upoštevate format vprašalnika, saj bomo dolge opise prisiljeni skrajšati brez vaše privolitve. Pišite čitljivo! Hvala za sodelovanje! Na CPTS smo na slovenske turistične ponudnike 19. maja naslovili vprašalnik, s katerim želimo pridobiti podatke o konkretnih turističnih programih, ki jih bomo preko orodij akcije "Dobrodošli doma" promovirali na domačem trgu. če vprašalnika mogoče niste prejeli, še vedno ni prepozno! Vabimo vas, da ga preberete, fotokopirate, izpolnite in nam ga najkasneje do 71. maja pošljete na CPTS. Potek celotne akcije bomo predstavili na novinarski konferenci 8. junija. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Mišo Novak, vodjo odnosov z domačimi javnostmi na CPTS, tel.: 0611891840 ali na misa.novak@cpts.tradepoint.si. Regionalna in po o a or1 cforgan1zac11 oblikovanje Nacionalne turistične organizacije · .... _. · · · : - . .-~::-•-· · ':-. · ·.. · · ' B"~T?n'a '.,•",·•~. , . . ~ ·~ - . • ~ ✓A<:. :._,,._·:.- '., . ' . ,' ·_ ., ! .,~ /; D V Sloveniji je reG_ionalna organiziranost šele v porajanju t11di na upravno političnem področju (regije oz. pokrajine). Veliko stevilo majhnih občin (192) v SloveniJ.i, lil niso povezane v regije oz. pokrajine na osnovi zakonsko določenih območi,j, so pa osnovni nosilci in pobudniki organizimnosti pospeševanja turizma na lokalni ravni po 7FI', poraja mat'Silye tt11li dvome o 11spešnosti regionalnega povezovanja na Jiodročjt1 turizma zarm/,i izrazitih lokalnin interesov. Dejstvo pa je, da se lahko sredstva, ki so namenjena pospeševanju turizma za določene funkd/e, učinkoviteje uporabijo ob zdr11ževani_u pospeševalnih aktivnosti na področju turizma na širših geografskih območjih. Prav tako pa bi bilo seveda nesmiselno upravno določati, katera olitnočja občin se morajo povezati v regije za potrebe pospeševanja turizma, saj bi tak način lahko porajali administrativne in neživljenjske regije. Zato tudi Zakon o pospeševanju turizma prepušča odločitev o oblikovanju regionalnih turističnih organizacij lokalnim turističnim organizacijam, hkrati pa predvide a finančne spodbude in P!'ogramsko vklfučevanje v Nacionalno turistično organizacijo za tista območja, ki bodo oblikovala, regionalne turistične organizacije. Prav tako zakon predvideva združevanje večjega števila subjektov, ki oblikujejo istovrstno ponudbo v področne turistične organizacije. Takšni sub~ekti so lahko npr. zdravilišča, igralnice, smučišča, turistične agencije, ipd. Zakon spodbuja takšne organizacije zaradi združevanja istovrstnih ponudnikov s ciljem skupnih aktivnosti na izboljševanju ponudbe in promociji istovrstne turistične ponudbe v Sloveniji. Zakon sicer ne določa natančnih kriterijev in pogojev za oblikovanje regionalnih in področnih turističnih organizacij, zato bomo v tej števil~i TUR!ZMA predvsem interpretirali zakon v obliki praktičnih napotkov in priporočil za oblikovanje regionaln ih in področn i h turi stičnih organizacij. V zadnjem poglavju tega članka pa bomo nakazali zakonske osnove in možnosti za oblikovanje Nacionalne turistične organizacije. Regionalna turistilna organizacija Obstoječa regionalna organiziranost turizma V Sloveniji na regionalni ravni, kot smo že dejali v uvodu, ne obstaja upravno-politična organiziranost. Na turističnem področju pa obstaja neke vrste parcialna (panožna) turistična organiziranost v naslednjih oblikah: • Območne gospodarske zbornice, ki obsegajo tudi turistična oz. gostinska združenja; • Območne obrtne zbornice, ki obsegajo tudi gostinske sekcije; • Regijske turistične zveze, ki združujejo turistična društva in občinske zveze na širših območjih; Geografska območja, ki jih navedene organizacije pokrivajo v veliko primerih tudi ne sovpadajo. Navedene organizacije pokrivajo interese delovanja svojih članov na regijski ravni. Zbornice se ukvarjajo predvsem z izboljševanjem pogojev c!e lovanja gospodarskih subjektov · svojih članov. Turistične zveze pa na regijski ravni združujejo interese turistične ljubiteljske dejavnosti, vendar poskušajo kljub svoji ljubiteljski naravi dela ze lo široko in ce lovito pokrivati funkcije turističnega sistema v regiji z ustanavljanjem različnih strokovnih komisij in organov. Vendar kljub temu zaradi nesistemskega financiranja in ljubiteljskega dela ne zmorejo opravljati nekaterih funkcij, ki zahtevajo profesionalno delovanje. Pri tem se r,aslanjajo na projektno sodelovanje z občinami in gospodarskimi subjekti pri financiranju promoc jskih in razvojnih projektov. Takšna organiziranost na regijski rayni ne zagotavlja vseh pogojev za učinkovito oblikovanje in trženje celovite turistične ponudbe. Se vedno namreč vsak od subjektov (ki so na ravni regije sicer že "stanovsko" organizirani) deluje bolj ali manj na svojem področju in le projektno prihaja do določenega sodelovanja. Cilj turistične organi:iliranosti pa je čim intenzivnejša koordinacija vseh subjektov, ki sooblikujejo turistično ponudbo. Pri oblikovanju regionalnih turističnih organizacij, kot jih predvideva ZPT, pa bo seveda možno opstoječe oblike navedenih organizacij na učinkovit način vključiti oz pritegniti k celovito zasnovant egiona lni turistični organiziranosti. Osnovni pogoji In priporočila za ustanovitev RTO Pri oblikovanju RTO pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da upravno politične regije niso nujno tudi najboljše turistične regije. Pri oblikovanj turistične organiziranosti regij moramo izhajati iz trženjskega pogleda na regijo. To pa pomeni, i\Ja mora vključevati tista območja, ki skupaj lahko oblikujejo celovito in zaokroženo turistično ponudbo integralnih turističnih proizvodov, ki lahko nastopajo na istih ali podobnih turističnih trgih. Oblikovanje turistične regije je torej potrebno gledati z očmi potencialnih gostov oz. turistov. Tako oblikovana turistična regija mora zagotavljati vsaj naslednje: · • Podobne in geografsko zaokrožene značilnosti določenih naravnih danosti (gore, reke, jezera, vinogradi, naravni parki, ipd.); • Podobne značilnosti kulturnih in etnološkiH danosti (objekti kulturnozgodovinske dediščine­ gradovi, dvorci, muzeji, ipd, etnološke poseb osti, kulinarika ipd); • Zadosten obseg in kapacitete turistične infrastrukture in osnovne turistične ponudbe na območju regije (bazeni, rekreacijski objekti, nastanitveni gostinski obrati ipd); • Zadosten obseg dodatne-komplementarne t ristične ponudbe (gostinska kulinarična ponudba, zabavišča, trgovina, storitve ipd); • Usmerjenost na enake ali podobne ciljne skupine obiskovalcev in turistov; • Prometna povezanost območja ; • Geografska zaokroženost območja. Pri odločanju o oblikovanju turistične regije pa je deloma seveda potrebno upoštevati tudi določene tradicionalne upravno politične povezave na ob11T1očju regije, ki pa ne smejo stopiti v ospredje pri tej odločitvi. Zakon predvideva, da se o ustanovitvi regio~alnih turističnih organizacij prostovoljno odločijo lokalne turistitne organizacije (ustanavljanje RTO torej ni obvezno!): To načelom pomeni, da morajo na določenem t rističnem območju najprej biti ustanovljene LTO, če se želi na tem območju vzpostaviti RTO. Vendar Zakona ni potrebno interpretirati tako, da morajo območja vseh občin na širšem območju, kjer se želi vzpostaviti RTO, pridobiti status turističnega območja, če se želi na tem območju ustanoviti RifO. Lahko je na do ločenem območju, ki ga sestavlja npr. 20 občin, 10 takšnih, ki imajo status tu rističnega območja 10 pa jih tega statusa nima. 'Na podlagi interesov po usklajevanju turistične ponudbe več turistični h območij lahko lokalne turistične organizacije ustanovijo regionalno turistično organizacijo. 'pNi odstavek 9. člena ZPT (UR.I.RS, št. 57/}8) Zainteresirani pa so, da skupaj tvorijo RTO (vendar tiste obč in e, ki nimajo statusa turističnega območj a, na tak n ač i n ne morejo pridobiti bonitet, ki izhaja jo iz statusa tur i stičnega območj a). V tem primeru so ustanovitelji RTO lahko LTO iz območja tistih občin, ki imajo status turističnega območja, drugi subjekti iz območij občin, ki nimajo statusa pa pristopijo kot soustanovitelji (občine, gospodarski subjekti, društva ipd.) neposredno v RTO. Vendar mora za ustanovitev RTO vseeno obstajati povezava vsaj (najmanj) dveh (bolje najmanj treh) LTO. Priporočljivo je, da se o oblikovanju območja turistične regije in ustanavljanju RTO razmišlja že v času oblikovanja in ustanavljanja lokalnih turističnih organizacij. Na tak način (razmišljanja o širših kasnejših povezavah) se bo mogoče tudi lažje dosegla odločitev o oblikovanju turistični h območij in lokalnih turističnih organizacij. Z načrtovanjem povezav posameznih turističn i h območij v času njihovega nastajanja bo tudi hitreje prišlo do ustanovitve RTO in koristi, ki iz tega izhajajo za njene ustanovitelje. Pri načrtovanju RTO je namreč potrebno izhajati iz interesa turističnih območij oz. subjektov, ki se povezujejo v LTO, saj so oni bistveni dejavniki za ustanavljanje RTb. Pri oblikovanju RTO je tudi zelo priporočljivo doseči dogovor s katero od obstoječih organizacijskih oblik turizma na regionalni ravni o izvajanju skupaj dogovorjenih poslov za potrebe RTO. To pomeni, da za delovanje regionalnih turističnih organizacij ni potrebno postavljati povsem nove administracije, iskati prostorov ipd., če že obstajajo določene organizacije, ki to lahko opravljajo za potrebe RTO. Med temi organizacijami so verjetno najprimernejše regijske turistične zveze, ki marsikje razpolagajo z veliko izkušnjami, prostori in določeno administracijo. Lahko pa je to seveda tudi kakšna druga organizacija. Na vsak način pa je priporočljivo najprej ugotoviti, ali turistična zveza v regiji lahko opravlja določne funkcije za RTO, s čemer se po eni strani lahko zagotovi določena kontinuiteta odnosov (saj so tudi do sedaj turistične zveze združevale veliko i!ejavnikov pri svojem delu), pa tudi večja učinkovitost porabe skupnih sredstev v RTO. Seveda pa je to samo priporočilo, o katerem se dokončno odločijo lokalne turistične organizacije in drugi ustanovitelji glede na specifiko svojih interesov in okolja v katerem delujejo. Funkcije in vsebina dela regionalnih turističnih organizacij Osnovni princip delovanja RTO je, da opravlja tiste funkcije in posle, za katere se dogovorijo ustanovitelji oz. LTO (in morebitni drugi ustanovitelji). To pomeni, da bo tudi do ustanavljanja RTO prišlo na tistih območjih, kjer bodo L TO znale razmejiti, katere so tiste zadeve in funkcije, ki jih je smiselno in bolje opravljati na lokalni ravni in katere je smiselno zaradi večje učinkovitosti združevati na regijski ravni. Zakon o pospeševanju turizma v prvem odstavku 9. č lena navaja, da se RTO ustanavljajo zaradi interesov po usklajevanju turistične ponudbe več turističnih območij. Iz tega mora izhajati tudi vsebina dela RTO. Odločitev o tem, katere funkcije bo opravljala RTO, je seveda v rokah ustanoviteljev (torej LTO), vendar bomo v tej točki priročnika navedli nekaj osnovnih izhodišč in tudi konkretnih napotkov. Funkcije LTO smo navedli že v prejšnji številki TUR!ZMA. V odnosu LTO in RTO pa lahko funkcije in naloge na splošno razdelimo, kot je predstavljeno v spodnji tabeli: Bistvene funkcije LTO • Oblikovanje in operativni razvoj turistične ponudbe; • Organizacija in koordinacija turističnih prireditev; • Turistične informacije na turističnem območju (TIC); • Prodajno trženje turističnih ponudb; • Prodajno naravnana turistična promocija na bližnjih tržiščih; • Upravljanje ali sodelovanje pri upravljanju objektov skupne turistične infrastrukture na območju; • Koordinacija aktivnosti občin, gospodarskih subjektov in turističnih društev. Bistvene funkcije RTO • Usklajevanje oblikovanja in razvoja turistične ponudbe na širšem območju večjega števila LTO; • Načrtovanje razvoja in trženja skupnih turističnih proizvodov v regiji; • Promocija turistične ponudbe regije na srednje oddaljenih in oddaljenih tržiščih; • Usposabljanje in izobraževanje turističnih subjektov v regiji; • Izvajanje tržnih analiz in posredovanje informacij iz širšega okolja ustanoviteljem in drugim turističnim subjektom v regiji; • Zastopanje interesov ustanoviteljev v nacionalni turistični organizaciji in drugih institucijah države. Seveda bodo funkcije, ki jih bo opravljala določena RTO, odvisne tudi od stopnje razvitosti turizma na turističnih območjih lokalnih turističnih organizacij, ki bodo ustanoviteljice RTO, in organiziranosti teh lokalnih turističnih organizacij. Financiranje regionalnih turističnih organizacij O financiranju RTO se na vsak način dogovorijo ustanovitelji (torej LTO in morebitni drugi ustanovitelji). Pri tem bodo seveda osnovno financiranje morale zagotavljati L TO (in drugi ustanovitelji) iz svojega proračuna v delu in na način za katerega se bodo dogovorili v ustanovitvenem aktu RTO. Pri tem lahko LTO zagotavljajo del sredstev v določeni stalni višini za 2 Subjekti iz prvega in drugega odstavka tega člena (op.a.: regionalne in področne turistične organizacije) pridobijo pravico do sooblikovanja programa aktivnosti nacionalne turistične organizacije in pravico do sofinanciranja njihovih promotivnih aktivnosti v skladu z določili ustanovitvenega akta nacionalne turistične organizacije. 2 tretji odstavek 9. člena ZPT (UR./. RS, št. 5 7 /}8) opravljanje osnovnih nalog RTO, za katere se dogovorijo, drugi del pa dogovarjajo projektno vsako leto posebej oz. glede na naravo projekta tudi med letom. Zakon o pospeševanju turizma spodbuja ustanavljanje RTO tudi tako, da jim, z določilom tretjega odstavka 9. člena, zagotavlja sofinanciranje njihovih promotivnih aktivnosti in njihovo sodelovanje pri oblikovanju programa aktivnosti NTO: To pomeni, da bodo RTO, ki bodo ustanovljene na način, kot ga določa 9. č len zakona, pridobile pravico, da sodelujejo pri oblikovanju programa aktivnosti NTO in do sofinanciranja svojih promocijskih aktivnosti, vendar pod pogoji, ki bodo določeni v ustanovitvenem aktu NTO. Ta ustanovitveni akt je uredba o ustanovitvi, ki jo bo sprejela Vlada RS oz. spremenila dosedanjo uredbo o ustanovitvi Centra za promocijo turizma Slovenije. Glede sofinanciranja aktivnosti regionalnih turističnih organizacij pa bo NTO najverjetneje sprejel posebni pravilnik, ki bo prav tako spodbujal povezovanje v regionalne turistične organizacije saj bo dajal prioriteto pri sofinanciranju večjim L TO in regionalnih turističnim organizacijam. Tudi zaradi tega je zelo smiselno čimprejšnje povezovanje LTO v regionalne turistične organizacije, še posebej tam, kjer bo obstajalo večje število manjših LTO. S tem se bo namreč povečala prodornost in razpoznavnost turistične ponudbe kot tudi pogajalska pozicija območja v okvi ru nacionalne turistične organiziranosti. Oblika organiziranosti regionalnih turističnih organizacij RTO se glede na dikcijo zakona in njeno funkcijo mora ustanoviti v eni od dovoljenih pravno organizacijskih oblik kot pravna oseba (saj so tudi njeni ustanovitelji pravne osebe). To je lahko ena od pravno organizacijskih oblik po Zakonu o gospodarskih družbah (npr. G.I.Z., d.o.o., d.d., idr.) ali tudi kot zavod po Zakonu o zavodih ipd. Oblika organiziranosti bo odvisna predvsem od števila ustanoviteljev in funkcij, ki jih bodo poverili regionalni turistični organizaciji. Okvirna shema zunanje organiziranosti tipične RTO je lahko na primer: Slika 7: okvirna shema organiziranosti regionalne turistične organizacije Regijska turistična zveza Občine brez statusa Turist. območ. Območna GZS in OZS Drugi Gospodarski subjekti Sodelovanje v programskih organih NTO Regionalna turistična organizacija Področna turistična organizacija Pod organizacijski pojem področne turistične organizacije ZPT šteje tiste organizacije, ki jih ustanovijo subjekti, ki oblikujejo istovrstno turistično ponudbo, kot so npr. zdravilišča, igralnice, hoteli, kongresni centri, turistične agencije, ipd. Med tipičnimi predstavniki organizacij, ki v Sloveniji delujejo že dlje časa in se lahko štejejo za področno turistično organizacijo, je predvsem Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (organizirano kot gospodarsko interesno združenje), ki združuje 15 slovenskih naravnih zdravilišč in ima sedež v Celju. Na podoben način se v zadnjem času organizirajo tudi drugi ponudniki, kot npr. združenje turističnih agencij, hotelsko združenje, združenje igralnic, združenje turističnih kmetij, ipd. Poudariti pa je potrebno, da bo Ministrstvo, pristojno za turizem, in tudi Nacionalna turistična organizacija v svojih aktih morala natančneje opredeliti pogoje, pod katerimi bo določena področna organizacija lah ko uresničevala pravice iz tretjega odstavka 9. člena ZPT (enako RTO) glede sooblikovanja programa aktivnosti NTO in sofinanciranja promotivnih aktivnosti iz naslova NTO. Področna turistična organizacija namreč s svojo ustanovitvijo pridobi enake pravice, kot smo jih navedli za RTO. Pri tem pa mora takšna organizacija seveda zagotavljati reprezentativnost istovrstne ponudbe za celotno območje Slovenije. Organizacija, ki bi združevala le manjše število ponudnikov določene vrste ponudbe glede na celoten obseg te ponudbe v Sloveniji ali le ponudnike te ponudbe iz določenega geografskega območja, se ne more predstavljati za področno turistično organizacijo in uresničevati pravic iz tretjega odstavka ZPT. Področne turistične organizacije ustanavljajo predvsem gospodarski subjekti, ki opravljajo istovrstno ali podobno dejavnost na področju turizma zaradi uresničevanja skupnih interesov na 3 Subjekti, ki oblikujejo istovrstne ponudbe, kot npr. zdravilišča in podobno, lahko ustanovijo področno turistično organizacijo. 3 drugi odstavek 9. člena ZPT (UR.I.RS, št. 57 IJS) naslednjih področjih: • izvajanje tržnih analiz na skupnih tržiščih; • strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje osebja na skupnih področjih; • skupno trženje (promocija) na skupaj dogovorjenih tržiščih; • zastopanje interesov ustanoviteljev do raznih javnih institucij (vplivanje na oblikovanje zakonodaje, pogoje poslovanja ustanoviteljev, ipd.); • ipd. Področne turistične organizacije so lahko organizirane v eni od možnih pravno organizacijskih oblik v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Nacionalna turistična organizacija Osnovne opredelitve organiziranosti slovenskega turizma na nacionalni ravni V okviru široko zastavljenih ukrepov in aktivnosti z "Resolucijo o strateških ciljih na področju turizma v Republiki Sloveniji ... ", sprejeto v Državnem zboru RS januarja 1995, je na področju trženja in organiziranosti turizma na nacionalni ravni bila predvidena tudi ustanovitev posebnega zavoda za promocijo turizma. Vlada RS je že 14. aprila 1995 s posebno "Uredbo o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda "Center za promocijo turizma Slovenije-CPTS (Ur.l.RS, št.21/95 in kasnejša sprememba v Ur.l.RS, št.52/ 97)" ustanovila CPTS, ki je v skladu s svojim poslanstvom, pri katerem je bilo najpomembnejše delovanje za uspešen razvoj in uveljavljanje slovenske turistične ponudbe na ciljnih tržiščih doma in v tujini, izvajal predvsem aktivnosti na področju trženja turistične ponudbe. Ustanovitelj CPTS je sicer bila le Vlada RS, vendar pri njegovem upravljanju preko {lanstva v upravnem odboru sodeluje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Zev postopku ustanavljanja in sprejetih organizacijskih in programskih smernicah CPTS pa je bilo delovanje v takšni obliki predvideno kot začasna varianta do preoblikovanja CPTS v širše zastavljeno "Nacionalno turistično organizacijo", ki bo zraven predvsem trženjskih aktivnosti izvajala tudi aktivnosti področju na razvoja turistične ponudbe in usposabljanja človeških virov v turizmu. V svoji zunanji organiziranosti pa naj bi se takšna organizacija povezala tudi z lokalnimi turističnimi organizacijami in tako oblikovala celovito piramido slovenske turistične organiziranosti. Po sprejemu Zakona o pospeševanju turizma, ki je v 2. členu~ predvidel, da dejavnost pospeševanja turizma na nacionalni ravni opravlja NTO, v 5. členu• je predvidena njena dejavnost in v 50. členu• preoblikovanje dosedanjega CPTS v NTO, so izpolnjeni tudi pravno formalni pogoji za preoblikovanje CPTS v NTO. Prav povezava turističnih subjektov javnega in zasebnega sektorja na lokalni ravni z enako smiselno organiziranostjo na nacionalni ravni predstavlja zaokroženje turističnega sistema v Sloveniji. Tako zaokrožen celovit sistem turistične organiziranosti bo lahko učinkovito izpolnjeval vse funkcije, ki so potrebne za razvoj in trženje slovenske turistične ponudbe. -- V javnosti se sicer velikokrat zastavljajo vprašanja in dvomi o smiselnosti nove turistične organiziranosti tudi na nacionalni ravni, češ, da imamo že preveč turističnih organizacij kot npr. Turistična zveza Slovenije, Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS, Sekcija gostincev pri OZS, Nacionalno turistično združenje ipd., Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter Svet za turizem pri Vladi RS. Res je, da je v Sloveniji navidez veliko organizacij, ki se delno ali v celoti ukvarjajo s turizmom, vendar je potrebno vedeti, da so te organizacije organizirane panožno oz. po dejavnostih in da, glede na njihovo članstvo, ne zajemajo turizma kot celovite dejavnosti. V zbornicah se npr. združujejo samo gospodars i subjekti po panogah, v Turistični zvezi pa ljubiteljska turistična društva, medtem ko resorno ministrstvo v Vladi RS r.redstavlja državo Qavni sektor), nastajajo pa seveda tudi druga zasebna združenja, katerih smisel delovanja je uresničevanje konkretnih interesov svojega članstv1a (npr. Nacionalno turistično združenje) ipd„ Princip Zakona o pospeševanju turizma pa je horizontalno tudi na nacionalni ravni povezati vse te dejavnike oz. subjekte, ki le skupaj tvorijo celovito turistično ponudbo Slovenije, in jih tesneje povezati z enako smiselno organiziranimi lokalnimi turističnimi organizacijami. NTO torej ni neka nova turistična organizacija, ki bi bila še ena izmed mnogih obstoječih, temveč organizacija, ki združuje vse dejavnike, ki so že do sedaj opravljali svoje funkcije v posameznih delih turističnega sistema v Sloveniji in na tak način dosega večjo uči nkovitost in preglednost organiziranosti turizma v državi. V tej točki zaenkrat žal še ne moremo prikazati natančnih osnov za NTO, saj jih mora doreči pristojno Ministrstvo za področje turizma z uskladitvijo uredbe o ustanovitvi dosedanjega Centra za promocijo turizma Slovenije, ki mora biti sprejeta do 29.8.1999 (eno leto po uveljavitvi Zakona). Iz ZPT pa izhaja, da mora organiziranost NTO zagotavljati v Zakonu opredeljene funkcije in vključevanje ter povezavo z lokalnimi, regionalnimi in področnimi turističnimi organizacijami. Ker je ta sistem organiziranosti šele v načrtovanju, bo v praksi verjetno doživel tudi določene spremembe ali dopolnitve, ki pa ne bodo vplivale na bistveno poslanstvo NTO, kot jo določa ZPT. Zato v tem članki podajamo le okvirno shemo zunanje organiziranosti NTO v skladu z ZPT. Financiranje dejavnosti NTO Sredstva za financiranje dejavnosti NTO se zagotavljajo predvsem iz naslova proračuna RS in drugih virov v skladu z 29. členom ZPT: 'Ministrstvo, pristojno za turizem, nameni v . vsakoletnem proračunu sredstva za opravljanje dejavnosti NTO na podlagi programa dela NTO, v katerem so zajeti tudi programi pospeševanja turizma na lokalni ravni. To pomeni, da mora program dela in finančni načrt NTO zajemati tako aktivnosti pospeševanja turizma na nacionalni ravni kot tudi sofinanciranje pospeševanja turizma na lokalni ravni (sofinanciranje aktivnosti lokalnih, regionalnih in področnih turističnih organizacij). Slika 8: okvirna shema zunanje organiziranosti NTO Ustanovitelji NTO: lvtadaRsl I~~~ \ \ I / NACIONALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA (NTO = ang. NTB) Javni os odarskizavod t Usklajevalni organ lokalnih turističnih organizacij 7 Viri financiranja za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena (op.a.: dejavnost NTO) so: • -Sredstva proračuna Republike Slovenije iz naslova koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo, ki so namenjena za razvoj in promocijo turizma na nacionalni ravni in sicer v višini, ki jo določa 7 4. člen zakona o igrah na srečo, - Prostovoljni finančni prispevki ustanoviteljev, - Lastni prihodki nacionalne ' turistične organizacije, -Darila in dotacije 1 29. člen ZPT (Ur.l.RS, št.57)}8) Sredstva za. opravljanje dejavnosti pa NTO lahko pridabiva tudi iz prispevkov drugih ustanoviteljev (GZS, OZS, idr.) in daril ter dotacij poslovnih partnerjev. Pomemben del sredstev za izva1an1e dejavnosti pa NTO pridobiva tudi iz sodelovanja s turističnim gospodarstvom pri izvajanju posameznih projektov. Pri tem pa je potrebno poudariti, da so ta sredstva lahko okvirno v treh oblikah: • Sredstva, ki jih gospodarski subjekti plačujejo na račun NTO kot udeležbo pri skupnih projektih (npr. kotizacije za skupne nastope na sejmih in borzah, usposabljanje, ?kupno oglaševanje, ki ga organizira NTO, 1pd.J; • Sredstva, ki jih namenjajo gospodarski subjekti za skupne projekte z NTO, vendar jih ne plačujejo na račun NTO temveč jih plačujejo neposredno izvajalcem skupnih aktivnosti; • Prispevki, ki jih gospodarski subjekti za skupne projekte dajejo v obliki storitev (prevozi, hotelske storitve, gostinske storitve, vodenje, organizacija, ipd.). Zato je potrebno pri deležu sredstev, ki jih NTO pridobiva za izvajanje svoje dejavnosti od partnerjev v turističnem gospodarstvu vselej prikazovati oz. upoštevati vse tri oblike sredstev. V preteklih štirih številkah revije TURIZEM smo poskušali bralcem predstaviti in tudi s praktičnimi primeri pojasniti osnovne opredelitve glede možnih @blik in načinov pospeševanja turizma, ki izhajajo iz Zakona o pospeševanju turizma. Vse navedbe v ,teh člankih pa se ne morejo smatrati za uradno interpretacijo oz. pojasnjevanje oz. razlago Zakona, ki ga lahko podaja samo Ministrstvo, pristojno za turizem, oz. zakonodajalec. Prepričani pa smo, da bo marsikakšen dvom ali vprašanje povezano z uresničevanjem zakona v praksi z upoštevanjem navodil in smernic podanih v teh člankih odpravljeno. • drugi odstavek 2. člena ZPT (2) Dejavnost iz prejšnjega odstavka (op.a.: pospeševanje turizma) opravljajo: - turistična organizacija na lokalni ravni (v nadaljnjem besedilu: Joka/na turistična organizacija), - turistična organizacija na nacionalni ravni (v nadaljnjem besedilu: nacionalna turistična organizacija) '5. členZPT (1) za opravljanje dejavnosti iz prve9.a odstavka 2. člena tega zakona (op.a.: paspeševanje turizma) Vlada Republike SloveniJe ustanovi nacionalno turistično organizacijo, h kateri lahko kot ustanovitelji pristopif.o Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije ter lokalne turistične organizacije in druge zainteresirane organizacije na nacionalni ravni. (2) Ustanovitelji nacionalne turistične organizacije v ustanovitvenem aktu določijo obliko organiziranosti in način upravljanja ter dejavnost, ki obsega najmanj: -usklajevanje in pospeševanje lokalnih turističnih ponudb, -oblikovanje celovite turistične ponudbe Slovenije, -promocijo turistične ponudbe Slovenije, -komuniciranje s turističnimi trgi v tujini, · vzpostavitev mreže turističnih predstavništev v tujini, -delovanje informacijskega sistema za potrebe pospeševanja turizma '5 o. člen ZPT Vlada Republike Slovenije v roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladi uredbo o ustanovitvi javnega iospodarskega zavoda "Center za promocijo turizma S/ovenije"(Uradni list RS, št.21)}5) z določbo 5. člena tega zakona. povzetek in interpretacija prvega odstavka 31. člena ZPT (Ur. l. RS, št.57 /.)8) - . t - ~ - - " .. r-~ ... ~, - Načela in cilji sistema TiPS Načela in cilji sistema TiPS so bili predstavljeni bralcem Turizma pred enim letom, ko je bil projekt šele dobro zasnovan. če ponovimo v najkrajši obliki: TiPS je mreža informacijskih in promocijskih točk za turiste na mestih, kjer se turisti najbolj zadržujejo; na teh mestih se posredujejo informacije v vseh možnih oblikah (pisne, tiskane, panoji, elektronske informacije), informacijsko- promocijske točke pa so povezane v enoten in prepoznaven sistem države Slovenije. Vlada Republike Slovenije je v svojem sklepu št. 390-03/99-1 (1) z dne 11.3.1999 pooblastila Center za promocijo turizma Slovenije za izvedbo tega projekta. Informacijsko-promocijski elementi in organizacijske oblike sistema TiPS Informacijski in promocijski elementi sistema TiPS so: • panoji dobrodošlice in poslovilni panoji na mednarodnih cestnih mejnih prehodih, • informacijske table, • interaktivna mreža informacijskih kioskov, • domača stran na Internetu, • CD ROM "Dobrodošli v Sloveniji, • turistična radijska frekvenca, • tedenski informator o dogodkih v Sloveniji ter • posamezne tiskovine, zemljevidi, prikazi in drugi vsebinski elementi, ki se bodo stalno ali občasno pojavljali na informacijskih točkah. Organizacijske oblike TiPS oziroma tipi informacijsko-promocijskih enot so označeni s številkami: od "TiPS 1" do "TiPS 5" in sicer: • TiPS 1: Centralna informacijska pisarna bo vozlišče sistema in bo kot povezovalec zagotavljala enovitost in nadzorljivost sistema; to funkcijo opravlja v sedanji . fazi Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS); • TiPS 2: Regionalne informacijske pisarne; • TiPS 3: Turistični informacijski centri (flC) bodo imeli enako sestavo: vsaj ena oseba, informacijski kiosk in informacijska tabla; TIC-i bodo v turističnih krajih in na 11 najpomembnejših mejnih prehodih v sodelovanju z obstoječimi informacijskimi točkami na teh prehodih; • TiPS 1f (ali Informacijsko-promocijske točke A): Locirane bodo na najbolj obiskanih točkah (4 večji mednarodni cestni mejni prehodi in 18 počivališč ob avtocestah, letališče Brnik, železniška postaja Ljubljana) in bodo imele informacijske kioske in informacijske table; • TiPS s (ali Informacijsko-promocijske točke B): Opremljene bodo z informacijsko tablo; te bodo na 29 ostalih mednarodnih cestnih mejnih prehodih in 46 ostalih počivališčih ob avtocestah ter drugih lokacijah, kjer bo izražen interes. Ob tem bodo na vseh mednarodnih cestnih mejnih prehodih postavljeni na primernih mestih tudi panoji dobrodošlice in poslovilni panoji. Panoji bodo dimenzije 4,0 x 3,0 m s pozdravom oziroma poslovitvijo v treh jezikih: slovenskem, angleškem in jeziku sosednje države. Informacijske table Informacijske table bodo dimenzije 3,0 x 1,68 m z informacijami v štirih jezikih (slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem). Imele bodo informacijski in komercialni del. Informacijski del bo imel nacionalni sveženj informacij in zemljevid Slovenije ter informacije o kulturnih spomenikih in naravnih znamenitostih območja, na katerem bo tabla stala, z zemljevidom območja. Na levi strani 11 table bo nacionalni komercialni del s prostorom za 5 nacionalnih sponzorjev, na desni strani pa 20 mest za območne oglaševalce. Table bodo imele lastnike in upravljavce, pri posebnih partnerjih, kot je na primer DARS, pa bodo imele tudi njihovo obeležbo in njihove informacije ter bodo za 25 cm širše (širine 1,93 m). Komercialni del bo v imenu CPTS tržil koncesionar, ki bo iztržena sredstva po odštetju svojega deleža razdelil med CPTS, lastnike tabel in njihove upravljalce. Turistična informacijska mreža (TIM) Pri projektu TiPS moramo posebej izpostaviti mrežo TIM (Turistična informacijska mreža Slovenije), ki že deluje v okviru CPTS in jo vzdržuje in razvija Creativ, d.o.o. iz Murske Sobote. TIM predstavlja že delujoč del širšega sistema TiPS in bo tudi ostal - kot računalniška baza za: • predstavitve skozi domačo stran www.touristt.board.si (že obstoječe); • predstavitev na informacijskih kioskih - touch screen ekranih (predvidenih ca 80 po Sloveniji); • predstavitev na vsakoletnem CD ROM-u (že obstoječe); • interno informiranje in komuniciranje med člani mreže (že obstaja); • sistem elektronskega naročanja turističnih kapacitet (v vpeljavi); TIM je namenjena vsem, ki želijo aktivno vplivati na vsebino in predstavitev slovenske turistične ponudbe na elektronskih medijih. Podatki o slovenskem turizmu so zapisani v multimedijski obliki (teksti, slike, video zapisi, zvočni zapisi, animacije) v osrednji podatkovni bazi. Razvrščeni so po regijah in krajih v 51 skupin ponudbe, ki zajemajo vse od predstavitve krajev hotelov, motelov, restavracij, gostiln, zdravilišč, kongresnih centrov preko igralnic, športa, muzejev, prireditev pa do prometa in menjalnic. Distribucija podatkov, zapisanih v osrednji multimedijski podatkovni bazi, poteka prek članov TIM z online dostopom, preko domače strani na Internetu ter z občasnimi izdajami zbranih podatkov na CD ROM-u "Dobrodošli v Sloveniji". Član mreže dobi ob vstopu v mrežo celotno bazo podatkov lokalno na njegov računalnik in vso potrebno programsko opremo. Vsak dan lahko član mreže s komunikacijo prek Interneta ažurira svoje podatke in sporoča novosti v osrednjo podatkovno bazo. Z ustreznim tiskalnikom lahko Turistični informacijski center (flC) na zahtevo gosta tiska informacije, lahko pa namesti tudi informacijski kiosk, kjer si gostje informacije sami izbirajo. Mreža TIM z vsemi z vsemi oblikami posredovanja informacij (online dostop, CD ROM, Internet) je istočasno informacijski in promocijski element sistema TiPS. TIC, člani mreže TIM, postanejo v sistemu TiPS informacijsko - promocijske točke "TiPS 3". Za' popolno opremljenostTIC-a kottočke TiPS-3 so poleg vsaj ene redno angažirane osebe predvideni še informacijski kiosk (z instaliranim programom mreže TIM) -z izložbenim informacijskim ekranom, če infrastruktura dovoljuje njegovo vgradnjo - ter informacijska tabla. Sedaj je vključeno v mrežo TIM 22 TIC-ev, v teku pa so razgovori še s šestimi. Po predlogu prvih dogovorih s Kompas MTS-a naj bi TIC-i delovali tudi na 11 mednarodnih mejnih prehodih. Smotrno je, da se vsi TICi v Sloveniji čimprej povežejo v mrežo TIM, operativno pa usklajuje njihove pristope CPTS. Celostna grafična podoba sistema TiPS Eden od predpogojev za sodelovanje v sistemu TiPS je vsaj minimalna usklajenost s celostno grafično podobo TiPS. Sistem TiPS ima svojo enotno celostno grafično podobo, ki izhaja iz celostne grafične podobe slovenskega turizma. Zato mora tudi vsak TIC, ki je vključen v sistem TiPS, pri opremi in oblikovanju svoje notranjosti in zunanjosti upoštevati elemente celostne grafične podobe sistema TiPS, ki so zapisani tudi v posebnem priročniku . Vloga občin pri vzpostavljanju sistema TiPS Pri vključevanju v mrežo TIM je pomembna vloga občin, posebej ob novem Zakonu o pospeševanju turizma, po katerem občine ustanavljajo Lokalne turistične organizacije (LTO) in turistične informacijske centre kot njihov obvezen sestavni del. V mrežo TIM se je mogoče vključiti že sedaj, vključi pa se lahko glede na stanje organiziranosti TIC, LTO ali pa občina sama neposredno. Z vključitvijo član pridobi: • vse ugodnosti, ki izhajajo iz že delujoče mreže TIM· • izhddišče za dogovore za vključevanje v TiPS in s tem za vse finančne in druge ugodnosti, ki izhajajo iz sistema TiPS. Projekt TiPS predvideva, da bodo občine, TIC ali LTO lahko: • lastniki in upravljavci posameznih elementov TiPS; • upravljavci določenih elementov TiPS, katerih lastniki bodo druge organizacije; • tržniki oglasnega prostora na elementih TiPS. Kot je že bilo navedeno, je predvideno, da bodo informacijske table sistema TiPS stale: • ob TICih, povezanih v mrežo TIM, kot sestavni del posameznega centra, • na počivališčih ob avtocestah (predvideno na 64 lokacijah), • na vseh 44 mednarodnih cestnih mejnih prehodih, • na nekaterih letališčih in železniških postajah, • na počivališčih ob drugih državnih cestah, razen ob avtocestah, • na drugih lokacijah, kjer se turisti največ zadržujejo in bo zanje izražen poseben interes. Občina, TIC ali LTO lahko postane lastnik posamezne informacijske table tako, da povrne CPTS materialni del stroškov postavitve informacijske table (v tem trenutku okoli 400.000 SID. S tem pridobi pravico na deležu od iztržka zakupa prostora na informacijskih tablah. Ob tem mora avtomatično prevzeti tudi naloge upravljanja z informacijskimi tablami, ki so povzete v nadaljevanju. Tudi s tem pridobi pravico na deležu od iztržka zakupa prostora na informacijskih tablah. Občina, TIC ali LTO pa lahko postane tudi samo upravljavec informacijskih tabel. Takrat je upravičena samo do tistega deleža od iztržka, ki izhaja iz upravljanja. Vsaka posamezna občina pa mora določiti upravljavce vseh tabel na svojem območju. Kot je že bilo rečeno, lahko občina s tablami upravlja neposredno ali pa jih s posebno pogodbo preda v upravljanje lokalni turistični organizaciji, TICu, turističnemu društvu ali pa drugim za turizem pristojnim turističnim organizacijam. Nosilec pravice in dolžnosti upravljanja mora: • skrbeti za vzdrževanje informacijskih tabel v skladu s CGP sistema TiPS; • skrbeti za urejenost objekta in njegove okolice; • skrbeti za namestitev in zamenjavo nacionalnih in območnih informacijskih in komercialnih elementov v povezavi s CPTS in koncesionarjem za trženje. Za opravljanje teh dolžnosti mu pripadajo iz komercialnega dela iztržena sredstva v skladu z razmerji, ki so opredeljena v poglavju o trženju projekta TiPS. Nosilec pravice in dolžnosti upravljanja lahko tudi trži območni komercialni del, za kar mu spet pripadajo iztržena sredstva v skladu z razmerji, ki so opredeljena v poglavju o trženju TiPS. V vsakem primeru bodo lastniki informacijskih tabel tudi druge organizacije. Predvideno je, da se bo s postavljanjem informacijskih tabel pričelo najprej na počivališčih ob avt~cestah v sodelovanju z DARS. Tudi v tem primeru bodo posamezne občine morale določiti upravljavce vsake table. Prve analize kažejo, da se bo vložek v informacijske table in druge elemente TiPS povrnil v dveh do petih letih. Stroškovni in prihodkovnr razdelilnik, ki natančno opredeljuje razmerja, je na voljo na Centru za promocijo turizma Slovenije, pri Lučki Letič. Posebna prošnja občinam CPTS prosi vse občine, na katerih območju se nah~ a počivališče ob avtocesti z informacijsko tablo, da se aktivno vključijo v postavljanje informacijskih tabel in po najkrajšem možnem postopku poskrbijo za izdajo potrebnih dovoljenj za postavitev tabel ali pomagajo pri zagotovitvi potrebne dokumentacije. Seveda prosi CPTS občine, da to storijo tudi pri postavljanju vseh ostalih informacijskih tabel, ki bodo sledile ob TICih, na mejnih prehodih in drugih predvidenih lokacijah. CPTS prosi občine, da kot bodoči nosilci upravljanja informacijskih tabel poskrbijo za eventualno potrebno ureditev okolice lokacij (na primer: izravnava zemljišča, ureditev okolice, namestitev klopi, montaža telefonske govorilnice, odstranitev obstoječih tabel, ki bi ovirale informacijsko tablo, odstranitev različnih tabel, postavljenih brez dovoljenj, in nevzdrževanih tabel ipd.). Ta prošnja velja tudi v zvezi s postavljanje panojev dobrodošlice in poslovilnih panojev na mejnih prehodih, pri čemer bo treba ob namestitvi panojev sistema TiPS poskrbeti za odstranitev vseh dosedanjih pozdravnih in poslovilnih tabel za prihod v Slovenijo oziroma odhod iz nje. Dinamika postavitve elementov sistema TiPS bo odvisna od zagotovitve finančnih sredstev posameznih lastnikov in CPTS ter od pripravljenosti občin za sodelovanje pri zagotovitvi potrebnih dovoljenj za postavitev in ureditve predvidenih lokacij. Za članstvo TIC v mreži TIM in postavitev informacijskih tabel ob njih bodo dali pobudo in zagotovili potrebna finančna sredstva posamezni TIC-i oziroma občine. CPTS bo pri tem sodeloval s prispevkom, ki bo odvisen od razpoložljivih proračunskih in drugih sredstev v ta namen. Projekt TiPS je torej sedaj v fazi, ki občinam in vsem drugim zainteresiranim turističnim subjektom omogoča konkretno sodelovanje ter s tem daje možnosti, da ob boljšem sistematičnem informiranju turistov in promoviranju turistične ponudbe na državni ravni zagotovi tudi njim učinkovitejše informiranje in boljšo promocijo, ter s tem tudi na lokalnem nivoju večji turistični priliv. 1' Uspešna turistična delavnica s predstavitvijo slovenske turistične ponudbe v Tet Avivu - 11. maja je CPTS v sodelovanju s slovenskim nacionalnim prevoznikom Adrio Airways oziroma njihovim predstavništvom v Izraelu ter z MMGT v hotelu Radisson Mariah Plaza v izraelskem Tel Avivu organiziral izredno uspešno turistično delavnico s predstavitvijo slovenske turistične ponudbe. Udeležilo se je je več kot 80 izraelskih organizatorjev potovanj in 20 novinarjev, kar je v tem času, ko večina vzhodnoevropskih oziroma vzhodnomediteranskih držav išče načine omilitve vpliva krize na njihove turistične tokove, izjemno dober odziv. Skupina okoli 20 predstavnikov slovenskega turističnega gospodarstva iz blejskih, bohinjskih in kranjskogorskih hotelov, zdravilišč Terme Čatež, Atomske Toplice, Rogaška, Laško in Krka Zdravilišč in nekaj slovenskih incoming agencij je v Tel Aviv odpotovala že v nedeljo, 9. maja, kjer je zvečer potekal sprejem veleposlanice Republike Slovenije v Izraelu Darje Bavdaž Kuret, nato pa so imeli dan rezerviran za individualna srečanja z izraelskimi organizatorji potovanj. Poleg slovenskega turističnega gospodarstva in predstavnikov CPTS je bil na tridnevnem obisku v Izraelu tudi minister Janko Razgoršek, ki se je v tem času sestal z generalnim direktorjem Ministrstva za turizem Izraela Shabtai Shayem ter nekaterimi drugimi ministrskimi predstavniki, skupaj z veleposlanico pa se je udeležil tudi predstavitve slovenske turistične ponudbe. 1' Slovensko turistično gospodarstvo se predstavlja na britanskem trgu - Podobna akcija pospeševanja prodaje s turistično delavnico v organizaciji CPTS poteka prav te dni in sicer 18. in 19. maja v poslovni stavbi British Airways "Waterside" na londonskem letališču Heathrow. 1' Dogovori o novih tovrstnih akcijah potekajo pravzaprav vsakodnevno - Na nemškem trgu je 15. maja v Rehlingu pri Ausburgu potekala predstavitev slovenske turistične ponudbe pri organizatorju potovanj Horman Reisen, 19. maja pa v Munchnu novinarska konferenca. Na pobudo mariborske agencije Van Gogh in ob pomoči predstavništva CPTS v Milanu je bila med 14. in 16. majem na tridnevnem študijskem potovanju po Sloveniji skupina okoli 20 italijanskih organizatorjev potovanj in agentov. V Semriachu, nekaj kilometrov severno od Gradca, bo 28. maja v hotelu Trattnerhof potekal Avsenikov večer s Slavkom Avsenikom in Gašperji, na katerem pričakujejo okoli 3000 obiskovalcev, in s predstavitvijo možnosti počitnikovanja v Sloveniji. Te akcije potekajo neposredno iz CPTS oziroma turističnih predstavništev CPTS v tujini, CPTS pa hkrati tudi nudi vso strokovno in organizacijsko pomoč slovenskemu turističnemu gospodarstvu pri njihovih projektih na področju organiziranega in individualnega turizma, s katerimi poskušajo preprečiti nadaljnje odpovedi rezervacij in ponovno spodbuditi povpraševanje. 1' Mednarodni turistični sejem ITTF v Zagrebu - Med 12. in 15. majem je bila slovenska turistična ponudba v organizaciji CPTS prisotna tudi na ITTF '99 v Zagrebu. V četrtek, 13. maja, je bila ob glasbi ansambla štajerskih 7, pogostitvi Turistične kmetije Urška in vin iz Dravinjske doline na slovenski stojnici "vesela urica", v petek, 14. maja, pa je v organizaciji HIT-a potekal slovenski dan. 1' Slovenija prisotna na padovskem sejmu, sredi junija pa še v Bologni - Ob zaključku zagrebškega sejma se je 15. maja slovenski turizem začel predstavljati na turističnem delu padovskega sejma Padova Tour - Turismo & Viaggi, ki bo trajal vse do 23. maja. Poslovne partnerje in novinarje bo CPTS v petek, 21. maja, povabil na srečanje na slovenski stojnici, kjer bo za pogostitev poskrbel Hotel Hvala iz Kobarida, postregli pa bodo z vrhunskimi vini blagovne znamke Marka Skočaja Dolfo. 1' številni obiski tujih novinarjev - V programu dodatnih akcij pa Center za promocijo turizma Slovenije daje velik poudarek odnosom z javnostmi in v okviru tega individualnim in skupinskim študijskim potovanjem tujih novinarjev po Sloveniji. V tem času je namreč še posebej pomembno, da se v krogih tujih javnosti širi podoba Slovenije kot zanimive turistične destinacije s privlačno turistično ponudbo in da se v kar največji možni meri ne omenja situacija na Balkanu. V prvih štirih mesecih je tako Slovenijo obiskalo 98 tujih novinarjev, v maju in juniju pa se bodo ti prihodi še bolj intenzivirali. Maja so bili na individualnih ali študijskih potovanjih v Sloveniji: • nemški novinar iz Redaktionsburo IKKS iz Hamburga; • trije britanski novinarji iz BBC Radio 5; • dva švedska novinarja, ki pripravljata vodnik po Sloveniji v švedskem jeziku (med 21. in 30. junijem bosta v Sloveniji na drugem delu študijskega obiska); • direktor revije Vin & Gastronomie iz Francije; • poljska snemalna ekipa TV Katovice; • izraelska snemalna ekipa, ki je posnela reportažo o Sloveniji za izjemno gledan turistični program Masa Olami na nacionalni izraelski televiziji; • italijanski novinar za športno turistično revijo Edisport Editoriale, ki pripravlja Slovenija se na EIBTM v Ž,tt~ev,l ., , · ~ • - : .- -. _ ·• : ~ -~.-- .. .. ;.·f--':' ~ _:. --~"="..-1,;·· . .:.: ··"'' ,;etJ.~tavlja _ l((Jt privlačna ~~-- ~ - -- . ' ' :✓ Od 18. do 20. maja je v Ženevi že dvanajstič zapovrstjo potekala borza EI BTM (The European lncentive & Business Travel & Meetings Exhibition), ki v svetu velja za najpomembnejšo poslovno prireditev na področju kongresnega turizma in motivacijskih potovanj. Slovenska ponudba kongresnega in poslovnega turizma se letos predstavlja že tretjič in sicer v organizaciji Centra za promocijo turizma Slovenije in Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Letošnji podatki o številu razstavljavcev (2.600 iz 112 držav) in površini skupnega razstavnega prostora (15.000 m2) so rekordni, prav tako pa je nad pričakovanji število poslovnih obiskovalcev v okviru t.i. "Hosted Buyers Programme", saj jih je kar 3250 obiskalo borzo na vabilo organizatorja, vsaj še enkrat toliko pa v lastni režiji. V primerjavi z drugimi turističnimi borzami število obiskovalcev ni tako visoko, vendar so le-ti skrbno izbrani in predstavljajo odločevalce različnih profilov, kot so strokovna in znanstvena združenja, korporacije in podjetja, EU, specializirane incentive agencije, ki iščejo nove destinacije za svoja srečanja v prihodnjih nekaj letih. Slovenski predstavniki kongresne ponudbe iz Ljubljane, Bleda in Portoroža so letos pod okriljem Centra za promocijo turizma Slovenije nastopali na stojnici v velikosti 32 m2. V pripravi na letošnjo borzo je Odbor za kongresno dejavnost pri Združenju za turizem in gostinstvo pri GZS, ki je zaenkrat edini povezovalec slovenskih kongresnih ponudnikov, v sodelovanju s CPTS poskrbel za direktni mailing na izbranih 270 obiskovalcev. Za naslovov registriranih poslovnih najavljene skupine iz Nemčije, Avstrije in Velike Britanije ter ostale poslovne obiskovalce je bila pripravljena degustacija slovenskih specialitet in vrhunskih vin. Kakovostni napredek pri letošnji predstavitvi je tudi dopolnjen produktni katalog slovenske kongresne ponudbe "Meeting Point Slovenia". Angleško edicijo kataloga, ki predstavlja kongresno Slovenijo po turističnih področjih, sta v nakladi 20.000 izvodov izdala Center za promocijo turizma Slovenije in Združenje za turizem in gostinstvo sicer že lani maja, pred kratkim pa sta ga dopolnila z enajstimi vložnimi listi z opisom posameznih kongresnih centrov in hotelov. Tako se na štirih straneh z lokacijo, storitvami, referencami na področju organizacije kongresov, tehničnimi podatki, članstvom v mednarodnih organizacijah in dodatno ponudbo predstavlja Cankarjev dom, po dve strani pa sta posvečeni kongresnemu centru Hotelov Metropol, kongresnim in seminarskim prostorom Krke Zdravilišč, Term Čatež, Golf Grad Mokrice, Hitovega Hotela Perla, Zdravilišča Radenci, Zdravilišča Rogaška, G&P Hotelov Bled, Grand Hotela Emona in Avditorija Portorož. Ta, zdaj s konkretnimi predstavitvami slovenskih kongresnih ponudnikov dopolnjena publikacija, je po nekajletni vrzeli vsekakor dobrodošel pripomoček za prikaz naše države kot zanimive destinacije za kongrese in motivacijska potovanja, še posebno zdaj, ko je zanimanje načrtovalcev srečanj vse bolj usmerjeno k srednji in vzhodni Evropi. ostmi članek na temo potovanja z motorjem v "Treh deželah"; • petdnevno študijsko potovanje je pravkar zaključila študijska skupina dvanajstih madžarskih novinarjev; študijski obiski, ki potekajo v zadnji tretjini maja in ki so načrtovani za junij: • skupina trinajstih španskih novinarjev in gospodarstvenikov (22. do 29. maj); • nemška snemalna ekipa produkcijske hiše VTV (20. do 30. maj); • avstralski svobodni novinar, ki objavlja v časopisih, kot so The Sun Herald, The Weekend Australian, Trave[ Away, Australian Gourmet Travell itd (30. maj - 6. junij); • nemška svobodna novinarka, ki objavlja na Saškem in Bavarskem (25. do ?9. maj); • dva ameriška svobodna novinarja (10. - 17. junij), • študijsko potovanje francoskih novinarjev • snemalna ekipa britanske televizijske hiše BBC, ki bo za program Holiday posnela turistično reportažo o Sloveniji (23. - 30. junij); • britanski novinar (12. - 19. junij) • nemški fotoreporter iz Redaktionsburo Martina Feyerherd (20. - 27. junij) • sredi junija (18. - 22. junij) bu prišla nova, letos že tretja študijska skupina predstavnikov italijanskih medijev, tokrat na temo Alpe Adria programa. S tem pa junijski obiski novinarjev še vedno niso v celoti izčrpani, saj dogovori s tujimi novinarskimi hišami oziroma individualnimi svobodnimi novinarji potekajo, se usklajujejo in dopolnjujejo vsakodnevno (dodatne informacije Rok V. Klančnik ali Maja Rozman na 061 1891 840). Predstavitev Skupnosti Julijskih Alp v Zagrebu Za nami je naša skupna predstavitev turistične ponudbe skupnosti Julijskih Alp, ki smo jo imeli 6. maja 1999 v hotelu Esplanade v Zagrebu. Predstavili smo turistično ponudbo in novosti Bleda, Bohinja, Kranjske Gore in Doline Soče. Na Direkciji za turizem Bled predstavitev ocenjujemo kot uspešno, saj se je (osebno ali pismeno) odzvalo okoli 60 povabljenih predstavnikov turističnih agencij iz vse Hrvaške. Največ udeležencev je bilo iz Zagreba, vendar pa so nekateri prišli tudi iz Dalmacije in Istre. Prvi del predstavitve v obliki video projekcije je prikazal Triglavski narodni park in področje Julijskih Alp ter opozoril na velike možnosti za športne aktivnosti, v drugem delu pa so se predstavniki hotelov na turistični delavnici srečali s konkretnim povpraševanjem s hrvaškimi organizatorji potovanj in agenti. Kljub temu, da večina hrvaških agentov Bled, Bohinj, Bovec in Kranjsko Goro dobro pozna, pa so takšne delovne predstavitve zelo dobrodošle, saj pomenijo neposredni stik med ponudbo in povpraševanjem, glede na to, da pa so bili prisotni predstavniki vseh hotelskih hiš iz omenjenih krajev, pa prinašajo tudi informacije iz "prve roke". Hkrati je bil to dober uvod za predstavitev na turističnem sejmu ITTF' 99, ki je potekal od 12. do 15. maja v Zagrebu. Gostje iz Hrvaške so v letu 1998 na tem območju realizirali 6 % nočitev in so v strukturi nočitev po narodnosti gostov na petem mestu za Nemčijo, Anglijo, Italijo in Nizozemsko. Eva Štravs Podlogar 8 novim garni hotelom za poslovneže Pristan, hčerinsko podjetje Luke Koper, je v začetku aprila odprlo nov Gami hotel Pristan, namenjen izključno poslovnim gostom. Deset sob in osem apartmajev so opremili po željah modernega poslovneža, ki v hotelski sobi za nemoteno in učinkovito delo pričakuje vso potrebno pisarniško opremo in tehnologijo, hkrati pa tudi udobje hotelske ponudbe. Tako so apartmaji sestavljeni iz dveh prostorov, od katerih je en opremljen kot delovna soba, primerna za sestanke s poslovnimi partnerji, v največjem rezidenčnem apartmaju pa je ta prostor celo spremenjen v manjšo sejno sobo. Sobe imajo vso potrebno tehnično opremo; poleg televizije z videorekorderjem je tu še fax, računalnik s tiskalnikom in dostop do svetovnega spletnega omrežja, po potrebi poskrbijo še za drugo opremo, poslovneži pa bodo imeli na voljo tudi likalno mizo in likalnik. Zjutraj jim postrežejo z zajtrkom, ker pa je Pristan tipa gami hotela, bodo lahko na kosilo ali poslovno večerjo zavili v bližnjo restavracijo Pristan, prav tako v lasti te družbe. Ekipa pod taktirko direktorice Nede Ritoša in vodje hotela Kamile Jelenk je mlada, zato pa še toliko bolj pripravljena na sprejemanje novih izzivov. 1 ... ,I'; ... "; .. . .. ...... .. - - .. • . - :., ·'_.:, ., · - B11JUwmmeu1e~ f"ep1'!our~p!'JJ1WTSKV~'mrezo-..~-., Autocommerce d.d. in nemška družba ACM, ki se že vrsto let ukvarja z organiziranjem potovanj za nemške 1turiste, sta aprila letos sklenila dogovor o ustanovitvi skupne družbe z imenom Sunny Holidays s sedežem v Oberurselu blizu Frankfurta. Cilj družbe je s prepoznavnimi destinacijami, kot so Slovenija, Hrvaška, Češka in Azija, osvojiti pomemben tržni delež na področju organiziranega turizma v Nemčiji. Družba ACM se je v minulih letih predvsem ukvarjala s "charterskim" trgom, organizacijo turističnih potovanj pa se je izvajala pod blagovno znamko Sunny Holidays. Z vstopom Autocommerca d.d. (oziroma njegovega poslovnega področja Turizem) v partnerstvo z ACM in s prevzemom večinskega deleža v novo ustanovljeni skupni družbi Sunny Holidays pa se bo touroperatorska dejavnost nekdanje poslovne veje ACM dodatno okrepila. Po drugi strani se bo s tem okrepila tudi mreža organizatorjev potovanj znotraj poslovnega področja Turizem pri AC, ki sta jo doslej tvorila ljubljanska Emona Globtour in Globtour Praga. Izraba sinergijskih učinkov, ki jo ponuja razpredena mreža, je namreč s strateškega vidika zelo pomembna, saj zmanjšuje tveganje poslovanja, ki ga povzroča razpršenost prodaje po destinacijah. Novo družbo Sunny Holidays vodi direktor Andrej Škraba, ki ima dolgoletne izkušnje na področju touroperatorstva in je zlasti dober poznavalec nemškega trga (za kadrovske spremembe na AC glej rubriko Kje je kdo). ·eodrocje dobilo svo\· predstavitveni kata og Zdaj se s splošnim katalogom predstavlja še zadnje izmed petih turističnih področij, Slovenska mesta - Na mostovih živahnih doživetij. V njem sodeluje enajst slovenskih mestnih občin (Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje) in tri slovenska mesta, ki jih opredeljujemo kot stara mestna jedra (Idrija, Škofja Loka in Kamnik; Piran, ki se prav tako uvršča v to skupino, je že vključen v katalog Obale in Krasa). Vsa ta mesta so že lani julija s pismom o nameri pristopila k oblikovanju zaokroženega turističnega področja mest, s ciljem učinkovitejšega oblikovanja in trženja turistične ponudbe mestnega turizma v Sloveniji. Vsako mesto se predstavlja na dveh straneh (razen Ljubljane, kateri so kot prestolnici namenjene tri strani), ki so bogato slikovno opremljene, vsebujejo pa uvodno predstavitev, točko odličnosti, najpomembnejše prireditve, informacijo o nadmorski višini, letu pridobitve mestnih pravic in najbolj znamenitih krajanih, kulturno zgodovinske in naravne zaklade in možnost hotelske namestitve. Katalog je v nakladi 100.000 izvodov v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku izdal CPTS, delno pa so finančno sodelovala tudi mesta, ki so v njem - razen uvodne prestolnice - razvrščena po abecednem vrstnem redu. proclajni katalog doline Soče Po približno dveh letih se je splošnemu predstavitvenemu katalogu doline Soče pridružil še prodajni katalog, ki prinaša povsem konkretne informacije o vseh turističnih ponudnikih te geografske celote, ki obsega Sočo z vsemi njenimi pritoki od izvira pa do izteka reke v goriške ravnine. Katalog je izšel v nakladi 30.000 izvodov v slovenskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku, v projektu v vrednosti 6,5 milijonov tolarjev pa so finančno sodelovali posamezni ponudniki, Center za promocijo turizma Slovenije, tri posoške občine in sponzorji. V njemu se z jedrnatim, a celovitim opisom ponudbe predstavlja 26 ponudnikov iz bovške občine, po 16 ponudnikov iz tolminske in kobariške občine, vključene pa so tudi osnovne informacije o Novi Gorici, Cerknem in Idriji. Teksti in vsebinska zasnova so delo Janka Humarja, ki je še do letošnjega marca delal v bovških hotelih Alpkomerc, izdalo in založilo pa ga je Turistično združenje Gornjega Posočja. "Slovenija -turistični vodnik" v založbi Mladinske knjige, ki je leta 1995 prejel nagrado Evropskega združenja za turistični tisk, je pred kratkim izšel tudi v tujih jezikih in sicer v angleščini, nemščini in italijanščini. Ta vodnik je bil izredno dobro sprejet med Slovenci, saj v množici tovrstnih publikacij na najbolj celovit, pregleden in zanesljiv način predstavlja Slovenijo, njene kraje, zanimive krožne poti, znamenitosti, kulturno dediščino itd. Kje je kdo? • Končana so se ugibanja, kdo bo nov direktor Zdravilišča Atomskih Toplic. Z odhodom Borisa Završnika na mesto vodje izpostave Nove ljubljanske banke v Celju bo vodenje tega zdravilišča prevzel Zdravko Počivalšek, dosedanji direktor arjevaške Mlekarne Celeia. • Do nekaterih sprememb, tudi kadrovskih, pa je prišlo v Emona Globtourju. Direktor družbe je postal Zmago Skobir, mesto njegove pomočnice za organizacijo, informatiko, finance in kadrovske zadeve pa je prevzela Irena Starman, dosedanja strokovna sodelavka in pomočnica mag. Petra Filipiča, pomočnika generalnega direktorja Autocommerce d.d. za poslovno področje Turizem. Dosedanji predsednik uprave Emone Globtour Andrej Paternost pa je postal svetovalec za nove programe s področja turizma in še posebej s področja touroperatorstva v Autocommercu d.d. To odločitev je sprejel nadzorni svet družbe s ciljem, da okrepi specializirane dejavnosti tako . znotraj družbe Emone Globtour kot tudi na ravni strateškega vodenja poslovnega področja Turizem pri Autocommercu d.d. Podčrtano Turizem na podeželju vse privlačnejši, njegova prmnocija pa vse bolj povezana, usklajena in uspešna Največje zasluge za to ima vsekakor Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki je bilo sicer ustanovljeno šele pred letom in pol, pohvali pa se lahko z močno povezovalno in trženjsko vlogo med 220 turističnimi kmetijami, članicami združenja, in s celo vrsto konkretnih akcij. Med drugim tudi že z drugo, dopolnjeno izdajo predstavitvenega in prodajnega kataloga slovenskih turističnih kmetij. Izšel je v nakladi 15.000 izvodov, domačim javnostim, ki so prvo izdajo lani dobesedno razgrabili, pa so ga predstavili ravno te dni. Oblikovno in vsebinsko je katalog podoben lanskemu, le da je v njem zajetih še 41 novih turističnih kmetij, skupno torej 150, vsebuje pa tudi številne vsebinske dopolnitve, kot so cenik za leto 1999, določitev obdobja sezone na vsaki kmetiji, kategorije nastanitvenih zmogljivosti, števila sedežev pri izletniških kmetijah, dostopnost z avtobusom, dodan je seznam vseh registriranih turističnih kmetij v Sloveniji itd. Namenjen je domačemu gostu, medtem ko bo za tuje goste ta katalog v nakladi 30.000 izvodov do konca junija CPTS izdal kot vložni list v splošni Slovenija na kratko prospekt turističnega področja podeželja. To pa seveda še ni vse. Preko strokovnega združenja turističnih kmetij pod taktirko Vilme Topolšek, lastnice Turistične kmetije Urška, in strokovne sodelavke Renate Kosi (naša Vesna Čuček od pred ~ratim aktivnosti za leto dni aktivno spremlja bolj iz ozadja) in v sodelovanju CPTS je Slovenija sodefovala pri pripravi kataloga treh dežel "Počitnice brez meja", ki bo izšel konec meseca maja. Novinarjem ga bodo skupaj s koroškim združenjem Urlaub auf dem Bauernhof in ERSA Gorizia - Associaciqne Agriturismo del Friuli - Venezia Giulia predstavili na tiskovni konferenci v Udinah 27. maja. S tem projektom trije partnerji razvijajo sodelovanje turističnih kmetij "Treh dežel", sodelujejo pri promociji in trženju ponudbe tovrstnih počitnic, si izmenjujejo izkušnje pri skupnem nastopu na tržišču, s ciljem da bi z razvojem atraktivne ponudbe počitnic na kmetijah povečati zasedenost zmogljivosti. Združenje turističnih kmetij je res v kratkem času postal strokoven in aktiven sogovornik CPTS pri promociji turističnega področja podeželja. (MN) 1t Varnost in turizem -10. in 11. junija bo v organizaciji Visoko policijsko-varnostne šole v Avditoriju Portorož potekal posvet na temo Turizem in varnost. "Varnost v najširšem kot tudi v najožjem pomenu predstavlja vrednoto, stanje in lastnost stanja, ki pomembno vpliva na turistične tokove v določeni državi", so zapisali v povabilu, ki so ga že januarja naslovili na vse subjekte, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo in turistično dejavnostjo. Posvet bo glede na zdajšnjo aktualnost te problematike nedvomno izredno zanimiv (dodatne informacije pri Andreju Sotlarju na VPVŠ na telefonu 301774 oziroma na naslovu andrej.sotlar@vpvs.uni-lj.si). * Manjši promet v slovenskih naravnih zdraviliščih v aprilu 1999 -Podatki o turističnem prometu v slovenskih zdraviliščih v mesecu aprilu opravičujejo zaskrbljenost turističnih delavcev zaradi negativnega vpliva kosovske krize na uspešnost letošnje sezone. Meseca aprila je bilo število tujih gostov v primerjavi z lanskim aprilom nižje za 20 % (indeks 80,4), število njihovih prenočitev pa se je znižalo za 16 % (indeks 84,1), pri domačih gostih pa je njihovo število ostalo na nivoju lanskega aprila (indeks 100,8, s tem da je bil indeks prenočitev domačih gostov 98,3). Zdravilišča pričakovanega izpada tujih gostov niso uspela v celoti nadomestiti na domačem trgu, tako de je bilo skupno število obiskovalcev zdravilišč v mesecu aprilu za 6,6 % manjše kot v enakem obdobju lani. V celotnem obdobju letošnjih prvih štirih mesecev so zaradi slabših rezultatov v aprilu celotni indeksi negativni in sicer 93,4, od tega je bilo prenočitev tujih gostov manj za 5,6 % in domačih za 8,6 % (v največji meri p9sledica znižanja nastanitvenih kapacitet v treh zdraviliščih zaradi obnov). • Hotelirji v Kranjski Gori se povezujejo -V okviru Zavoda za promocijo in razvoj turizma občine Kranjska Gora je bila v zadnji tretjini aprila ustanovljena Sekcija hotelirjev in žičničarjev. Ustanovitelji (hoteli Alpina, Kompas, Kotnik, Lek, Relax, Špik, HTP Hoteli Gorenjka, RTC Žičnice, Terme, Zavod za promocijo in razvoj občine Kranjska Gora in Občina Kranjska Gora) bodo oblikovali razvojne in strateške načrte na področju turizma v kraju, občini in regiji, sodelovali pri promocijskih in marketinških akcijah, skupno oblikovali promocijske programe, skrbeli za izobraževanje in delovali kot strokovni sogovornik javnim institucijam na republiški ravni. Sekcija bo torej delovala kot strokovno in posvetovalno telo, predsedoval pa ji bo direktor Leka Matjaž Konda. Letos v Entente Florale tekmuje Kranjska Gora -V letošnjem tekmovanju za cvetlično in krajinsko urejenost mest Entente Florale bo sodelovalo 22 krajev iz enajstih evropskih držav, med njimi tudi Slovenija s Kranjsko Goro. Letošnji projekt kot zmagovalno mesto leta 1998 koordinirajo Slovenske Konjice. 1t Znanstveni turistični eksperti na rednem kongresu letos v Portorožu - Slovenija bo v organizaciji Nacionalnega turističnega združenja gostiteljica 49. Kongresa AIEST (Mednarodnega združenja znanstvenih ekspertov v turizmu) z osrednjo temo "Turistične politike za jutri - prispevek k strateškemu razvoju krajev", ki bo letos od 28. avgusta do 2. septembra v Portorožu. Na NTZ pričakujejo, da se bo kongresa, ki bo potekal v Hotelih Morje, udeležilo okoli 150 strokovnjakov iz celega sveta. * Kuhinja brez meja -V letu slovenske kulinarike in vina ter pred končno odločitvijo o izboru prireditelja za ZOI 2006, podjetje Živila Kranj od 14. do 30. maja v hotelu Bor Grad Hrib v Preddvoru organizira kuhinjo "Brez meja - Senza confini - Ohne Grenzen", kjer bodo lahko gostje poskusili pristne jedi Gorenjske, Avstrijske Koroške in Furlanije Julijske Krajine. TURIZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije - Izdaja Center za promocijo turizma Slovenije, WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 061/189-18-40, fax 061/189-18-41, E-mail: misa.novak@cpts.tradepoint.si - Glavna in odgovorna urednica: Miša Novak-_ Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Miša Novak, Danica mag. Zorko, Srečko Sajn, Janez Pergar, Slavko Mastnak, Marija Rok, Renata Picej, Drago Medved - Oblikovanje: imago - DTP: Damjan Ilič, lmago, Priprava za tisk: Alten d.o.o., Repro studio - Tisk: Tiskarna Radio, Ljubljana, Min istrstvo za ku lturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TURIZEM vpiše v evidenco javnih glasi pod zaporedno številko 1382 - Glasilo je brezplačno. Naroči la sprejemamo na CPTS, izključno po faksu, št. 061-189-18-41. ,. ) ~ -;_;