PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. costale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 198 (9200)
TRST, četrtek, 28. avgusta 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V PERUJSKEM GEAVNEM MESTU SE NADAEJUJE SPLOŠNA RAZPRAVA I
PO PISANJU STRANKINEGA GLASILA «IL POPOLO»
{ Zaskrbljujoči podatki urada za statistiko
BLIZNJEVZHODNA KRIZA V OSPREDJ NA KONFERENCI NEUVRŠČENIH V LIMI
U KD nasprotuje odprtju vladne krize in vključevanju KPI v večino
Sprejet predlog o sestavi delovne skupine za probleme Bližnjega vzhoda - Govora zastopnikov Sirije in Laosa
UMA, 27. — Na ministrski konferenci neuvrščenih držav v perujskem glavnem mestu se danes nadaljuje splošna razprava, v dveh komitejih pa obravnavajo najpomembnejše gospodarske in politične probleme v svetu. Dramatične spremembe in zgodovinske zmage in-dokitajskih narodov ter bivših portugalskih kolonij v Afriki, po alžir-*ki konferenci neuvrščenih na vrhu, so dale svoj pečat tudi razpravam o osnovnih smereh akcije neuvrščenega sveta, ki potekajo na ministrski konferenci v Limi. Splošna politična razprava, ki jo je včeraj začel jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič kaže, da se dinamično poli-
tično gibanje v svetu na dva načina odraža v delu ministrske konference v Limi. Večina ministrov kot prvo poudarja dejstvo, da so se v takšnem razvoju potrdile vrednosti neuvrščene politike in še zlasti sklepi alžirske konference na vrhu pred dvema letoma. In drugič: neuvrščenost se je uveljavila kot globalni ln nenadomestljiv dejavnik v svetovni politiki in sicer do takšne mete, da na ministrskih in podobnih srečanjih neuvrščenih to ni več Potrebno dokazovati in se lahko posvetijo konkretnim problemom in ekcijam neuvrščenega gibanja.
V splošni razpravi je sirski zuna-nji minister Kadam med drugim govoru tudi o krizi na Bližnjem vzhodu m probleme v tem delu sveta postavil v širše okvire popuščanja napetosti v svetu. Poudaril je, da je sklepni dokument evropske konferen-c? 0 varnosti in sodelovanju v Helsinkih pomemben korak naprej k razumevanju, sodelovanju in miru na eV^°?ski ce'*n‘> toda po njegovih besedah popuščanje v Evropi ne mo-
resnične vrednosti vse do-.	ne bodo odpravila žarišča
rn^*d0V,na sosednih območjih ev: njjP ine’ k°t ie na primer Bliž-
■	razpravi na ministrski
- r ®,re,nci v Limi je sodeloval tudi sef delegacije Laosa, gospodarski minister Kambaj Bufa. Med drugim je nadrobno spregovoril o notranjih razmerah v Laosu in dejal, da je konec vojne v Vietnamu omogočil tudi laoškemu narodu, da se osvobo-Proameriških nazadnja-*uh domačih skupin in ustanovi koa-litijsko vlado narodne enotnosti. Prvič v svoji zgodovini ima Laos izdelan politični program enotnosti, zasnovan na načelih o nujnosti, da Laos zares postane miroljubna, demokratična, nevtralna in napredna država, šef laoške delegacije se je odločno izjasnil tudi za umik vseh ameriških vojaških oporišč v Jugovzhodni Aziji in za ukinitev vojaških blokov, tako da bi to območje zares postalo področje miru in sodelovanja.
Poleg splošne razprave delo na Lovrenci v Limi pote-nniv- V- dvek odborih, in sicer za n is,1 'v13 \n .z.a gospodarska vpraša-rir„'n;V faktičnem komiteju so med rinu^lnl posebno pozornost namenili dokonrnomi, oblikovanju delovne
sednik in podpredsednik kamboške vlade Penn Nouth in Khieu Samphan. S kitajske strani je bil navzoč tudi podpredsednik, vlade Teng Hsiao-ping. Agencija dodaja, da je srečanje poteklo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju in da je Maoce-tung čestital kamboškemu ljudstvu zaradi petletnega boja in zmage nad imperializmom. Princ Sihanuk pa se ' je zahvalil za kitajsko podporo kamboškemu ljudstvu, na kar je Maoce-tung zavrnil, da ni res, da je kitajsko ljudstvo pomagalo kamboškemu, pač pa da je bilo kamboško ljudstvo tisko, ki je podprlo Kitajce.
rìp	Poletne Bližnjega vzho-
dfie in°bpda .JuS°slavije, Sirije, In-lovno” 1^erula ?a ustanovitev te de-nn mr?kupine j0 naletela na popoldni PJd?0,ro-vseL udeležencev in se-za	sklepna posvetovanja
in hkrJ*^0 Jega zel° pomembnega škega tp? Zel° širokega predstavni-vanip J,683 neuvrščenih za prouče-vzhorinPCTi0tne Pnnblematike bližnje-
skem k0mitpapleta- Tudi v S0SPadal'-ci Tnhfp 1 Ju 80 Pred razpravljav-
spreŽ lCfii-^086' Poten" k0 80
odbora ne fe’ da v okviru teša redakcikt-p , ustanovili posebne
držav udeleženk ne’ S° delegati vseh renče ki i n ^ ministrske konfe-
začeli’ razpSrave’Ujej0 v tem odboru, lovita 0 0 vrsL načrtov ce-
spodarske proSSUrejanja g°'
fogamie na
^ni Sik"-26 iZVrŠnega 8veta in
ko se k seš" 8 " drU?ìh držav- Ta-^ioistrom ChristofTdi m ZUnanjim
niim pogovaV;1iliSMIlc(ls?.m in se z Yanja meri t3 °, raz.širitvi sodelo-ter o razmpv Ui?°S av’i° in Ciprom na Cipru V 7ah -na Sredozemlju in
dejavnost ak,,'^1 S tet? st,a ocenila nih držav m”?116- P61"1*1 neuvršče-slavija kàt^pd d-1™ je tudi Jug°-vanja za rešit C1J ■ 80 bila Prizade-loš Minfč sp 1 •V ClpTrske krize- Mi-s kamboškimJ6 V se®ei ludi
Sarinom SLZUnanjim .mnistrom ndSti;rskeVkonfanl^hSdnZevIaaga
Sch!esinfler zaključil
sSl'8» ” J4užni Koreii
nger je zaključil o-
minister Schlesing™"^ Ph1-3"11«5
JaponskoUŽnv K,?re]i in odPotoval na O obisku'jeVmeuradnem komunikeju bodo ZDA hrcd idruglrn reóeno, da Primeru napada" .f JuŽn° Korei0 v radi tesa np 3 8 severa in . da za-
niti delt svojinh^er&Vaj° Umakniti
frenuli
čet v tej državi.
ameriških TOjVakoJfnÌ K°reji 42'00°
^aoceum^
pekinJ6', ailianuka
WILSON
OBIŠČE ROMUNIJO
LONDON, 27. — Foreign office je sporočil, da bo britanski premier Ha-rold Wilson uradno obiskal Romunijo od 16. do 18. septembra. To bo prvi obisk nekega predsednika britanske vlade v evropsko socialistično državo, če izvzamemo Sovjetsko zvezo. Wilson je bil v pretéklosti že v Romunijit toda le kot voditelj laburistične opozicije. V Bukarešti bosta Wilson in romunski predsednik Ceau-sescu razpravljala o razvoju gospodarskih odnosov med obema državama, o evropski varnosti po helsinški konferenci ter o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih.
V prihodnjih dneh pa bo obiskala Romunijo tudi voditeljica konservativne opozicije Margaret Thatcher, ki bo dopotovala v Bukarešto 31. avgusta in se tam zadržala štiri dni.
iiiitiiiiiiiiii!imiiMniiiiiiimimiiiiiiiitiiHiiiri«niii!iiiiiiiiimiiu!>iimiiiMmmiimmuMHmnmui!iiiiiiiiii
Hajle Selasje umrl
V starosti 83 let je včeraj v Adis Abebi umrl Hajle Selasje, eden najvidnejših voditeljev sodobne Afrike, ki je bil skoraj pol stoletja na oblasti v Etiopiji. Članek berite na 6. strani.
Demokrščansko glasilo zanika, da bi nekateri predstavniki KD želeli povzročiti predčasne volitve — Pogovor Zaccagnini — Tonassi Leone baje pripravlja poslanico parlamentu
RIM, 27. — Politični tajnik KD Zaccagnini je imel danes na sedežu stranke v Rimu predvideno srečanje s tajnikom PSDI Tanassijem. Po razgovoru, ki je trajal dve uri, je Zaccagnini v odgovor na vprašanja časnikarjev napovedal, da namerava imeti nove razgovore s tajniki štirih strank, ki podpirajo Morovo vlado. Panassi pa je dejal, da je z demokrščanskim tajnikom o-pravil pregled položaja. Dodal je, da so spričo težavnosti tako političnega kot gospodarskega položaja socialdemokrati mnenja, da mora KD, ki razpolaga z relativno večino tako v parlamentu kot v državi prevzeti politično pobudo. Najprej je treba odobriti protikonjunktur-ne ukrepe, nato pa bodo socialdemokrati pazljivo proučili nove predloge glede vladne akcije, je zaključil Tanassi.
Jutrišnji «H popolo», uradno glasilo KD, bo objavil uvodnik, v katerem zanika, da bi nekateri demo-krščanski predstavniki želeli sprožiti vladno krizo. List trdi, da se v oceni KD ni nič spremenilo, ter zagotavlja «popolno in brezpogojno» solidarnost Moro vi vladi. V u-vodniku je celo rečeno, da se demokristjani bolj kot vsi drugi zavedajo nevarnosti, da bi prišlo do razbitja vladne koalicij?, medtem ko se te nevarnosti ne zavedajo tisti — pravi «Il Popolo» — ki sicer javno proglašajo podporo vladi, po drugi strani pa vsak dan teorizi-rajo nujnost prenosa na center pe-riferičnih formul, ki predvidevajo vključitev komunistov v večino. Demokrščansko glasilo nato na dolgo dokazuje potrebo po razločevanju med večino in opozicijo, brez katerega ni političnega pluralizma. List poziva tudi krajevne upravitelje, naj raje preidejo v opozicijo, kot da bi vstopili v heterogene večine, ki se rojevajo pod znamenjem politične zmešnjave in transformiz-ma. Na koncu pa «Il Popolo» ugotavlja, da je politični in gospodarski položaj nevaren in da je zato u-pravičen poziv vlade in večine k nacionalni solidarnosti. V tem okviru je treba pridobiti vladnim predlogom podporo gospodarskih in sindikalnih sil ter strank kot tolmačev enotnosti države. Toda tudi v tem primeru — zaključuje list — mora obstajati neka večina, ki si prevzame odgovornost za svoje predloge in njihovo uresničitev.
Med socialdemokrati se je danes oglasil k politični razpravi predsednik poslanske skupine Cariglia z intervjujem tedniku «Tempo», v katerem se zavzema za čimprejšnje raz-čiščenje med levosredinskimi strankami. Po njegovem mnenju pritiče predsedniku vlade Moru naloga, da sproži pobude, ki bi dokazale, da njegova večina obstaja in da je trdna. Po ugotovitvi, da je sedanja večina zgolj formalna zaradi različnih ocen volilnih izidov 15. junija, se Carigha spušča v ugibanja o morebitni novi vladi in pravi, da obstajata dve hipotezi: ali se obnovi levosredinska večina, ki bi znala izkoristiti tudi prispevke drugih pohtičnih sil (ne samo komunistov, ampak tudi liberalcev), ali pa mora odgovornost za vo-
denje vladne koalicije prevzeti neka druga laična stranka. Ce namreč KD ni sposobna sestaviti nove vlade — nadaljuje predstavnik PSDI — to nikakor ne pomeni, da bi morali predčasno razpustiti parlament: nalogo bi lahko poverili drugi stranki. Cariglia je torej ponovil predlog, ki je že prišel iz socialdemokratskih vrst, po katerem naj bi prihodnji ministrski predsednik ne bil več demokristjan, kar pa bi se zgodilo prvič v tridesetih letih, namreč od decembra 1945, ko je padla vlada Ferruccia Farri ja.
Na koncu naj še zabeležimo vest, ki jo bo objavil jutri «Corriere della sera» in po kateri naj bi predsednik republike Leone nameraval nasloviti na parlament poslanico v zvezi s položajem v državi. Milanski dnevnik objavlja vsebino izjav, ki naj bi jih Leone dal v zasebnih pogovorih in med drugim to, da je njegova «pravica in dolžnost» intervenirati, da bi pripomogel k zmagi nad «nezaupanjem in skepticizmom».
tr -
-dÈift
Tajnik PSDI Tanassi
Padec industrijske proizvodnje v Italiji
Najbolj prizadeti železarska in avtomobilska industrija — Med vsemi državami EGS je v Italiji recesija najbolj občutna
RIM, 27. — Italijanska industrijska proizvodnja nadaljuje svoj nagel padec, kot so potrdili podatki, ki jih je danes objavil osrednji urad za statistiko in ki se nanašajo na mesec junij letošnjega leta. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je poprečen indeks industrijske proizvodnje padel za 9,5 odstotka, medtem ko se je v prvem šest-mesečju 1975 znižal za 12,2 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani.
Med posameznimi industrijskimi sektorji je bila najbolj prizadeta železarska industrija, ki je zabeležila padec za celih 12,6 odst. (podatki se nanašajo na junij 1975 v primerjavi z junijem 1974). Sledijo avtomobilska industrija (12,2 odst. manj) in kovinarska industrija (10,4 odst.), najmanj pa je recesijo občutila živilska industrija s padcem «komaj» 1,6 odstotka.
ISTAT je objavil tudi podatke o
darske skupnosti, ki se nanašajo na obdobje januar - maj 1975 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Italija je seveda na prvem mestu «črne lestvice» s padcem industrijske proizvodnje za 11,8 odstotkov. Sledijo Francija (9,5), Zahodna Nemčija (7,7), Nizozemska (5) in Velika Britanija (0,5 odstotka).
Komunist predsednik pokrajine v Cagliariju
CAGLIARI, 27. — V Cagliariju so sinoči izvolili novega predsednika pokrajine in novi odbor. Za predsednika je bil z glasovi KPI, PSI in predstavnika PSDI izvoljen komunist Alberto Palmas, podpredsednik pa je socialist Fausto Capra. V novem odboru je pet komunistov in dva socialista. V prejšnji zakonodajni dobi je
c udj a v .u. Pucu	—	— j—------u -
recesiji v državah Evropske gospo- J pokrajino vodil levosredinski odbor.
MORDA ŠE DANES SPOROČILO O DOSEŽENEM SPORAZUMU
Začasen zastoj v Kissingerjevem posredovanju na Bližnjem vzhodu
Današnje potovanje ameriškega zunanjega ministra v Aleksandrijo verjetno zadnje — TASS o Kissingerjevi misiji
Zunanji minister Kissinger in predsednik Sadat med svojim zadnjim pogovorom pred povratkom prvega v Izrael .................................................................................................................umu
OBSTOJ GONCALVESOVE VLADE ZA SEDAJ NI V NEVARNOSTI
Na ministrski konferenci neuvrščenih v Limi se nadaljuje splošna razprava, v katero sta včeraj posegla med drugimi zunanji minister Sirije Kadam in gospodarski minister Laosa Buta. Delo poteka tudi v dveh odborih, političnem in gospodarskem. V prvem je govor predvsem o Bližnjem vzhodu in o pobudi Sirije, Indije, Peruja in Jugoslavije za ustanovitev posebne delovne skupine neuvrščenih, ki naj bi se u-kvarjala z vsemi aspekti bližnje-vzhodne krize. Ta pobuda je naletela na soglasno podporo vseh udeležencev konference v perujskem glavnem mestu.
Predsednik Sadat je zahteval od ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, naj se vrne v Izrael in zahteva dodatna pojasnila o tisti, ki kaže, da je zadnja sporna točka pred sklenitvijo sporazuma za ponovno razmejitev sil na Sinaju. Prevladuje mnenje, da bodo, kljub temu zastoju, dosegli sporazum že v prihodnjih dneh in da ga bodo konec tedna ali v začetku prihodnjega parafirali.
Posredovanje predsednika Costa Gomesa je nekoliko omililo spore med raznimi politxnimi silami na Portugalskem. Kaže, da je načelnik glavnega štaba portugalske vojske general Fabiao, o katerem so govorili kot o bodočem predsedniku vlade, umaknil svojo kandidaturo, tako da obstoj Goncalvesove vlade trenutno ni v nevarnosti.
Posredovanje Costa Gomesa začasno omililo spore med političnimi silami v Portugalski
Oddelki celinskega operativnega poveljstva zasedli urade pete divizije
LIZBONA, 27. — Dva dogodka sta danes v ospredju zanimanja političnih opazovalcev na Portugalskem: zasedba uradov pete divizije generalnega štaba s strani oddelkov celinskega operativnega poveljstva se pravi vojaške policije in manifestacija, ki so jo za danes zvečer sklicali v Lizboni komunistična partija in njeni zavezniki v okviru revolucionarne fronte.
Do zasedbe uradov pete divizije generalnega štaba oboroženih sil, s.‘ pravi oddelka za informacije in vojaško propagando, je prišlo danes zjutraj, ko je COPCON sporočil, da jr sprejel ta ukrep, da bi zaščitil poslopje spričo številnih reakcionarnih groženj. Oddelke vojaške policije je vodil polkovnik Jaime Neves, poveljnik diverzantskih enot, ki so ga pred časom zamenjali in mu nato vrnili poveljstvo. Oddelki diverzantov so zasedli poslopje ob podpori tankov. Po nekaterih pričevanjih so se umaknili samo iz urada letalske policije, katere člani jim niso naklonjeni. Kot znano je svet revolucije dejavnost pete divizije ukinil, dokler je ne bodo preosnovali.
Kar zadeva današnjo manifestaci-
Predsednik Costa Gomes
jo, se bo slednja začela ob 20.30 ob prisotnosti pristašev komunistične partije in skrajno levičarskih skupin. Enotno tajništvo je naslovilo poziv n<. vojake naj se udeležijo manifestacije, na kateri bo prisotnih več tisoč oseb. V Portu pa bo socialistični shod, ki so ga sklicali, da bi protestirali proti povratku generala Cor-valha, vnetega pristaša premiera Goncalvesa, na položaj poveljnika se-
vernega vojaškega območja.
V	zvezi z vlado ni nobene novosti, ministrski svet se je sinoči sestal in kaže, da je sklenil izvajati politični program premiera Goncalvesa.
Predsednik republike Costa Gomes je sprejel v svoji rezidenci komunističnega voditelja Cunhala, s katerim se je zadržal približno dve uri. Pogovor je po vsej verjetnosti tekel o ustanovitvi nove enotne levičarske fronte pod vodstvom komunistične partije, ustanovitvi, zaradi katere je po vsej verjetnosti propadel poskus generala Fabiaa, da u-stanovi novo vlado, ki bi odražala i-zid volitev v ustavodajno skupščino.
V	izjavi vzhodnonemški tiskovni a-genciji ADN je generalni tajnik čilske socialistične stranke v izgnanstvu Carlos Altamirano poudaril, da na Portugalskem danes delujejo iste protirevolucionarne sile, ki so s podporo CIA strmoglavile demokratično in zakonito čilsko vlado predsednika Allendeja. Altamirano izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja enotnosti med socialistično stranko in komunistično partijo. V Čilu, pravi tajnik socialistične stranke Čila v izgnanstvu, je sektaštvo omogočilo pohod
protirevolucije ter prispevalo k propadu ljudske uprave. Čilu je reakciji uspelo zagotoviti si podporo večjega dela srednjih slojev in to je prav tisto, kar se sedaj dogaja v Portugalski. Portugalske revolucionarne sile si morajo prizadevati, da bi našle oblike skupne borbe za demokracijo in socializem.
Tito na Rrdu
LJUBLJANA, 27. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes s soprogo Jovanko dopotoval na Brdo pri Kranju, kjer so ga pozdravili Edvard Kardelj, Sergej Kraigher. France Popit, Andrej Marinc in drugi piedstavniki Slovenije. Predsednik Tito je v Slovenijo prispel dopoldne, in sicer z Brionov, od koder se je z ladjo pripeljal do Kopra, od tam naprej pa z avtomobilom na Brdo pri Kranju. V naslednjih dneh, kot je predvideno, bo predsednik Tito na Brdu pri Kranju sprejel senegalskega predsednika Sengorja, ki bo konec tedna dopotoval na uradni obisk v Jugoslavijo.
ALEKSANDRIJA. 27. — Osnutek sporazuma za drugo razmejitev sil na Sinaju, katerega je Henry Kissinger prinesel iz Izraela v Aleksandrijo ne zadovoljuje Egipta, ki je zahteval od ameriškega državnega tajnika, naj se vrne v Jeruzalem ter naj ponovno prediskutira z Izraelci eno točko. Na svoji tiskovni konferenci je glasnik egiptovskega predsednika Bashir dejal, da so že dosegli sporazum o vseh bistvenih vprašanjih, treba bo še pojasniti samo nekatere obrobne točke. Na vprašanje ali bodo sporazum parafirali že v petek, je Bashir odgovoril, da je še prezgodaj. Egiptovski glasnik je tudi dejal, da gre za vprašanje formulacije besedila, za katerim pa se skriva bistveno politično, gospodarsko in vojaško vprašanje.
Ameriški zunanji minister Kissinger se je zato popoldne ponovno vrnil v Izrael. Ob svojem prihodu ni dal nobene izjave ker je takoj odpotoval v Jeruzalem, kjer je že danes zvečer nadaljeval pogovore z izraelskimi voditelji, da bi premostili še zadnjo težavo, se pravi egiptovsko zahtevo, naj se v besedilo končnega dokumenta vnese povezava med tem sporazumom ter bodočimi koraki k miru na Bližnjem vzhodu.
Po egiptovskih izjavah bi kairska vlada hotela, da bi vključili v sporazum klavzulo, ki bi obvezovala Izrael, da bo v bodoče poiskal rešitev tudi za vprašanje ostalih zasedenih ozemelj ter za palestinsko vprašanje. Kot kaže je to še zadnji problem, ki ga bo treba rešiti pred parafiranjem sporazuma. Tej egiptovski zahtevi pa jeruzalemska vlada nasprotuje in vztraja pri svojem stališču, da mora biti sedanji sporazum ločen od vsakega drugega morebitnega pogajanja. Če bodo današnji pogovori v Jeruzalemu omogočili premostitev tega zadnjega spora, bi jutrišnji Kissingerjev povratek v Aleksandrijo utegnil biti
zadnji in jutri bi že sporočili uspešen zaključek pogajanj ter popolno soglasje med obema stranema.
Besedilo sporazuma bodo potem morali predložiti izraelski vladi v odobritev in nato še parlamentu, ki se bo v ta namen sestal na izredni seji v ponedeljek ali v torek. Kljub nasprotovanju opozicije izraelskemu umiku bodo sporazum tako v ministrskem svetu, kot v parlamentu z lahkoto odobrili.
Predsednik vlade Rabin in obrambni minister Šimon Peres sta odločno zagovarjala sporazum ter orisala njegove prednosti. Imela sta namreč sestanek z laburistično parlamentarno skupino, katere člana sta oba in ki razpolaga z večino v vladi. Peres je odgovoril na kritiko opozicije, rekoč, da je sedanji sporazum ne samo najboljši in edini možen v sedanjem položaju, temveč je tudi podčrtal, da vnaša ta sporazum novo komponento, saj zagotavlja prisotnost Američanov na Bližnjem vzhodu.
Na svoji današnji seji je egiptovski ministrski svet sklenil izraziti popolno podporo predsedniku Sadatu pri njegovih prizadevanjih za dosego sporazuma o razmejitvi sil na Sinaju. Obenem je ministrski predsednik Salem dejal, da je Kissin-gerjeva misija marca meseca propadla zaradi izraelske nepopustljivosti.
Kar zadeva slovesnost, v teku katere bodo parafirali sporazum, niso še ničesar sklenili, ali pa vsaj niso uradno sporočili. Morda bo prišlo do srečanja med Izraelci in E-gipčani na Sinaju, verjetno v notranjosti sedanjega varnostnega pasu pod nadzorstvom OZN, morda pa bosta obe strani ločeno parafirali dokument, ki bi ga ameriški zunanji minister nesel iz enega glavnega mesta v drugo. Vsekakor pa je gotovo, da bo takoj zatem prišlo do vojaških pogajanj, da bi se domenili o podrobnosti za izvajanje sporazuma, ki bi ga nato uradno podpisali sredi septembra v Ženevi.
O sedanji posredovalni misiji a-meriškega zunanjega ministra Kissingerja govori tudi sovjetska tiskovna agencija TASS, ki pa ne komentira z lastnimi besedami njegovega potovanja po Bližnjem vzhodu, temveč citira komentarje iz tujega tiska. TASS pravi, da je značilno za posredovanje ameriškega državnega tajnika dejstvo, da se izogiba bistvenemu vprašanju. TASS poudarja, da njegova politika delnih rešitev popolnoma zanemarja palestinsko vprašanje ter vnaša razdor v arabski svet. Sovjetska zveza, ki je bila vedno proti Kissingerjevi diplomaciji majhnih korakov, pa je pred časom sporočila Združenim državam, da ne bo ovirala prizadevanj za dosego trajnega miru na tem območju. Zahodni diplomatje v Moskvi trdijo, da bi se po podpisu novega začasnega sporazuma med E-giptom in Izraelom, Kissinger na povratku v New York utegnil ustaviti v Moskvi ter poročati sovjetskim voditeljem o podrobnostih sporazuma.
DAMASK, 27. — Danes je prispel v Damask posebni odposlanec predsednika Sadata, ki je izročil sirskemu voditelju Asadu osebno poslanico. Še istega dne je odposlanec Mar-van odpotoval v Bagdad, kjer se je sestal s tamkajšnjim predsednikom Al Bakrom. Po mnenju opazovalcev v Libanonu zagovarja Sadat v teh poslanicah novi začasni dogovor
TRŽAŠKI DNEVNIK
V NEDELJO, 19. OKTOBRA, V RIŽARNI
Svečan prenos in pogreb Bogat program jubilejne sezone
PREMIERA BO 10. OKTOBRA l LESK0VČEV0 BRAMO «OVA BREGOVA»
posmrtnih ostankov žrtev
Pomembne in velike svečanosti se bo uradno udeležil predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini
Ko so pred nekaj meseci ob prisotnosti predsednika republike svečano odprli nacionalni spomenik — Rižarno in počastili spomin tisočerih žrtev, ki jih je požrla peč tega nacističnega uničevalnega taborišča, je v množici številnih visoko in lepo donečih besed skoraj neopazno samevalo vprašanje dostojnega pokopa posmrtnih ostankov žrtev Rižarne. Skoraj čudno se zdi človeku, ki obišče ta kraj nepopisnih strahot in trpljenja, da v urejenem spomeniškem objektu, ki obiskovalcu poganja srh v kosti in vzpodbuja h globokemu razmišljanju, še ni prostorčka za posmrtne ostanke žrtev Rižarne, ki so še vedno razkropljeni. Nekaj jih še vedno sameva v gomili občinskega pokopališča pri Sv. Ani. To so posmrtni ostanki — pepel in ožgane kosti, ki so jih odkrili decembra 1945 med razvalinami porušenega krematorija. Napis na Spominski plošči je anonimen, brezizrazen in žaljiv. Na njem stoji le generičen napis, samo v italijanščini: «Vojne žrtve». Vse se je nekako odvijalo, kot da bi hoteli prikriti resnico Rižarne.
Po sodni preiskavi, ki jo je uvedel tržaški sodnik Serbo, da bi o-svetlil celotno ozadje grozot, ki so se dogajale v Rižarni ter izročil krivce pravici, so orožniški potapljači odkrili v vodah zaliva blizu Rižarne še nekaj ožganih kosti.
Kljub dolgim zavlačevanjem, ki so označevala tudi samo urejevanje Rižarne v spomeniški objekt, je v teh dneh dozorel sklep občinske u-prave, da bo v nedeljo, 19. oktobra, končno priredila svečan pogreb. Tako bodo posmrtne ostanke položili v skupno grobnico v notranjosti Rižarne. Sklep se je izoblikoval na predlog Združenja bivših deportirancev in ga je dokončno osvojila občinska komisija za Rižarno, ki jo je imenoval tržaški občinski svet.
Na osnovi navodil komisije je arh. Boico, ki je izdelal tudi načrt za celotno ureditev Rižarne, predlagal za skupno grobnico jašek, kjer je bil nekdaj odtočni kanal in kjer so pred nekaj dnevi občinski delavci tudi odkrili še nekaj ožganih kosti žrtev. Krog in krog se danes razprostira obsežna jeklena ploskev, ki simbolično ponazarja krematorijsko peč, ki so jo nacisti pred begom, aprila 1945, pognali v zrak, da bi
za sabo zabrisali vse sledove zločinstev.
Oktobrska svečanost bo torej zaključna manifestacija v Rižarni v letošnjem letu, ko praznujemo 30. obletnico osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Svečanost bo zato priložnost, da se oddolžimo spominu neštetih žrtev in s tem še enkrat poudarimo pomen Rižarne in nauka, ki od nje prihaja predvsem mlajšim rddovom, obenem pa priložnost za počastitev 30. obletnice zmage nad tistimi silami, ki so tudi v naših krajih posejale toliko gorja.
Uradnemu povabilu za udeležbo na svečanosti se je odzval te dni predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini. Obenem se je bodo u-deležili tudi predstavniki občin, ki so bile odlikovane z zlato kolajno odporništva ter predstavniki partizanskih in drugih organizacij.
Na koncu naj poudarimo, da se v Rižarni brez prestanka stopnjuje obisk ljudi iz vseh krajev dežele in držav ter z ■ onstran meje. Posebno razveseljivo je dejstvo, da je Rižarno obiskalo veliko šolskih skupin. Računajo, da jo je obiskalo v štirih mesecih nad 300 tisoč ljudi.
Redna seja italijansko-jugoslovanske zbornice
Za skupno zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice v okviru jesenskega mednarodnega velesejma v Zagrebu je bil določen datum 19. septembra. Tako bo mešana zbornica zasedala na dan, ko se bo na sejmu odvijal «Dan Furlanije - Julijske krajine». Kakor znano, bo dežela Furlanija-Juiijska krajina letos uradno prisotna na zagrebški prireditvi, in sicer s posebno razstavo tehničnih proizvodov za vinarstvo v paviljonu Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE.
Tržaški komunisti proti podražitvi metana
V zvezi s predvideno podražitvijo metana je izdalo tajništvo tržaške federacije KPI sporočilo, v katerem ostro obsoja ta ukrep občinskega podjetja Ac.egat. Povišanje cene plina,
B
pravijo tržaški komunisti, bi poleg podražitve vode. telefonskih tarif in tudi raznih drugih javnih služb, ponovno negativno vplivalo na draginjo v naši pokrajini in bi predvsem prizadelo dohodke manj premožnih družin in upokojencev.
Zato KPI nasprotuje vrtoglavim poviškom cen in tarif in vztraja pri potrebi nove ekonomske politike in demokratičnega nadzorstva cen. Tržaška federacija KPI meni, da Acegat ne more sam kar v hitrici odločati o povišanju cene metana, ne da bi se prej o tem izrekle politične sile in sindikalne organizacije. Zato zahteva, naj se vsaj skliče pristojna občinska komisija, preden bo o podražitvi metana sklepal upravni svet.
Medtem sta komunistična svetovalca Rossetti in Imvinkl že naslovila tržaškemu županu vprašanje v zvezi s tem problemom.
Stalnega slovenskega gledališča
Še vedno izredno kritičen finančni položaj in zagotovila o zakonskem predlogu o globalni rešitvi
Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča je izdal naslednje tiskovno sporočilo:
V	torek, 26. t.m., je upravni svet Stalnega slovenskega gledališča o-dobril proračun in program delovanja za jubilejno sezono 1975-76. Na podlagi sklepa upravnega sveta je gledališki ansambel pričel z rednim delom.
V	repertoarju, ki bo posebej najavljen, so med drugim zastopani s svojimi deli Wedekind, Gorki, Krdetz in Feydeau, priznani avtorji iz svetovne dramatike. Velik del repertoarja je posvečen slovenski dramski ustvarjalnosti. Poleg Les-kovčeve drame «Dva bregova», o-tvoritvene predstave jubilejne sezone. ki bo 10. oktobra, bo uprizorjena tudi slovenska novost Josipa Tavčarja, s čimer bo prišlo do nedvomne obogatitve domače dramatike. Aldo Nicolaj, priznani sodobni italijanski avtor, bo izpopolnil repertoar.
Poleg nekaterih uprizoritev iz lanskega repertoarja, bodo gostovanja vseh slovenskih gledališč, gostovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda in gledališče Komedija iz Zagreba dopolnila letošnji jubilejni umetniški program dela.
Poleg redne dejavnosti v Kulturnem domu v Trstu in v vsej deželi, bo SSG prisotno v vsem slovenskem kulturnem prostoru in v nekaterih velikih centrih Jugoslavije.
V jubilejni sezoni 1975-76 je program delovanja SSG izjemno bogat, saj z njim gledališče proslavlja 'tridesetletnico neprekinjenega delovanja, ki se je začelo 2. decembra 1945 z uprizoritvijo «Jernejeve pravice» v gledališču Fenice.
Obenem z odobritvijo proračuna je upravni svet SSG odobril štiri nova delovna mesta za igralce, s čimer je omogočena postopna obogatitev in organska rast ter prepotrebna pomladitev ansambla. Ven-
viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiniiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
XVI. TEČAJ 0 PREVOZIH V EGS
A vstrijske železnice prevzemajo čedalje več prometa za Srednji vzhod
Perzija, Iraq in Sirija postajajo pomembna uvozna tržišča - Kako je z letalskim prometom v Evropi
Na tržaški univerzi se je včeraj nadaljeval 16. tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Nastopila sta glavni ravnatelj avstrijskih državnih železnic dr. Pycha in predstavnik italijanske državne letalske družbe Alita-lia dr. S. Di Lapigio.
Avstrijski strokovnjak je orisal vlogo zveznega železniškega omrežja pri povezovanju zahodne z vzhodno Evropo in, v širšem merilu, pri povezovanju Evrope z deželami izvoznicami surovega petroleja. Avstrija je namreč že pred časom pripravila vrsto načrtov za okrepitev železniških zvez, ki vodijo v smer Bližnjega vzhoda, zlasti proti Perziji, Iraku in Siriji. Te dežele so s podražitvijo nafte močno obogatele, tako da so postale veliki uvozniki najrazličnejših vrst blaga iz industrijsko razvitih držav. Evropska proizvodnja se je začela ment-n-^r-
Kraj, kamor bodo prenesli posmrtne ostanke žrtev Rižarne. liiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
URADNO POROČILO TREH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Poskus izigravanja zakona in reforme TV o televizijskih oddajah v slovenščini
Obsodba poskusa, da se restriktivno pripravi enkrat tedensko ali enkrat dvotedensko krajša slovenska oddaja v Rimu - Izkoristiti je treba tehnične zmogljivosti in človeško ter kulturno bogastvo
Sindikalne sekcije FILS - CGIL, FULS - CISL in UIL - Spettacolo tržaškega sedeža RAI so v zvezi z zadnjimi govoricami o TV oddajah v slovenščini na področju dežele Furlanije - Julijske krajine na osnovi točnega zakonskega določila reforme Radia in telekomunikacij soglasno obžalovale način te izvedbe. Po zadnjih govoricah, naj bi se namreč slovenske televizijske oddaje pripravile na izredno restriktiven način v odnosu do slovenske manjšine na področju dežele in kapacitet sedeža. Govori se namreč o možnosti časnikarskega tedenskega ali dvotedenskega prispevka v Rimu in bi se tako izvajanje važnega člena reforme spremenilo samo v «kariero» za katerega od prisotnih časnikarjev krajevne slovenske radijske postaje.
V poročilu je rečeno, da se najbrž ne motijo, da je duh reforme povsem drugačen in da je treba vzpostaviti slovensko TV postajo na področju dežele in ne v Rimu, da je treba ovrednotiti krajevne zmogljivosti (ki jih je treba na vsak način okrepiti) in da je treba v celoti izkoristiti človeško in kulturno bogastvo, ki bo lahko samo tukaj, v neposrednem stiku z manjšino, prišlo do pravega izraza pri televizijskih oddajah.
Skupno uradno sporočilo treh sin-
dikalnih organizacij povsem točno in pravilno zastavlja celotno vprašanje tako z vidika izkoriščanja resničnih vrednot slovenske narodnostne skupnosti, kot tudi z vidika avtonomije, ki jo slovenska narodnostna skupnost mora imeti pri novih TV oddajah. Točno je tudi dejstvo, da se že nekaj časa govori o zelo restriktivnih možnostih izvajanja zakonskega določila, ki bi se v bistvu končale z neko obrobno oddajo v Rimu, tako da bi formalno morda zadostili črki, ne pa bistvu zakona in reformi RAI-TV.
Očitno pa je tudi, da se celotno vprašanje ponovno rešuje na povsem napačen način, skrito in brez nadzorstva javnosti, na osnovi najbolj nedemokratičnega sistema tako imenovane «lotizacije» med nekaterimi zaprtimi krogi in brez sodelovanja neposredno prizadete slovenske narodnostne skupnosti. Nova televizijska oddaja je brez dvoma zelo važno in z modernimi potrebami pogojeno sredstvo komuniciranja, ki pa mora seveda ustrezati tudi nekaterim osnovnim zahtevam, ki jih ta novi medij zastavlja. Pri tem pa gre v prvi vrsti za neposrednost in pristnost, ki pa je tesno povezana s sodelovanjem ljudi v oddajah, ki jih zanimajo. Zato je slovenska javnost že odločno zahtevala, da se uvedejo slovenske TV oddaje na demokratičen način.
jati na ta poprej razmeroma zanemarjena tržišča, kar pa zahteva pripravo tudi ustreznih prometnih zvez.
Železniške zveze, kj vodijo cez Avstrijo in se nadaljujejo po Balkanskem polotoku proti Bližnjemu vzhodu — je naglasil govornik — so kolikor toliko zmožne sprejemati naraščajoči promet, vendar ne na vsej dolžini: na turškem ozemlju je na primer železniški promet še vedno močno neurejen, težave pa nastajajo tudi ob Bosporju in zlasti ob jezeru Van, ki meri 90 km v dolžino in na katerem obratujeta dva sama trajekta.
Tem težavam na kopnem, je še dejal dr. Pycha, bi se z lahkoto ognili, če bi se promet odločil za «mešan» prevoz, to je za prevoz po železnici do Trsta in od tod dalje po morju. Takšna preusmeritev pa bi zahtevala ureditev tržaškega pristanišča v skladu z zahtevami tega specifičnega prometa, in hkrati s tem tudi pripravo prav tako specifičnega ladjevja na relacijah Jadran - Bližnji vzhod.
Glavni ravnatelj režijske službe pri italijanski državni letalski družbi Alitalia dr. F. S. Di Lapigio pa je razvil temo o integracijskih procesih v Evropi in o sedanji konjunkturi v mednarodnem letalskem prometu. Glede integracije letalskih storitev v Evropi je govornik dejal, da same letalske družbe kljub najboljši volji ne morejo voditi nobene skupne strategije na tem področju, če se ustrezni sklepi poprej ne utrdijo na politični ravni. Vsako morebitno napredovanje v tej smeri zadržuje poleg tega tudi splošna gospodarska kriza, ki je nastala predvsem kot posledica energetskega zastoja. Letalske družbe še posebno občutijo posledice energetske krize, saj je cena goriva od leta 1973 do danes poskočila kar za 300 odst.
Številni izvedenci pa so tudi mimo teh težav mnenja — je nadaljeval govornik — da bi popolna integracija letalskega prometa v Evropi ne prinesla takšnih izboljšav v tem čedalje bolj priljubljenem prometnem sredstvu, kakršne bi lahko zagotovila optimalna ureditev sedanjega letalskega sistema. V Evropi se ta sistem oslanja na bilaterali-zem hoditi na upravni, bodisi na tehnični ravni. To je zlasti v preteklosti odvrnilo nevarnost, da bi v letalskem prometu nastala nevarna neravnovesja. Na severnem Atlantiku pa taka neravnovesja obstajajo: vsem je namreč dobro znano, da je ponudba letalskih storitev, ki jo ustvarjajo redne letalske zveze in tako imenovani «čarter» poleti, znatno večja od povpraševanja. Posledica tega neravnovesja je, da so prevozniki v čedalje hujši medsebojni konkurenci potisnili prevoznine na tako nizko raven, da ne krijejo več stroškov. Da bi bilo letenje čez severni Atlantik rentabilno, bi morali povišati sedanje potniške tarife za 40 odst. Evropska komisija za civilno letalstvo (CEAC) si prav zato že dalj časa prizadeva, da bi pri-
UILTA - m. obveščajo, d. ta* S
Izplačilo odškodnine za brezposelnost
FILTA - CISL, FILTEA - CGIL in
pil predstavnik Italije v komisiji evropskih skupnosti in načelnik pododbora za prometna vprašanja C. Scarascia Mugnozza, ki bo s krajšim govorom izrekel dobrodošlico u-deležencem zasedanja. Sledilo bo predavanje z naslovom «Pomembne prometne poti v Evropi: transibirska železnica». Predaval bo funkcionar zahodnonemškega zveznega ministrstva za promet dr. C. Woelker.
1. do 5. septembra t.l. pri plačilnem centru Pokrajinskega urada za delo v Ul. F. Severo 46 plačevali vsem uslužbencem FILM MAN MADE S. Giusto odškodnino za brezposelnost za julij in avgust, ki je predvidena po zakonu št. 1115. Tajništva obveščajo tudi vse delavce, da so v teku pogajanja, s posredovanjem dežele, za nadaljevanje proizvodnje v tovarni in kako zajamčiti delavkam in delavcem delovno mesto, tudi glede jamstev deželnega odborništva za industrijo. Čimprej bo sklican sestanek na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione 7, da bi preverili položaj.
• Tržaška občina obvešča, da bodo danes odprli za promet v obeh smereh cestišče na Trgu Libertà pred hišo št. 2. S tem bo spet možna prometna povezava med Ul. Ghega in Korzom Cavour, ki so jo prekinili pred nekaj meseci zaradi popravil na grezničnih ceveh. Občina zato priporoča avtomobilistom, naj spoštujejo prometna znamenja na tem področju.
število poletov na teh relacijah, tako da bi se ponudba mest v letalih ujemala s povpraševanjem.
Popoldne so se udeleženci tečaja odpeljali s posebnim avtobusom v Devin, kjer so si ogledali grad in druge turistične privlačnosti v okolici. Danes se bo tečaj v dvorani «Venezian» na gospodarski fakulteti nadaljeval. Ob 9. uri bo nasto-
Openski kotalkarji na ljubljanski televiziji
Jutri, v petek, ob 19.10 po na šem času bo ljubljanska tele vizija oddajala polurno reporta žo o openskih kotalkarjih in pri kgzala del njihove letošnje revije. Na oddajo, ki bo v barvah, opozarjamo vse ljubitelje kotalkarskega športa in Opence še posebej.
Ponovitev oddaje bo v nede-njo ob 17. uri po našem času.
Zasačen med krajo treh avtomobilov
V Ul. Pitacco so se predsinočnjim dogajale čudne stvari. Okrog ene ure ponoči je neki stanovalec iz omenjene ulice, Vittorio Rossoni, ki je gledal skozi okno, opazil mini minor, ki mu je počila zračnica. Iz avtomobila je izstopil mlad plavolasec ter najprej skušal odpreti prtljažnik, najbrž z namenom, da bi iz njega vzel nadomestno kolo. Ker mu to očitno ni uspelo, je enostavno vstopil v neki fiat 500, ki je bil parkiran v bližini in se odpeljal. Rossoniju se je to početje zazdelo čudno, posebno še, ker se mu je zdelo, da je fiat last nekega njegovega soseda, 20-letnega Roberta Cotide, ki stanuje na številki 11 v omenjeni ulici. Stopil je k njemu ter mu povedal o dogodku na cesti. Fiat je bil res last Cotida, ki je takoj obvestil agente javne varnosti.
Najbolj čudno pri vsej zadevi pa je moralo šele priti. Čez približno dve uri se je v Ul. Pitacco spet ustavil neki mini Cooper in iz njega je izstopil plavolasec. Rossoni je v njem prepoznal mladeniča, ki je malo prej odbrzel s fiatom. S Cotidom je takoj stekel na cesto ter mladeniča ustavil in zadržal do prihoda policije. Slednji so mladeniča identificirali za 20-letnega Silvana Blasko-vica iz Ul. Capodistria 5 ter ga odvedli na zasliševanje na kvesturo pod obtožbo kraje treh avtomobilov. Mini minor in mini cooper sta bila namreč tudi ukradena.
dar, spričo izredno težkega finančnega stanja in neurejenega statusa SSG, je upravni svet svoje sklepe, za katere nima efektivnega materialnega kritja, sprejel samo na podlagi obljub o dokončni zakonski ureditvi. Minister za turizem in prireditve Sarti, ob navzočnosti poslanca Belcija, je namreč sprejel obveznost, da bo parlamentu predložil v čim krajšem času poseben zakon o globalni sistematizaciji gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V prepričanju, da bo končno do tega prišlo, je upravni svet dal pristanek za začetek sezone.
Iz uradnega tiskovnega sporočila upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča je razvidno, da je hiša pripravila za letošnjo gledališko sezono zelo bogat in zanimiv program, kar govori tudi o velikih naporih, da se čim bolj dostojno proslavi trideseta obletnica obnovitve slovenske gledališke dejavnosti v naši deželi in ustanovitve slovenske dramske hiše. Razvidno pa je žal tudi, da je finančni položaj u-stanove še vedno kritičen in še slabši kot^ v prejšnjih letih. Dolgovi se namreč kopičijo in obresti postajajo vedno težja postavka, kreditna situacija, zaostala izplačila države itd. hrome delovanje. V takem položaju je edina svetla točka obveza ministra za turizem in predstave Sartija, da se bo s posebnim zakonom dokončno rešilo to vprašanje. To pa pomeni, da je treba urediti položaj ustanove tudi za nazaj in sanirati situacijo.
Upravni svet je tudi razpravljal o sedanjem položaju in ugotovil, da je kritičen tudi iz tega vidika in da ni mogoče predvideti, za koliko časa bo dovolj razpoložljivih sredstev. Zato je sklepil, da se bo že v prihodnjih dneh sestal z vsemi strankami u-stavnega loka, katerim bo predo-čil položaj, da posredujejo za rešitev tudi trenutnih zelo resnih težav.
Sindikati odklanjajo podražitev metana
Pokrajinska federacija CGIL, CI SL in CCdL-UIL se je izrekla proti ponovnim poviškom ACEGAT, ki bi spet prizadel delavce s stalno plačo in upokojence. Uprava občinskega podjetja namerava v prihodnjih dneh uveljaviti ukrep medministN ske komisije za cene (CIP) štev. 20 z dne 11. avgusta 1975, ki govori o spremembah cen za plin domače uporabe.
Enotna sindikalna federacija odklanja ta ukrep in ,nove poviške, ki bi . prizadeli prebivalstvo, posebno po' stalnem podraževanjii življenjsko potrebnih dobrin in cen za javne usluge. Zato se sklicuje na čut odgovornosti vodstva ACEGAT in drugih pristojnih organov, ki bi morali v tem ekonomsko kritičnem trenutku pregledati omenjene cene.
U. Borsatti predsednik tržaških fotografov
Vodilni odbor fotografov pri združenju obrtnikov iz tržaške pokrajine sestavljajo po zadnjih volitvah naslednji člani: U. Borsatti (predsednik). 1'. Bronzi (podpredsednik), L. Marin. N. Mastronardi in V. Vallon (svetovalci). Kategorijo optikov zastopa v odboru V. Zingirian. Na zadnji seji je odbor sklenil, da bo ob tridesetletnici ustanovitve združenja fotografov organiziral skupno fotografsko razstavo. Razstava bo v Trstu, po vsej verjetnosti v letošnjem oktobru.
Iliuaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu!iiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i|||||||||||||ni||||||||||||||
USPEŠNA AKCIJA AGENTOV KVESTURE
V poplavljenem stanovanju odkrili gram hašiševega olja
Podčastnik javne varnosti po naključju odkril iglo za injekcije
Čeprav je bilo naše mesto . selej ena od sicer ne glavnih, a pomembnih etap na poti, po kateri prihajajo mamila, je bila njihova uporaba pri nas zelo omejena. Zadnje čase pa se razpečevanje in uporaba mamil tudi v Trstu naglo in zaskrbljujoče širita. O tem pričajo številni primeri, ki so jih v zadnjih mesecih odkrili agenti javne varnosti, finančni stražniki in orožniki. Novemu takemu primeru uporabe mamil so prišli popolnoma po naključju na sled agenti letečega oddelka v teh dneh.
Predsinočnjim, okrog 19. ure, so poklicali policijo v neko pritlično mestno stanovanje, ker je uhajala voda. Na označeni kraj je odšla izvidnica agentov letečega oddelka pod poveljstvom podčastnika Dellie. Res je v stanovanju uhajala voda in poplavila prostore. Poseči so morali tudi gasilci z glavne postaje, ko pa je podčastnik Dellia pregledoval stanovanje, da bi ugotovil, kakšno škodo je povzročila voda, je njegovo pozornost pritegnila igla za injekcije, ki je ležala na tleh v kotu. Takoj je zasumil, da najdeni predmet najbrž ni služil v navadne terapevtske namene. Poklical je o-sebje oddelka kvesture, ki se ukvarja z mamili. Po pozornejšem pregledu stanovanja so slednji odkril; še dve podobni igli ter majhno stekleničko s posebno tekočino, ki jo je že sam vonj, ki je bil preiskovalcem dobro znan, izdajal za ma-bilo. V njej je bilo namreč 1130 mi-
je še v teku, zaradi česar agenti še niso izdali kraja, kjer je prišlo do odkritja mamila. Ravno tako niso še izdali imen dveh oseb, ki sta po mnenju preiskovalcev vpleteni v zadevo in ju sedaj zaslišujejo. V preiskavi sodelujejo tudi agenti kri-minalpolu.
Na Gradu bodo izbrali idealno žensko T975
Na Gradu sv. Justa bo od ponedeljka, L, do četrtka, 4. septembra, finalni del tekmovanja, na katerem bodo izbrali idealno žensko 1975. Prireditev bosta organizirala letoviščar-ska in turistična ustanova in društvo «Omita» ter se bo zelo razlikovala od znanih manifestacij, na katerih razglašajo lepotice iz vseh krajev sveta. Namen tekmovanja «Idealna ženska 1975» je namreč ovrednotiti tipične ženske karakteristike. Zato se bodo morale udeleženke tekmovanja spoprijeti z raznimi kuhinjskimi pre-skušnjami, varstvom otrok, negovanjem vrta, pripravljanjem «cocktai-lov», opremljanjem mize, poleg tega pa bodo morale odgovarjati na nekaj vprašanj s področja splošne kulture.
Tekmovanje «Idealna ženska 1975» bo razdeljeno na dva dela: v prvih dveh dneh bodo izbrali italijansko idealno žensko, ki se bo v naslednjih dveh dneh borila s predstavnicami iz 30 držav za naslov mednarodne idealne ženske. Zadnji dan tekmovanja bodo popestrili Gilda Giuliani, Mino Reitano, Johnny Sax in orkester Luciana Fineschija.
V zvezi s tem tekmovanjem bo jutri v, gostilni «Bottega del vino» na Gradu sv. Justa natečaj, seveda nekoliko skromnejši, na katerem bodo izbrali idealno žensko Trsta 1975, ki bo nato tekmovala na vsedržavnem natečaju.
Gledališča
Manj petroleja za naftovod
Dovoz surove nafte za družbo Siot, ki vzdržuje promet po naftovodu z južno Nemčijo in Avstrijo, se je letos znatno zmanjšal v primeri v lanskim: do konca julija so namreč ladje pripeljale za južnonemške petrolejske čistilnice 9.312.000 ton nafte, medtem ko je znašal promet v ustreznem razdobju lanskega leta 10.714.000 ton, za avstrijsko čistilnico v Schvvechatu pa 3.634.000 ton, medtem ko je znašal lanski promet do konca julija 3.670.000 ton. Promet z Nemčijo se je tako skrčil za 13 odst., promet z Avstrijo pa za 0,9 odst. število tankerjev, ki so pripeljali nafto do konca julija, se je zmanjšalo z 242 v lanskem na 201 v letošnjem letu.
PD Slavec iz Ricmanj priredi v nedeljo, 7. septembra, izlet v Dra-šiče pri Metliki (Dolenjska), kjer imajo veliko slavje — praznik 15. brigade in drugo. Prevoz in kosilo v hotelu Kandija v Novem mestu stane 7.000 lir. Ker bo predvidoma zmanjkalo razpoložljivih mest, vabimo vse, da se čimprej vpišejo na sedežu društva ali v trgovini. Odhod avtobusov bo ob 5.30 iz Ricmanj.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 28. avgusta AVGUŠTIN
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.52. — Dolžina dneva 13.32. — Luna vzide ob 21.38 in zatone ob 11.54.
Jutri, PETEK, 29. avgusta JANEZ
VREME včeraj. Najvišja dnevna temperatura 26,2, najnižja 19, ob 19. uri 25,3 stopinje, zračni tlak 1015,8 stanoviten, vlaga . 50-odstotna, veter 18 km na uro, sever - severzahodnik, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. avgusta 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Giovanni Her-vatin, 59-Ietni Alfredo Arneodo, 74-letni Umberto de Carli, 39-letna Ida lerman por. Kerin, 81-letna Viktorija Štolfa vd. Kosmina, 81-letna Ernesta Podershay Meneghello vd. Accorsi, 69-letni Vincenzo Kersevani, 73-letni Francesco Križman, 78-letna Ernesta Voltolina vd. Benedetti, 67-letni Luigi Marchiò.
Pridržana prognoza za upokojenca
Neprevidnost pri upravljanju avtomobila s parkirnega prostora je včeraj botrovala hudi prometni nesreči v Ul. Monte d’Oro. Malo pred 14. uro se je po tej ulici peljal s svojim peugeotom v smeri proti mestu 38-letni Giampaolo Pagnini iz UL di Vittorio 22. Pagnini je bil namenjen na delo v tovarno WM, ko je v bližini avtobusne postaje Acegat njegov avtomobil trčil v dauphine 64-letnega upokojenca Bruna Bonifacia iz Ul. dellTstria 42, poleg katerega je sedela 66-letna upokojenka Francesca Schillardi por. Misurale, ki stanuje pri Bonifaciu. Do silovitega trčenja je prišlo, ker je Bonifacio neprevidno zavil s parkirnega prostora na cesto.
Oba upokojenca so nemudoma prepeljali na kirurški oddelek tržaške bolnišnice, kjer so zdravniki ugotovili, da je Bonifacio zadobil med trčenjem močan udarec v želodec in šok, zaradi česar so si pridržali prognozo, medtem ko se bo morala Schil-lardijeva zdraviti dvajset dni zaradi domnevnega zloma levega dela ligramov hašiševega olja, ki je kon-1 prsnega koša, udarca v želodec in centrirano in zato precej močno prask po obrazu, mamilo.	Pagniniju so nudili v bolnišnici
Raziskava se je takoj razširila in 1 le prvo pomoč,	j
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16.' ure) All'Angelo dOro. Trg Goldoni 8: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Al Due Lucci, Ul, Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
GRAD SV. JUSTA (ob slabem vremenu v gledališču Rossetti) — ob 21. uri glasbena predstava «Magico incontro» s Patty Pravo in 24 izvajalci brata Mario in Pippo Santana-staso, ansambel «New Starš» in Luciano Minghetti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36-372).
MIRAMARSKI PARK - LUČI in ZVOKI - Predstavi: ob 21.00 «Maksimiljan of Mexico: an Emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Posebne avtobusne zveze z Oberdan-kovega trga ob 20. in 21.15; povratek iz Mirarrara ob 22.15 in 23.30.
Ariston 21.30 «L’imperatore del Nord». Lee Marvin in Ernest Borgnine. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «L'insegnante». Barvni film, v katerem igra Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 «Mark, il poliziotto».. Barvni film. v katerem igra Franco Gasparri.
Fenice 16.00 «Simone e Matteo: Un gioco da ragazzi». Barvni film. Igrata Paul Smith in Michel Coby.
Nazionale 16.00 «Carmen baby». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «Per favore, non toccate le vecchiette». Barvni film, igrajo Mei Brooks, Gene Wilder.
Ritz 16.30 «Il cavalier Costante . Ni-cosia demoniaco ovvero Dracula in Brianza». Landò Buzzanca. Barrai film.
Aurora 16.30 «Operazione Costa Brava». barvni film. T. Curtis, R. Moore.
Capitol 17.00 James Bond: «Agente 007 Thunderball — Operazione tuono». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Il cervello di Nivea». Barvni film.
Moderno 16.30 «I fantastici piccoli superman». Barvni film.
Impero 16.30 «Mayerhng». O. Sharif. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Et mourir de desir» (Morire di desiderio), barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.30 «Robin Hood, l'invincibile arciere». Charles Quiney.
Vittorio Veneto 16.15 «La piscina». Romy Schneider in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Biancaneve e i 7 nani».
. Walt Disneyev film v barvah.
Abbazia 16.30 «Le armate rosse alla liberazione dell’Europa». Mihail Uhanov in Vassili Sukahin. Barrai film.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» in priključne vzgojiteljske šole sporoča, da se popravni izpiti začnejo 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine,
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od 1. do 14. septembra 1975 vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice - Ul. R. Manna 29, tel. 418605. Pričetek pouka v ponedeljek, 15. septembra 1975.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da se pričnejo popravni izpiti dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski šole-
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo obvešča. da se vrnejo deklice iz kolonije v Nabrežini danes, 28. avgusta, z avtobusom, lu odide ob il. un iz Nabrežine. Svojci jih lahko počakajo na, postaji Križ in Presek — ostale pa na zadnji postaji PD na Trgu Ober dan ob 11.30.
Slovenska prosvetna zveza sporoča, da bo odhod avtobusa v Kamnik na «Dan narodne noše» v nedeljo, 31. avgusta, iz Trsta - Foro Ulpiano (pred sodiščem) ob 6.30, iz Križa pred bencinsko črpalko ob 7. uri, z Opčin pred pekarno Drašček ob 7.15. Zamudnikov ne bomo čakali.
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce in člane orkestra, da se gotovo udeležijo vaje, ki bo jutri, 29. avgusta, ob 21. uri v bazoviškem domu.
Razstave
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124.
Emmma
AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO - 126 73. 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66. 124 coupé 5 m 68, 850 coupé 70, A 112 74, Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67. 125 68, Opel 1000 tam. 70 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Gin. lia 10 in UL Cologna 7.
5ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE (RŽASKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ Ameriški dolar Funt šterling švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling
BANKOVCEV
667.—
1405,—
249,25
151,90
258,50
36,60
MENJALNICA
vseh tujih valut
V	občinski umetnostni galeriji na
Trgu Unità je odprta razstava najnovejših del tržaškega umetnika Alda Bressanuttija. Razstava bo trajala do jutri, 29. avgusta.
V	soboto, 30. avgusta, se bo zaključilo vpisovanje na risarski in shkarski tečaj, ki ga prireja Deželno združenje umetnikov. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. septembra ob 18. uri v dvorani v Drevoredu Ippodromo 2/2 — pritličje in bo trajal štiri mesece. Vsak teden bodo na sporedu tri predavanja. Interesenti se lahko vpišejo v tajništvu Združenja na Trgu Papa Giovanni 6, drugo nadstropje, soba 32 v delavnikih od 9-do 12. ure in od 17. do 19. ure razen v sobotah popoldne.
Prosveta
Odbor pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela obvešča vse pevce, da bo prva redna vaja v sezoni 1975-76 v petek, 29. avgusta, ob 21. uri na sedežu društva.
Prispevki
V počastitev spomina pok. Franca Gombača daruje hčerka Anica 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 7. obletnici smrti Edkota Križniča daruje Pepi 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor na Op-
NEKAJ UGOTOVITEV PRED NOVO TRGATVIJO
V osmicah naj se prodaja le pristno domače vino
Od lanske letine so v 80 osmicah v dolinski občini prodali 909 hi vina
V dolinski občini je precej ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem z vinogradništvom. Vse do I. svetovne vojne je bilo to ena glavnih kmetijskih panog v Bregu in skoraj za vse je bil glavni vir dohodkov prodaja vina. Po končani vojni pa se je kmet znašel v težavah zaradi velike konkurence vin iz notranjih i-talijanskih vinorodnih pokrajin. Zato je tedanja mlajša generacija začela iskati zaposlitev v tržaških tovarnah. še danes se večina kmetovalcev ukvarja z obdelavo zemlje občasno ali «a part-time». Pravih kmetov, ki živijo le od tega poklica, je izredno malo, in še ti so starejši. Mnogi vinogradniki pridelajo več vina kot potrebujejo zase. Kar ostane, se težko proda gostilnam, saj večina teh kupuje cenejše vino iz skladišč.
Zato nekateri vinogradniki odprejo vsako leto, ali vsako drugo svojo osmico. Od lanske trgatve smo jih v dolinski občini našteli kar 80 s 909 prodanimi hi, to je poprečno! 11,36 hi na vsako osmico. Cena vina je bila povsod 800 lir za liter. Največ osmič je bilo v Borštu — 14 — kjer je bila tudi največja s 30 prodanimi hi. V tej vasi je bilo prodanih skupno 185 hi vina, kar je več kot ena petina vsega prodanega vina v občini. Na drugem mestu je Domjo, kjer so v 11 osmicah prodali 124 hi (13,6 odst.); nato Ric-manje 12 osmič — 113 hi (12,4 odlil (12,2 hi (9,2 hi (8,4 hi (8,1 hi (7,3 hi (4,4
vih zmanjkalo, v drugih pa je bilo vino slabo in malo obiskovalcev. Kakšenkrat je vino slabo tudi zaradi kletarjenja.
Ob bližnji trgatvi in dobri letini, kot se obeta, bi se morali lotiti tudi tega vprašanja, da se ohrani u-gled domačega pridelka in dobro ime marljivih vinogradnikov in da se preprečijo nepoštene špekulacije na škodo ■ potrošnika, ki rad plača pošteno domačo kapljico.
Navedel sem nekaj podatkov iz dolinske občine, znano pa je, da se podobne stvari dogajajo tudi drugod na Tržaškem. Dovoljenje za odprtje osmice izda občina. Zato naj bi občinske uprave izdajale dovoljenje za osmico le tistim občanom, ki obdelujejo trte in za količino, ki je v sorazmerju z dejanskim pridelkom. Tako naj bi ukrepale vse občine.
V. L.
stotka); Dolina 9 — 111 odst.);	Prebeneg	7	—	84
odst.);	Zabrežec	7	—	76
odst.);	Mačkolje	5	—	74
odst.);	Boljunec	8	—	66
odst.); Lakotišče 3-40 odst.); Krogi j e 2 - 20 hi (2,2 odst.) m Krmenka 2 — 16 hi (1,8 odst.).
9k> tolikih prodanih hi pa se poraja vprašanje o izvoru vsega tega vina. Prav gotovo toliko prodanih ni vina ni v razmerju z vinogradi v občini, posebno po razlastitvah za naftovod in tovarno velikih motorjev. Večina vinogradnikov toči nedvomno pristno domačo kapljico, je pa nekaj takih, ki kupujejo groz,dje iz lurlanije ali južne Italije, kar pa J se hujše, je to, da mešajo svoje ./j0 .z. vinom iz skladišč ali mu ooajajo razne kemične snovi, po-
domače ^ Pr(x*ajaj0 k°t «pristno
Glas o slabem vinu se širi in to seveda kvari ugled tistim vinograd-mkom, ki garajo celo leto v vinogradu, ali hranijo vino na zalogi, in ga potem prodajo na pošten način.
Letos smo opazili razliko med vinom iz osmič in vinom na občinski razstavi. Na tej so bila vsa vina na splošno dobra, čeprav brez visoke alkoholne stopnje. V nekaterih osmicah je bilo vino zelo dobro, da so ga vsi hvalili in ga je v par dne-
'iliiiiniiniiiiiiiiifilliilliiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiramuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiimiiiiiiiiMimii
Risanje, to je veselje!
Prihodnji teden začetek cepljenja otrok
Tržaška občina obvešča, da se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, jesenski rok za obvezno brezplačno cepljenje otrok proti črnim kozam, davici, tetanusu in poliomielitisu, ki se bo zaključil 31. oktobra. Cepljenje proti črnim kozam, davici in tetanusu je obvezno za vse otroke do drugega leta starosti, proti poliomielitisu pa se morajo cepiti otroci, ki še niso dopolnili prvega leta.
Cepljenje bodo opravljali v občinskih ambulantah ob delavnikih. Kdor bo svoje otroke cepil zasebno, mora predstaviti zdravniško potrdilo o cepljenju na oddelku za zdravstvo in higieno pri tržaški občini v Ul. Torino 8 najkasneje do 10. decembra.
Država zanemarja gradbene obrtnike
Te dni so se v Trstu sestali člani vodilnega odbora gradbenega odseka tržaškega združenja obrtnikov. Odbor je pregledal najnovejši razvoj konjunkture v gradbeni industriji in v tej zvezi ugotovil, da bodo posegi, ki jih predvideva vsedržavni zakon štev. 376 z dne 13. avgusta 1975, lahko premaknili gradbene dejavnosti s sedanje mrtve točke šele v letu 1977.
Mimo tega — ugotavlja odbor — se državna norma ne ukvarja z dejavnostjo gradbenih obrtnikov, temveč potiska v ospredje le industrijsko gradbeništvo. S tem je država oškodovala ne le prizadete, obrtnike, ki jim je bila s tem storjena krivica, ampak tudi samo tržišče in gospodarstvo. Če bi namreč zakon določal
kreditne olajšave tudi za obrtno gradbeništvo, — pravi poročilo, ki ga je sinoči izdal odbor — kreditne olajšave, ki bi bile lahko zelo skromne: 10, 20 do največ 30 milijonov lir — bi obrtniki lahko prevzeli pomembno vlogo pri obnavljanju starih stanovanj v mestu in v okolici in tudi pri postavljanju družinskih hiš na Krasu.
Gradbeni obrtniki iz tržaške pokrajine nameravajo zdaj sprožiti zamisel, da bi se po več obrtnikov združilo v večje poslovne enote, da bi se tako lahko dokopali do večjih naročil in s tem tudi do kreditnih olajšav, ki jih predvideva najnovejša zakonska norma na tem področju.
»iziralLk um -d7e'je jebU ------- ------------------
^ Plesa so ,-fVeza zensk Italije. Poleg kulturnega reč tekmovah”8*' *Ulb mataki na svoj račun: v svojem kotičku so nam-
v Križu praznik «Noi donne», ki ga je orga-sporeda, govorov
v risanju
sliki)
v zabavnih skupinskih igrah.
Popravila v vrtcu ONAIRC na Proseku
Združenje staršev otrok vrtca ONAIRC na Proseku je pred dnevi dobilo pismo pokrajinske ravnateljice ONAIRC prof. Scrosopijeve, ki naproša združenje, naj obvesti starše, da je ustanova nakazala vsoto denarja za najnujnejša popravila notranjosti vrtca, prepleskanje zu nanje ograje in razna manjša dela. Obenem prof Scrosopijeva priporoča združenju, da bi sledilo tem popravilom in dalo morebitne pripombe in predloge o drugih potrebah.
Nedvomno predstavlja ta vest za združenje in starše otrok vrtca ONAIRC prijetno presenečenje. Kot vemo, je vladalo v proseškem vrtcu precej nejevolje in izrečenih je bilo več protestov in resolucij ob koncu lanskega šolskega leta zaradi nevzdržnega stanja po znani beli stavki vzgojiteljic. S tem v zvezi je združenje priredilo več sestankov s starši otrok, tričlanska delegacija pa je 23. junija obiskala prof. Scro-sopijevo in ji prikazala nujnost raznih popravil. Nekaterih del so se že lotili. Starši sedaj upajo, da bodo delo dokončana pred začetkom novega šolskega leta.
B.R.
PRED PRVO SEJO OBČINSKEGA SVETA
ODGOVOR NA NATOLCEVANJA FAŠISTOV
Še vedno ni znana dokončna sestava !Trs°v:nska zkornica ° «vozu
. B v	ivi	bi	e* ■ - mesa 1Z sosedne Jugoslavije
bodočega občinskega odbora v Gorici
Socialdemokrati dvigajo svojo ceno za sodelovanje v sredinski koaliciji - V Tržiču je bi! končno izvoljen levičarski občinski odbor
Opozorilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da so dolžni prijaviti zaloge vina, ki jih imajo v kleteh 31. avgusta.
Prijave lahko izpolnjujejo v uradih okoliških občin, za tržaško občino pa v uradih Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolago prijavnice, ki jih bomo članom izpolnjevali do 6. septembra in oddali na pristojni urad.
Tajništvo Kmečke zveze
ljubljana dobi stalno vinoteko
V okviru 21. mednarodnega vinskega sejma, ki ga bodo v petek popoldne odprli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in na katerem bodo nastopili tudi nekateri vinogradniki in naše dežele, bo stekla med drugim razprava o ustanovitvi prve stalne jugoslovanske vinoteke. V primeru, da se podo pogovori med predstavniki jugoslovanskih vinarjev in drugih zainteresiranih organizacij združenega dela (OZD) zaključili z uspehom, bodo stalno vinoteko lahko odprli že v letošnjem letu. Zanjo naj bi pripravili posebne prostore v okviu samega Gospodarskega razstavišča.
Na letošnjem vinskem sejmu bo sodelovalo 378 ražstavljalcev iz 25 držav: ocenjevalne komisije so analizirale kar 771 vzorcev vin in 66 vzorcev sadnih sokov, za najboljšega med slednjimi pa je bil ocenjen kašasti marelični sok, proizvod tovarne Fructal - Alco iz Ajdovščine, ki je prejel priznanje «grand prix». Poleg vina in sadnih sokov bo tudi letošnji sejem obsegal številne vzorce žganih pijač (160), kar 42 domačih in tujih podjetij pa bo razstavilo opremo za vinarstvo in kletarstvo, stroje, zaščitna sredstva in druge pripomočke za vinogradnike in vinarje. Med tujimi razstav-Ijalci tehničnega biaga bodo najbolj številno zastopani Italijani.
Politični opazovalci v Gorici menijo, da skušajo s svojim zadržanjem socialdemokrati dvigniti ceno za svoje sodelovanje v sredinski koaliciji v goriškj občini. V vrhovih socialdemokratske stranke sicer rahlo prevladuje mnenje, da je bolje od zunaj podpirati dvobarvni odbor KD-PRI, kot pa v njem neposredno sodelovati, drugi pa so za aktivno sodelovanje v odboru. V samih vrstah krščanske demokracije menijo, da še bodo v zadnjem trenutku socialdemokrati odločili za sodelovanje, zahtevali pa bodo tri odborniška mesta (njihovo svetovalsko skupino sestavljajo štirje svetovalci) in celo vrsto predsedniških mest v raznih upravnih odborih. Demokristjani govore že, da je PSDI zahtevala za svojega človeka predsedniško mesto občinskega podjetja za vodo, luč, metan in prevoze (sedaj je tu predsednik levičarski demokristjan dr. Marin) in da bo ta stranka zahtevala tudi ustanovitev novega skupnega konzorcija za industrijsko cono in av-toport, ki naj bi imel socialdemokratskega predsednika.
O neposredni prisotnosti socialdemokratov v odboru bodo sicer v vodstvu te stranke sklepali jutri, dan pred' sejo občinskega sveta. Demokristjani so zaradi tega v precejšnjih škripcih, kajti še vedno ne vedo, koliko mest jim bo pripadalo v odboru in kakšni ljudje bodo zasedli ta mesta. Morotejski struji pripada župan, ki bo, kot smo že pisali, ponovno Pasquale De Simone. Potrjen b ) skoro gotovo odbornik Ciuffarin. Basistom bosta pripadla dva odbornika; to naj bi bila sedanji odbornik Moise in inž. Cefarin. Forzanovisti pa imajo samo enega svetovalca, dosedanjega odbornika Brancatija in njegova izvolitev je zato skoro gotova. Treba pa bo ugotoviti, kaj mislijo številni mlajši svetovalci, ki so bili tokrat izvoljeni, in ki se ne prištevajo nobeni struji. Če bi socialdemokrati vstopili v odbor bi imeli demokristjani skoro gotovo omenjenih pet odbornikov. Če ne bo tako, pa bosta demokristjanom pripadla najbrž še dva odbornika, kajti skoro gotovo bi bilo, da bi šla oba republikanca, odv. Portelli in dr. Luciani, v ožji odbor.
V	torek zvečer so se sestali zastopniki KD, PSDI in PRI. Razpravljali so o delovnem programu bodoče večinske koalicije v goriški občini. V teh dneh pa je baje prišlo tudi do sestanka med zastopniki Krščanske demokracije in Slovenske skupnosti. Ta naj bi bila pripravljena sodelovati v bodoči sredinski koaliciji v goriški občini, baje pa niso o programu na tem prvem sestanku sploh govorili. Demokristjani vsekakor vztrajajo na gradnji avtoporta in sedanji lokaciji industrijske cone, enako kot socialdemokrati.
V	torek zvečer se je sestal tudi mestni odbor Socialistične stranke. Sestanek sta vodila mestni tajnik Waltritsch in pokrajinski tajnik Del
Goriška trgovinska zbornica je včeraj izročila časopisom zelo ostro tiskovno poročilo kot odgovor na stališče goriške neofašistične federacije. Goriška federacija MSI se spet huduje, da je trgovinska zbornica dovolila uvoz določenega kontingenta mesa iz sosedne Jugoslavije in da se bo to meso, zaradi povečane cene 150 lir pri kilogramu, podražilo za najmanj 250 lir v prodaji na drobno. Neofašisti kritizirajo dejstvo, da je trgovinska zbornica dala dovoljenja za nakup mesa samo v Jugoslaviji in da se ni pobrigala za to, da bi meso kupili tudi v drugih državah, Avstriji, Romuniji in Madžarski, kjer je odkupna cena mesa za nekaj sto lir cenejša. O tem vprašanju so fašisti že večkrat rogovilili tudi v občinskem svetu in s tem še enkrat dokazali ves svoj gnev do sosedne države.
Trgovinska zbornica odgovarja zelo ostro na taka natolcevanja. V tiskovnem poročilu je rečeno, da bi bilo bolje, da bi se misovska federacija pozanimala pri kakšnem funkcionarju te ustanove kako je s stvarjo. Tako bi se misovci izognili objavljanju bedastoč, ki jih ni treba niti upoštevati.
Ker pa prebivalstvo lahko nasede
lllflllllllllflIIIIIII||||||||||||||||||||||||||||f||I|llU|I|||l||1I1,||||||||||,|I,|,,I|,m|,|||||||||||,||||||||,r||MI||mi||||,|||,||I|||,||||1||I|I|Illm||||1I|||I|||mIIUU|||I1||||I||1||||||)
UGOTOVITVE PRED PRIČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Ben. še enkrat je bilo poudarjeno stališče socialistov, ki bodo v goriški občini v samostojni konstruktivni o-poziciji upoštevajoč dejstvo, da se ni v krščanski demokraciji za sedaj nič spremenilo.
V	Tržiču so v torek zvečer izvolili levičarski odbor. Poleg župana Maia-nija, ki je pristaš socialistične stranke, bodo v odboru še komunist Umberto Clapis, ki bo podžupan, socialist Gianfranco Trombetta, komunista Sergio Marin in Maria Tomadin. Namestnika bosta komunista Gianfranco Demarchi in Paolo Polli.
Demokristjani so glasovali za svoje odbornike, zanje je glasoval tudi osamljeni fašistični svetovalec. Dva neodvisna, bivša socialdemokrata pa sta se vzdržala. Demokristjani so zavrnili delovni program novega župana Maianija in povedali, da takega programa ne morejo sprejeti.
Sindikalne vesti
V	tržiški ladjedelnici Italcantieri se nadaljujejo stavke, ki jih je o-klicala sindikalna federacija, da bi
javnost in pristojne organe opozorila na nevzdržno stanje državnega ladjedelstva, h kateremu spada tudi tržiški Italcantieri. Poleg tega sindikati zahtevajo izpolnitev vseh točk nove delovne pogodbe. Zaradi tega so delavci tržiške ladjedelnice stavkali včeraj eno uro, danes pa bodo stavkali poldrugo uro. V tem času bodo priredili sprevod po mestnih ulicah. Sindikati so stavko oklicali tudi za jutrišnji dan.
V	zvezi z vprašanjem tržiške ladjedelnice so se prejšnji dan sestali v Gorici predstavniki te sindikalne kategorije, da bi preučili sedanji položaj. Na sestanku so ugotovili, da italijansko ladjedelništvo zahteva nujno preosnovo za svojo uveljavitev v državnem gospodarstvu. Vedno v zvezi s temi vprašanji se bodo predstavniki vsedržavnega vodstva te sindikalne kategorije sestali danes v Gorici.
V	soboto se bodo v Turjaku sestali sindikalni predstavniki gradbenih delavcev, kjer bodo ocenili sedanji položaj v goriškem gradbeništvu. Med drugim bodo razpravljali o sestavi nove delovne pogodbe.
Trenutno se meso lahko uvaža samo na podlagi krajevnih obmejnih sporazumov
Razne šolske knjige so se letos podražile za približno 7-8 odstotkov
V Katoliški knjigarni imajo trenutno na razpolago le polovico učbenikov
PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR» OSLAVJE PEVMA - ŠTMAVER
priredi 29., 30., 31. avgusta ter 1. septembra «na borjaču» na Oslavju
BRIŠKI PRAZNIK
SPORED :
Jutri, 29. avgusta
ob 20. uri tekmovanje v briškoli — zvečer ples.
Sobota, T,. avgusta
ob 20. uri nastop narodno — zabavnega ansambla «VESELI PLANŠARJI».
Nedelja, 31. avgusta
ob 18. uri kulturni spored z nastopom folklorne skupine «STU LEDI» iz Trsta, mladinskega pevskega zbora iz Pevme in z Oslavja ter okteta «PLANIKA» — zvečer ples.
Pone eljek, 1. septembra
ples z izvolitvijo briške lepotice.
Vse dni bo odprta razstava briških vin.
»3
OBIŠČITE
MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI SEJEM VINA 75
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI OD 29. AVGUSTA DO 7. SEPTEMBRA
H odprt vsak dan od 9. do 18. ure gostinski prostor: od 9. do 23. — 2500 sedežev — Odlična hrana in kvalitetna vina S pokušnja 771 vzorcev iz 21 držav od 9. do 18. ure v spodnijh prostorih paviljona « Jurček » — spominski kozarčki!
pripravili posebno poučno
za vas smo
O vinogradniki: razstavo
H pokušnje v paviljonih razstavljavcev ES razstava vinogradniško - vinarske opreme in strojev propagandna prodaja kvalitetnih vin po znižanih cenah vsak dan od 9. do 18. ure v hali «A»
posebna razstava karikatur ob sejmu VINA 75
Čez dober mesec se bo pričelo novo šolsko leto. Dijaki imajo še 30 dni počitnic preden bodo spet prestopili šolski prag ter pričeli novo šolsko sezono. Seveda to ne velja za vse, saj bodo nekateri morali čez nekaj dni delati popravne izpite, tako da se bo za te dijake šolsko leto v bistvu pričelo že septembra. Na slovenskih šolah bo popravne izpite opravilo približno 70 dijakov, od katerih je največ nižje-šolcev.
Tudi dijaki, ki letos nimajo popravnih izpitov, se že pripravljajo za novo šolsko leto. Predvsem si v tem času nabavljajo učbenike ter šolske potrebščine. Goriške knjigarne so v tem času spremenile ritem dela, saj morajo ustreči številnim dijakom, ki naročajo ter kupujejo šolske knjige. Da bi nekoliko podrobneje izvedeli, kako je letos s slovenskimi učbeniki, smo obiskali slovensko knjigarno ter v razgovoru z njeno računovodkinjo ugotavljali razne novosti ter pomanjkljivosti šolskega knjižnega trga.
Predvsem nas je zanimala cena knjig. Nenehen porast vseh storitev je namreč povzročil dviganje cene tudi šolskim knjigam. Razveseljivo pa je dejstvo, da so za učbenike zabeležili manjši porast v primerjavi z drugimi knjigami, šolske knjige so se v primerjavi z lanskim letom letos podražile za približno 7—8 odstotkov. Pri tem pa moramo reči, da niso to popolnoma točni podatki, saj nimajo v knjigarni še vseh knjig, še posebno ne tistih, ki prihajajo iz Jugoslavije. Največji porast, ki so ga v zadnjih letih zabeležili pri šolskih knjigah, je bil leta 1974, ko so se knjige podražile za približno 25 odstotkov.
Da si ustvarimo jasnejšo sliko o cenah šolskih knjig, naj navedemo stroške, ki ji morajo dijaki izdati ob vpisu v prve razrede nižje srednje ter višjih šol. Naj takoj povemo, da to niso dokončne cene, saj bomo v prihodnjih dneh, ko bo knjigarna razpolagala z vsemi učbeniki, lahko zabeležili malenkostno podražitev. Za knjige prvega razreda nižje srednje šole bo letos treba potrošiti 48.000 lir (v tej ceni je vštet dražji slovar, ki pa ni obvezen). Za knjige prvega razreda učiteljišča bo treba odšteti 45.000 lir (pri tem ni všteta cena treh knjig, ki se dobijo na šoli), 44.000 lir je treba potrošiti za učbenike 4. gimnazije (v tej ceni je vštet tudi grško-slovenski slovar, ki pa že več let ni v prodaji!). Največ pa je treba izdati za prvi razred trgovske šole, in sicer 49.000 lir. Cene učbenikov, kot je zgoraj razvidno, so se torej povišale za nekaj odstotkov. K temu pa je treba pristaviti še podražitev drugih šolskih potrebščin.
Koliko knjig pa imajo sedaj na razpolago v knjigarni?
Dijaki lahko trenutno dobijo v glavnem tiste knjige, ki jih izdajajo italijanska založništva. Za učbenike, ki prihajajo iz Jugoslavije, bo treba počakati še nekaj dni. O-bičaj naših dijakov pa je, da si knjige in vse šolske potrebščine nabavljajo nekaj dni pred pričetkom šolskega leta. To povzroča težave knjigarni ter dijakom samim, ki bodo knjige dobili z zamudo. Zato pozivamo vse slovenske dijake, naj že v teh dneh poskrbijo za nabavo vsega potrebnega za prihodnje šolsko leto.
V Savudriji je letos letovalo štirideset goriških in beneških otrok, katere sta vodili vzgojiteljici Nataša Paulin por. Petarin ter Vanda Okroglič. Z njimi so bili tudi koroški otroci. Skupina Goričanov se bo vrnila jutri ob 12.30. Avtobus bo malčke pripeljal na Travnik.
Dve uri in pol kasneje bo, na Travnik dospela skupina letoviščarjev iz Zgornjih Gorij, s katero sta bila tudi vzgojitelja Ivan Figelj in Silvan Bevčar.
Sestanek Podgorcev z goriškira županom
Člana odbora za postavitev spomenika padlim partizanom v Podgo-ri Ivan Bregant in Savérij Rožič sta obiskala včeraj, v spremstvu občinskega svetovalca Marka Wal-
tritscha, goriškega župana Pasqua-la De Simona. Prikazala sta mu doslej opravljeno delo na gradbišču spomenika, delo, ki je tik pred zaključkom, in tudi načrt za otvoritveno manifestacijo, ki bo zadnjo nedeljo v septembru. Povabila sta župana, da se občina uradno udeleži otvoritvene svečanosti in da sodeluje s podgorsko sekcijo ANPI in z drugimi javnimi ustanovami, političnimi strankami in kultumo-sindi-kalnimi organizacijami v pripravljalnem odboru za otvoritveno svečanost. Župan De Simone je obljubil, da bo občina sodelovala pri tej manifestaciji in tako še enkrat poudarila pomoč, ki jo je dala v pripravah ža postavitev tega spomenika padlim partizanom.
Podoben sestanek bo, na posredovanje pokrajinskega svetovalca Silvina Poletta, tudi z zastopniki pokrajinske uprave.
tiuiiiiiiimmiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiimimuiiniimiiimmHnummiimu
PO USPELEM POTOVANJU MLADIH V AMERIKO
Morda že prihodnje leto v Gorki mednarodno taboren je zn otroke
Priredila bi ga organizacija CISV - Mladi Goričani so se lepo imeli v državi Ohio
takim nepremišljenim izjavam, pojasnjuje trgovinska zbornica, kako je na stvari. Pravila Skupnega evropskega tržišča prepovedujejo uvoz živine in mesa iz tretjih držav. Ta prepoved velja že več kot leto dni in zaradi tega je tudi znano, da se je trgovinska menjava med Italijo in Jugoslavijo precej zamajala, kajti Jugoslovani so izvažali v Italijo zelo veliko mesa in živine, uvažali pa so končne industrijske izdelke. Pravila Skupnega evropskega tržišča pa dovoljujejo izjemo le tam, kjer so v veljavi krajevni sporazumi mednarodnega značaja. Tako je pri nas, kjer velja obmejni sporazum med Gorico in sosednimi kraji Slovenije, ki je datiran 31. marca 1955. Zaradi tega se meso lahko uvaža le v Gorico in le iz sosednega jugoslovanskega področja in še to v omejenih količinah. Poleg tega pa so omenjeni kontingent mesa uvozili za potrebe potrošnikov na področju goriške proste cone in je meso cenejše, ker niso plačali carine, ki jo je treba sicer plačati za meso, uvoženo po rednem potu tako iz Jugoslavije kot iz drugih držav. Zato je tudi trditev o nižji prodajni ceni uvoženega mesa iz trte izvita.
Goriška trgovinska zbornica si sicer prizadeva, je rečeno v tiskovnem poročilu, da bi lahko izkoristila kontingent mesa, ki se lahko prodaja na področju proste cone brez plača-nja carine, tudi z nakupom v drugih vzhodnoevropskih državah. Vendarle to ne bo mogoče, dokler ne izda pristojno ministrstvo novih navodil, ki morajo sicer upoštevati tista, ki se sprejemajo v Skupnem evropskem tržišču.
Kmečka zveza priredi v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, dvodnevni poučni izlet po Sloveniji in Hrvat-ski. Izletniki si bodo ogledali kraje Mengeš, Trebnje. Brežice, Čatež. Kumrovec, Laško, Celje in Ljubljano. Vpisovanje in vsa podrobnejša pojasnila dajejo na uradu KZ v Ulici Malta 2. tel. 24-95.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi ob nastopu domače folklorne skupine na dnevu narodne noše v Kamniku. ki bo v nedeljo, 31. avgusta, avtobusni izlet. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Kdor se hoče udeležiti izleta se lahko vpiše pri Davorinu Peliconu.
Avtobus bo iz Sovodenj odpeljal ob 6.30. V Kamniku bo ob 11.30 promenadni koncert, ob 12.30 bo sprejem vodij foklornih skupin pri predsedniku občine Kamnik, ob 15. uri pa bo sprevod narodnih noš skozi mesto. Prava folkoma manifestacija pričela ob 16.30, zvečer bo ' zabava.
se bo prosta
Razna obvestila
Štirje mladi dijaki iz Gorice so se I držav, udeležili sredi poletja enomesečne-j Avstrije, pa tudi iz Češkoslovaške
predvsem iz Jugoslavije in
Jutri prihod otrok iz kolonij
Jutri se vrne domov skupina štiridesetih slovenskih otrok, ki so preživeli tritedenske počitnice v Savudriji ter v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Kot smo že zapisali, je letošnje počitnice omogočila Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, ki že vrsto let prireja počitniško bivanje v kolonijah.
ga mednarodnega taborjenja organizacije International Childrens Sum-mer Village v mestecu Ada v ameriški državi Ohio. Ta organizacija, ki je letos obhajala petindvajsetletnico • obstoja, prireja vsako leto v najrazličnejših državah taka srečanja, na katera vabijo skupine iz dvanajstih različnih držav. Po pravilniku morajo imeti udeleženci teh srečanj od enajst do dvanajst let starosti, vsaki skupini je dodeljen en spremljevalec. Taborjenj je bilo tudi letos precej v raznih državah, onega v mestecu Ada so se udeležili štirje mladi Goričani, med temi tudi en dijak slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko».
Bivali so v šolskem centru «Ohio Northern university» in so imeli ves čas svojega bivanja na razpolago številna športna igrišča, na katerih se v zimskem času udejstvujejo ameriški visokošolci. V taborišču so bili prisotni dečki iz Evrope. Amerike, Azije in Afrike. Delo je bilo zelo intenzivno, pogovorni jezik je bila angleščina. Dvakrat so bili mladi fantje in dekleta na vikendu pri tamkajšnjih družinah, v času bivanja v Adi pd so se s šolskimi avtobusi odpeljali v zanimive okoliške kraje. Bili so v mestecu Wapa-koneta. kjer so obiskali dom in muzej prvega vesoljca, ki je stopil na Mesec, Neila Armstronga in v muzeju so si lahko ogledali izvirno ladjo, ki je astronavte popeljala na mesec. V bližini je tudi kraj King Island, ogromni zabaviščni prostor, kjer je Walt Disneyeva družba uredila ogromni zabaviščni park. podoben onemu v Disneylandu V Bel-lefontainu so obiskali tudi podzemeljske jame, ki pa se ne morejo kosati s svetovno znano Postojnsko jamo. Na poti iz New Yorka v državo Ohio so si ogledali tudi znamenite Niagarske slapove.
Za organizacijo letošnjega obiska štirih mladih Goričanov v ZDA si je zelo prizadevala goriška delegatka organizacije CISV gospa Cera-nijeva. Ta je že pred meseci pričela akcijo za ustanovitev goriške sekcije te organizacije, sedaj, po začetnem uspehu, pa skrbi že za prihodnje leto. Tokrat pa misli prirediti taborjenje v Gorici. K ham bi morali priti, tako je njeno mnenje, bodisi
in Madžarske. V Gorici, kjer so bila podobna srečanja na drugih ravneh in so imela precej uspeha, bi bila taka pobuda kronana z uspehom.
Kratke iz bolnišnice
V Ulici Leoni je 40-letni mopedist Guido Buzzi iz Brazzana podrl 78-letno upokojenko Mario Paolin vd. Rumor iz Ulice Campagnuzza 74. žensko so v goriški bolnišnici zaradi poškodbe na desni nogi pridržali za 7 dni na zdravljenj^ Buzzi pa se bo zdravil 5 dni.
Ko je 69-letni upokojenec Pietro Orsini iz Ulice Colobini 10 izstopil iz mestnega avtobusa, ga je z avtomobilom podrl 74-letni Luigi Gabrielli iz Ulice Žara 8. V bolnišnici so Orsiniju ugotovili lažje poškodbe, zaradi česar so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da se popravni izpiti pričnejo 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz matematike.
Ravnateljstvo gimnazije-liceja «Primož Trubar» v Gorici obvešča, da se bodo popravni izpiti pričeli v torek. 2 septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz latinščine (naslednji dan bodo pisali nalogo iz grščine).
Ravnateljstvo učiteljišča «Simon Gregorčič» v Gorici obvešča, da se bodo popravni izpiti pričeli 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine (v naslednjih dneh bodo pisali nalogo iz slovenščine, latinščine in matematike).
Ravnateljstvo nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici sporoča, da se bodo popravni izpiti pričeli v torek, 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini. Korzo Italija 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je
otroci z drugih celin, še pred temi Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, pa otroci iz sosednih evropskih Ulica Cosuiich 117, tel. 72-480.
Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici (Svetogorska cesta št. 84, tel. 83-495) obvešča: 1. prošnje za šolsko ieto 1975-76 na posebnih obrazcih sprejemajo vsak delavnik od 10. do 13. ure; 2. redni gojenci lahko postanejo učenci osnovnih šol ter dijaki nižjih srednjih ter višjih srednjih šol; 3. vpisovanje do zasedbe razpoložljivih mest traja do 20. septembra.
V torek. 2. septembra, sc bo v Mladinskem domu ob Bohinjskem jezeru
pričel petdnevni seminar, ki ga prireja goriški Mladinski krožek. Skupino mladincev z Goriškega, ki se bodo u-deležili seminarja, obveščamo, da bo skupen odhod v torek zjutraj izpred železniške postaje v Novi Gorici ob 7.02 (8.02 po italijanskem času). Udeleženci seminarja naj se pred postajo zberejo že ob 7.30 (po italijanskem času), kjer bodo dobili vsa ustrezna navodila.
ESSSMHHI
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «D piccolo grande uomo». D. Hoffman m M. Bal-sam. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Jugemaut». R.
Weris in O. Shariff. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30—22.00 '«Il dormiglione». W. Alien in D. Keaton. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Io, due figlie e tre valige». L. De Funes. Barrai film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Burke and Hare». D. Nesbitt in H. Andrews. Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
«Papillon».
Tržič
EXCELSIOR 17.30- 22.00 Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Vivo quanto basta per ammazzarti». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Pazi,. da ne bo gneče», ameriški barrai film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Slamnati psi», ameriški barrai film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE ^Sodnik za obešanje», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega tirada
ROJSTVA: Cinzia Vidoz, Nicolò Gasparini, Emanuele Viola, Emanuele Vrech. Marco Ragonese, Soraya Fatili.
SMRTI: 54-letni invalid Giuseppe Coderam, 63-letni upokojenec Danilo Tommasim, 76-letni upokojenec Marjo Mikluš, 64-letni invalid Vincenzo Furlan.
REVIJA «FORTUNE» O NAJVEČJIH DRUŽBAH
Od 25 «velikanov»
le eden z izgubo
Največje in največ multinacionalnih družb je iz ZDA
Znana ameriška strokovna revija «Fortune» je, kot vsako leto, objavila seznam največjih družb na svetu, seveda v ZDA in v razvitih, bogatih državah. Podatki, ki jih objavlja ta revija, so zelo pomembni, ker so prav gotovo najbolj preverjeni, hkrati pa dokazujejo, kako je bogastvo strnjeno v razmeroma ožjem številu družb in tudi ljudi. Vrhu tega je iz podatkov, ki jih objavlja ameriška revija, razvidno, kako te največje družbe predstavljajo velikansko ne le e-konomsko, pač pa tudi pohtično moč, saj gre v številnih primerih za tako imenovane multinacionalne družbe, ki kot je znano, močno vplivajo na politična dogajanja v deželah, v katerih so njihova podjetja razvejana. V zvezi s temi družbami je bilo namreč že večkrat govora, da predstavljajo tolikšno moč, da se jim tudi oblasti posameznih predvsem manjših in nerazvitih dežel ne morejo upirati. Dimenzije in vpliv teh družb so tolikšni, da često predstavljajo nekakšne države v državah in celo v najbogatejši državi na svetu v ZDA so posamezni krogi, ki zahtevajo, naj bi se tem družbam o-mejile določene možnosti.^ V naslednjem bomo navedli le prvih deset družb, njihov skupen promet v lanskoletni fiskalni dobi in pa čisti dobiček.
Na prvem mestu je ameriška družba Exon, ki je imela lani skupen promet 42 milijard 100 milijonov dolarjev in čisti dobiček v znesku treh milijard 100 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je britansko - holandska družba Royal Shell, ki je imela lani skupen blagovni promet v znesku 33 milijard in za dve milijardi 700 milijonov dolarjev čistega dobička. Sledijo nato kar štiri družbe s sedežem v ZDA. Najprej pride na vrsto mogočna General Motors, ki je imela lani skupen promet 31 milijard in pol dolarjev. Njen lanskoletni čisti dobiček pa je znašal le eno milijardo dolarjev, kar se povezuje s krizo avtomobilske industrije. Družba General Motors je s:cer ameriška, ima pa svoje podružnice in «sorodna» podjetja že malone po vsem svetu. Nekoliko manj razvejana je družba Ford, ki je lani zabeležila promet 23 milijard 600 milijonov dolarjev in pri tolikšnem prometu imela le 400 milijonov dolarjev čistega dobička. Še bolj kot za družbo General Motors velja za družbo Ford ugotovitev, da je av-tomobilska industrija v krizi in se ta kriza kaže tudi na dobičku.
Na petem mestu na iestvici «največjih velikanov» je petrolejska družba Texaco. Ta je imela lani prometa 23 milijard 300 milijonov dolarjev in je. kljub energetski krizi zabeležila čisti dobiček v znesku ene milijarde 600 milijonov dolarjev, njena «sestra» Mobil Oil, ki je prav tako zasidrana predvsem V ZDA, je imela lani prometa v znesku 18 milijard 900 milijonov dolarjev čistega za okroglo eno milijardo dolarjev.
Na sedmem mestu je spet Velika Britanija in sicer njena družba «VP», ki je imela lani prometa v znesku 18 milijard 300 m lijonov, čistega dobička pa 1,1 milijarde dolarjev. Tudi na osmem, devetem in desetem mestu so na vrsti petrolejske družbe. Na osmem je petrolejska družba Standard Oil iz Kalifornije v ZDA. Pravzaprav je v Kaliforniji le njen osnovni sedež, njene tipalke pa segajo na malone vse celine. Lanskoletni promet te petrolejske družbe je znašal 17,2 milijarde dolarjev, čistega dobička pa so imeli za okroglo eno milijardo dolarjev.
Na devetem mestu pa imamo «posebnost.» Petrolejske «sestre» so in še vedno črpajo nafto po vsem svetu, njihovi sedeži pa so v ZDA in, v Veliki Britaniji. Tokrat pa gre
za iransko družbo in sicer za nacionalno petrolejsko družbo Iran, ki se je po svojem obratu povzpela na visoko, deveto mesto s svojimi 16,8 milijarde dolarjev prometa v letu dni. Za to družbo pa ni znano, kolikšen je njen lanskoletni čisti dobiček. To je tudi razumljivo, kajti črpa in razpečava «lasten produkt», torej «črno zlato», ki ga črpa v samem Iranu in zanj ne plačuje nič razen ustreznih davščin in stroškov, ki jih ima pri črpanju in manipulaciji. Končno je na desetem mestu petrolejska družba Gulf Oil, ki je prav tako ameriška družba in ki je pri 16,5 milijarde obrata imela 1,1 milijarde dolarjev čistega dobička.
Ves svet govori o energetski in avtomobilski krizi ter o težavah, ki da pretresajo petrolejsko industrijo itd. In vendar je pri 25 največjih in najbogatejših družbah v zadnjem poslovnem letu le ena zabeležila izgubo. Gre za ameriško avtomobilsko družbo Chrysler, ki da je lani imela 11 milijard dolarjev prometa in pri tem 50 tisoč dolarjev izgube.
Francoski premier Jacques Chirac in danski minister za kmetijstvo Niels Anker Kofoed (na desni) občudujeta malega prašička. Reja prašičev in živine postaja vedno aktualnejši problem tudi v razvitem svetu
Čeprav pri 63 letih je našel pravo pot
Po ameriškem uspehu naročila tudi v Italiji
NEW YORK, 27. — Američani, ki se pripravlja na velika slavja ob 200-letnici ZDA, so «poklicali na pomoč» tudi Tržačana, ki ga je ameriška kritika nenadoma» začela visoko ceniti, ameriški tisk in televizija pa mu posvečata vso pozornost. Gre za glasbenika in slikarja Oscarja De Meja.
Oscar De Mejo je danes star 63 let. Rodil se je v našem mestu, kjer se je šolal, strokovno izobrazbo pa je dobil v Sieni in Padovi. Proslavil se je najprej s tem, da se je oženil z Alido Valli. Konec 40 let je odšel v ZDA in se naselil v Holìywoodu. Posvetil se je likovni umetnosti in se v začetku kar krepko uveljavil. Kakor pa se je naglo povzpel, tako naglo je šel tudi v pozabo. Ko mu u-metnost ni dala možnosti izživljanja, se je posvetil filmu. Nastopal je v začetku De Sicove velike kariere, toda tudi tu je kmalu odpovedal. Ko tu ni prodrl, se je lotil glasbene dejavnosti, predvsem jazza in leta 1948 je njegova popevka «Bela bimba» prodrla, saj je obšla ves svet. Toda tudi to je bil le trenuten uspeh, nakar mu je sreča obrnila hrbet in Oscar De Mejo, ki je v trenutku zaslovel z
TOKRAT SMO HA OBISKU PRI URUGVAJSKI OBRSKI UMETNOSTI
Gledališka tradicija je prišla do izraza tudi v Stričku Vanji
Zgodovina, ki je starejša od kake evropske zadevne zgodovine - Gledališče ki se ni ukvarjalo le z uprizarjanjem odrskih del ■ Po mnogih letih spet tu
Preden bi opisal nekaj vtisov o zanimivi predstavi Čehovega «Strička Vanje» na urugvajskih deskah v Montevideu, bi v uvodu rad pre-dočil nekaj splošnega o urugvajskem gledališkem življenju, ki se razvija že skoraj 180 let, a je nam, Evropejcem, tako malo poznano. Kljub tolikšni tradiciji, ki po letih in po repertoarju prekaša celo mnoga gledališčna v Evropi, pa je urugvajsko gledališče v neprestanem organizacijskem in umetniškem vrenju. Kljub sedanji gospodarski krizi, nestabilnosti in splošni injlaciji, ki je nekdaj najbogatejšo južnoameriškor državo pahnila na zelo tvegano raven, si prizadevajo obdržati pri življenju kar največ profesionalnih gledališč.
V kako težkem položaju so gledališča v Urugvaju, dokazuje izredno malo število gledališč v glavnem mestu Montevideu. V nad milijonskem mestu, kjer živi skoraj polovica urugvajskega prebivalstva, deluje samo pet poklicnih gledališč od desetih, ki so obstajala še v prejšnjih letin.
Državna organizacija SODRE, ki organizira in popularizira kulturno življenje, se trudi, da bi čim-prej' privedla gledališče v tisto stanje, ki pripada Urugvaju po njegovi slavni tradiciji. Veliko skrb posvečajo razvoju domače dram-,ske tvornosti. Vsako leto razpišejo natečaj z nagradami za najboljša odrska dela, na katerega prispe okrog sto novih dram, kar je za naše pojme presenetljiva številka. Vsakokrat je nagrajenih 10-15 najboljših del. Za strokovno i-zobrazbo gledališkega naraščaja skrbi mestna šola za dramsko u-metnost. V Montevideu so ustanovili gledališče že leta 1793 na željo španskega guvernerja Olague-ra. Gledališče Casa de Comedias je bilo osnovano predvsem zaradi
razvedrila. Vendar so takratni pesniki v. zvezi z gledališčem resno pripravljali izdajo knjige, v kateri bi zbrali vsa ustna izročila o njihovi kulturi in umetnosti. Gledališče je imelo na domačine nenavadno velik vpliv, zato je z literati sodelovalo tudi proti anal-fabetstvu.
Nesrečna vojna, «La Guerra Grande» imenovana, je v letih med 1843 in 1851 povsem zavrla to delovanje. Še potem, ko je bil Montevideo v mrzličnih pripravah za zgraditev novega gledališča Soliš, je Urugvaj preživljal napete politične zaplete. Končali so se z zmago ljudstva, ki ga je vodil u-stanovitelj svobodnega Urugvaja José Artigas.
V	tem obdobju sta bili v literaturi priznani osebnosti Juan Carlos Comes in Alejandro Magarinos Cervantes. Comes je med bivanjem v inozemstvu napisal avtobiografsko pesnitev «Romantični zakrknjeni romar». Magarinos Cervantes je prišel iz Evrope kmalu, po izdaji svoje prve kreolske novele Cara-murù in poema Celiar in španske revije dveh svetov. Naj omenimo še dva poeta iz prosvetljenskih let, ko so gradili gledališče Soliš, ki sta še dan- popularna: Francisco Acuna de Figueroa, ki je v šestinšestdesetem letu izdal svoje pesmi Mosaico Poètico in znamenito poemo, posvečeno teatru Soliš in Bernardo Prudencio Beno, čigar pastoral Epistula a Doricio uvrščajo med vrhunska literarna dela v prvi polovici XIX. stoletja.
V	letu 1856, ko je bilo slovesno odprto sedanje gledališče Teatro Soliš, so se na dramskem področju zelo živahno udejstvovali domači pisatelji. Heraclio C. Fajar-do, je prav takrat dol.ončal dramo Cornila 0'Gormar, Fedro Fabio Bermudez je naphal delo El
..........................................
Obeta se bogat pridelek koruze
Preparat sovjetskih znanstvenikov, da bi žito ne polegalo
OSIJEK, 27,— Težko je biti prerok, vendar po tem, kar trenutno kaže, bo letošnja letina koruze v Sloveniji in Baranji izredna. V vsej svoji vegetacijski dobi je koruza letos šla le skozi eno nepovoljno fazo in sicer skozi povse mokra maj in junij, poznejši topli meseci pa so to fazo popravili, nadomestili zastoj in če bo obiranje koruze primemo organizirano, če bodo zagotovljeni nadomestni deli za uvoženo mehanizacijo če bodo zagotovljeni skladiščni prostori, si bodo kmetje letošnje jeseni lahko zadovoljno meli doke». Tako je rekel eden najodgovornejših predstavnikov kmetij-skega zavoda v Osijeku, dr Ljubo Radič, ki je hkrati eden najbolj znanih senektorjev koruze In vendar je treba pri tej tako pozitivni oceni dodati tudi nekaj, o čemer pa niti Radie niti kdo drug ne bi mogel odločati. Gre za vreme. Kakor je znano, je lani letina tudi dobro kazala, _pa je prišla zelo zgodnja mokra jesen in so kmetje s težavo reševali pridelek. Drugi moment, ki pa je odvisen izključno od človeka, je moment mehanizacije. V lanski jeseni ter letošnji 'spomladi, celo pri letošnji žetvi, je veliko mehanizacije odpovedalo zaradi nenormalne uporabe, ker so pogosto reševah letino iz vode. Sedaj, pravijo, primhnjkuje nadomestnih delov, ki bi jih bilo treba čimprej dobaviti. Odvisno je od ljudi, ki jim je to na skrbi, če bo mehanizacija nared. Za to
! la že sredi prihodnjega meseca. Sicer pa strokovnjaki ocenjujejo, da bodo na družbenem sektorju zabeležili poprečje 75 metrskih stotov na hektar, na zasebnem področju pa 20 stotov manj, torej 55 morda celo le 52 metrskih stotov.
Nadaljnji moment, ki bo pri obiranju letine zelo važen, je moment skladiščnega prostora. Na posestvu «Belje» so pravkar zaključili gradnjo nove sušilnice in je to vprašanje tu povsem rešeno. V kmetijsko industrijskem kombinatu Vukovar, ki je prav tako zelo pomembno družbeno posestvo, pravkar dokončujejo gradnjo novih silosov za, zmogljivost 8 tisoč vagonov.
Kolikšnega pomena je dobra letina na tem področju, dokazujeta i naslednji dve številki: v Sloveniji ' in Baranji je letos 220 tisoč hektarjev koruznih polj. Še nikoli niso na tem plodnem področju posejali tolikšne površine s to kolturo. Ker pa se kulture menjujejo v običajnem ciklisu, morajo vsaj del koruznih polj čimprej obrati, da pripravijo polja za setev ozimnega žita, ki ga bodo letos sejali na površini 175 tisoč hektarov.
Ko že govorimo o koruzi in pšenici, bomo zabeležih zanimivo vest, ki prihaja iz Sovjetske zveze. Gre za neki nov preparat, ki naj bi pomagal kmetijstvu v boju proti po-leganju žita.
Najbolj poležijo tista žita, ki imajo dolgo b.'ko, ki je hkrati tudi šibka. Bolj odporna pa so proti pole-
sorte pšenice ali rži, ki ne rastejo visoko, pač pa imajo bolj močna, krepka stebelca. Sovjetskima znanstvenikoma Halitovu in Ignatjevu je uspelo izdelati preparat «Tur», ki zadržuje rast žita pred ustvarjanjem klasa. To se pravi, da bi tudi visokobilnate vrste žita ostale manjše, stebelca, bilke bi bile nižje in krepkejše, klas pa bi bil normalen, velik, bogat, žito bi zato ena-.
Charrua in agilni publicist Francisco Xavier de Acha posrečeno odrsko skico Oh, kdor želi videti posvetitev gledališča Soliš, ki so ju uprizorili na slavnostni otvoritvi gledališča.
Najboljši in doslej največkrat izvajan urugvajski dramatik je še vedno v prejšnjem stoletju rojeni Fiorendo Sanchez, ki je po svojih številnih gledaliških delih znan po vsaj Južni Ameriki. Umrl je leta 1910 star komaj 35 let.
Reprezentančno dramsko gledališče Comedia Nacional je edino stalno od države redno subvencionirano gledališče v Urugvaju. Zaradi boljšega razumevanja naziva «comedia», moram pojasniti, da v vseh državah Latinske Amerike, tako špansko kot portugalsko govorečih, pravijo dramskim gledališčem teatro comedia, gledališčem pa, kjer se uprizarjajo komedije in drugi žanri zabavnega značaja, teatro comico. Tudi dramo, kot literarno zvrst imenujejo comedia.
Dramski ansambel deluje v častitljivi stari hiši Teatro Soliš, poimenovano po Špancu Juanu Dir su de Soliš, ki je prvi odkril urugvajsko ozemlje. V njem sem si pred petnajstimi leti ogledal nekaj opernih predstav, ki so mi ostale v lepem spominu. S toliko večjo nestrpnostjo sem po dolgih letih spet stopil v stari Talijin hram sredi Montevidea, k. so ga že obdale nove visoke stavbe.
V izredno lepi, svetli dvorani, zgrajeni in opremljeni v španskem slogu z neštetimi lestenci, bliščem na prosceniju kot kri rdeči žametni zastor. Ista barva preplavlja 1584 sedežev in ograje lož. Gledalci s plašči v rokah, kot je navada v južnoameriških gledališčih, in ženske v raznovrstnih krznih in šalih vstopajo graciozno v avditorij. Biljeterji hodijo skozi parter do odra in nazaj in obiskovalcem ponujajo sladkarije. Fotograf se sprehaja med vrstami in fotografira posamezne gledalce in skupine. Ljudje se hočejo pač ovekovečiti za spomin v gledališču. Vse to opazujem s predzadnje leve lože v parterju, ki mi nudi lep pogled na oder in razsežno dvorano.
Spet zaslišim značilno ploskanje biljeterjev ob vratih, kot pred petnajstimi leti pri opernih predstavah: z udarjanjem dlani so opozarjali na pričetek predstave. Kmalu bo pol desetih zvečer. Tu se predstave pričenjajo pozno. Moja nestrpnost je bila velika. Saj se mi je ponudila priložnost videti uprizoritev igre Antona Pavloviča Čehova «Tio Vania» - «Striček Vanja», v španščini z urugvajskimi igralci.
Vajen nekaj poprejšnjih predstav v južnoameriških gledališčih sem bil že ob dvigu zastora in o-
svetlitvi odra presenečen nad scenografijo Osvalda Reynoja. Za razliko od zastarelih pojmovanj realističnega opremljanja odra, ki je bila nekdaj, rekel bi, skoraj^ zakoreninjena domena gledališč na južnozahodni polobli, je iznajdljiva moderna scenografija z meter širokimi prozornimi mrežastimi pasovi, kot lahen trak prepletajoč ce po prizorišču, ustvarjala adekvatno prefinjeno atmosfero lirično e-pičnega razpoloženja Čehova. Odgovarjajočemu scenskemu pojavu se je pridružila še španščina, govorica, ki je z blagozvočnostjo jezika za čudo dopolnjevala duha ruskega miljeja.
Režiser Mario Morgan, ki je prevedel «Strička Vanjo» v španski jezik, se je izkazal kot tenkočuten poznavalec čehovove dramatike, V vse, kar očituje značilnost njegove ustvarjalnosti, je pronicljivo prodrl v globino in posredoval i-gralcem samosvojost čehovovega zvena, ki je ves čas predstave lebdel v ozračju neke bolestne odvečnosti z neizmerno lepoto človeške duševnosti, tako v njeni razr-vanosti in grenkobi kot v do-brodušju in otožnem hrepenenju po sreči in ljubezni, ki ju pa nikoli ne dosežejo.
UrugvajsKi «Tio Vania» se je izpel v čudoviti samosvoji dramatičnosti poglobljene človečnosti z vsemi predpostavkami čehovovih razpoloženj, obarvanimi s tišino in premori in z intimno zvočno kuliso, kot so melanholični zvoki kitare in kraguljčkov, ali presunljivi kriki ptice, laježi psa in grozeče grmenje v neurju in podobni, napeto ozračje stopnjujoči se dramatični efekti. Zares, po u-metniški interpretaciji čustvene dojemljivosti medčloveških odnosov in življenjskega utripa notranjih spoznanj, pristno doživetje Čehova kot ga pojmujemo na evropski celini.
EMIL FRELIH
eno samo skladbo, se je spet lotil slikanja. Pravzaprav se je s slikarstvom ukvarjal že v otroških letih. Nekateri kritiki so ga kar pozitivno ocenili. Nekaj razstav je priredil tudi v ameriških, predvsem kalifornijskih umetnostnih galerijah, kot tudi v znanih galerijah vzhodne Amerike ter v Parizu. Toda spet je pogorel. Ko je namreč leta 1957 razstavljal v eni izmed znanih galerij v Manhattnu, ga je kritika povsem raztrgala. O-scar De Mejo je pripravil razstavo devetih slik s skupnim naslovom «Prihod Jezusa Kristusa v New York». Ker občinstvo pred dvajsetimi leti ni bilo pripravljeno na tako drzne motive, je tržaški likovnik propadel. In nato skozi dolgih 12 let ni Oscar De Mejo niti kot slikar, niti kot glasbenik pomenil nič. Ker od tega ni mogel živeti, se je posvetil drugi dejavnosti — postal je predstavnik za stike z javnostjo. Toda «konjiček», ki ga je gojil iz mladih let, mu ni dal miru. Ostal je vsaj «nedeljski malar». In njegova trma mu je pomagala, da se je sedaj uveljavil-
Pravzaprav se je tako rekoč «čez noč» proslavil. Leta 1970 se je preselil v Milan in se za dve leti tako rekoč pomendšil. Lotil se je namreč intenzivnega slikarskega dela in le tu in tam sodeloval na kaki kolektivni razstavi. Konec 1972 se je vrnil spet v ZDA z resnim sklepom, da ne bo. več zapustil palete. In konec leta 1973 mu je Paul Foley, predsednik družbe «Interpublic Group of Com-panies», največje ameriške družbe za reklamo, naročil dvanajst velikih platen, na katerih naj bi v stilu naivne umetnosti prikazal najvidnejše epizode iz ameriške revolucije. V svojem prikazovanju ameriškega boja za neodvisnost je De Mejo odkril najbolj bogat vir za svojo umetniško izraznost. S tem pa si je odprl vrata v ameriško popularnost, seveda v stilu naivne umetnosti. V Ameriki, kjer jugoslovanski naivci žanjejo izreden uspeh, je občinstvo pripravljeno sprejeti tovrstno likovno umetnost, ker je lahko čitljiva, hkrati pa pripravna za prikazovanje tistih dogodkov iz ameriške zgodovine, ki jo nekateri smatrajo že za nekakšno folklorno dediščino. Sinje vojaške jope ameriške vojske, rdeči vojaški jopiči britanskih okupacijskih vojakov, vse to je kot naročena «motivika» za naivca oziroma za slikarja, ki je gospodar barve in tehnike. In glede tega si tržaški slikar nima kaj očitati, saj ameriški kritiki pravijo, da je njegovo upodabljanje «čudovito preprosto.»- Njegova dela, ki jih je najprej razstavil v «New World Pavilioflu» v James Townu, so sedaj t i® nekakšnem potovanju po ZDA v okviru potujoče razstave.
Oscar De Mejo je v zvezi s tem svojim uspehom pred nedavnim rekel tudi naslednje: «Vse to se je tako rekoč čez noč pojavilo v moji karieri in to sedaj. Ni pa bilo vedno tako...;. Ameriški kritik in pesnik Selden Rodman pa je za Oscarja De Meja rekel, da je «primitivec po svoji neposrednosti, po svoji preciznosti in po živih barvah». Seveda ameriški kritik ne misli na neko vulgarno primitivnost, pač pa na tisto neposrednost, kj je tipična za naivne slikarje.
Po tem ameriškem uspehu se tržaškemu slikarju obeta tudi italijanski uspeh. Založnik Mondadori mu je naročil 12 slik, ki naj prikažejo dvanajst prizorov iz zgodovine italijanskih bojev za enotnost, ameriška revija «Sports Hlustra-det» pa mu je naročila serijo platen, ki naj prikažejo najpomembnejše ameriške športne dogodke v 18. stoletju. Skratka, tržaški slikar, ki se ni mogel nikakor uveljaviti in ki je zato sproti menjaval poklice, je pri 63 letih vendarle odkril pravo pot in možnost u-veljavitve.
21.50
22.50
19.30
20.30
21.00
ČETRTEK, 28. AVGUSTA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino: Augie Doogie — risan film
18.20 Gabi in Dorka — šesta epizoda madžarskega filma za otroke 18.30 Gledališki klub: Glasba
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20Ì40 IZREDNA POTOVANJA MORITZA AUGUSTA BENJOWSKEGA Mož, ki je bil po rodu Madžar, a se je priključil Poljakom, ki so se uprli ruski carici Katerini II., pride v ruske roke. Rusi ga pošljejo za kazen na skrajni konec Sibirije, na Kamčatko, kjer pa se spoprijatelji s poveljnikom kaznilnice majorjem Nilowom. Kljub temu pa pripravlja in celo vodi priprave za pobeg. Benjowski zaradi tega zbudi pri sotrpinih določeno zavist in v njihovem ambientu vlada izredna napetost. In prav v tem času guverner Kamčatke Benjowskega pomilosti. Njegov najhujši nasprotnik Stefanov pa hoče prav zaradi tega izdati zaroto, ki se plete med jetniki. K temu ga navaja še posebno ljubosumnost, kajti zaljubljen je v hčerko majorja Milowa, Afanazijo ki se je bila zaročila z Benjowskim. NOVI SOLISTI	.	,
Na 17. neapeljski glasbeni jeseni bosta ob spremljavi orkestra Alessandro Scarlatti nastopila pianist James Tocco iz ZDA ter violinistka švedinja Nilla Pierrou.
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
SREDOZEMSKE IGRE — prenos iz Alžira DNEVNIK
Skoraj resnična zgodba: PESMI NA DOM Nastopata Wess in Dory Ghezzi Današnja oddaja predvideva kot glavna protagonista znani pevski duo, ki je pred nedavnim nastopil tudi '' oddaji «Senza rete». Pevca sta se proslavila v zadnjem času ker sta lani zmagala na tekmovanju «Canzonissima», na Evrofestivalu pa zasedla tretje mesto.
22.00	KO ZVEZDA UMRE
Posebna oddaja za mladino z naslovom «Prostor» in ki pride nocoj na spored, govori o tem, kako more neka zvezda umreti. Koncept, da imajo zvezde ciklus rojstva, življenja in smrti, kakršnega ima človek, žival, rastlina, je eden najnovejših konceptov, ki velja med astronomi. Še novejša pa je teorija, ki jo nekateri smatrajo za revolucionarno in ki govori o tako imenovanih «črnih luknjah». Pravzaprav je «črna luknja» smrt neke zvezde oziroma prirodni pojav ali faza v življenju neke zvezde, ko ta umre, ker je do tedaj izrabila vso energijo.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
18.50 SREDOZEMSKE IGRE — filmski pregled 19.10 Obzornik
19.25 NAPOLEON IN LJUBEZEN — dramska serija
Današnje nadaljevanje bo prikazalo Napoleonovo ljubezen z grofico Walewsko.
20.30	DNEVNIK
21.00	«110 POLICIJA»
Vzhodnonemška kriminalka. Tokrat se bo TV občinstvo srečalo z nizom desetih kriminalk, samostojnih zgodb, ki pa so vsebinsko vendarle zaključne in povezane, ker v vseh nastopata Fuchs in Arndtova. Seveda, kot v vsaki kriminalki, ta dva junaka uspešno rešita vsak, tudi najbolj zapleten primer. 22.05 Kam in kako na oddih?
22.15	Četrtkovi razgledi: EN DAN V INŠTITUTU JOŽEF ŠTEFAN 22.45 R. Wagner: Predigra in Izoldina smrt
23.00	DNEVNIK
23.15	Sredozemske igre: Rokomet: JUGOSLAVIJA — ŠPANIJA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.55 Otroški kotiček — risanke
21.30	GENTLEMEN JOE, UBIJ — celovečerni film
21.15	DNEVNIK
23.00 Pionirji modernega slikarstva — EDUARD MANET
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	V ljudskem tonu; 19.10 Človeško telo in njegove sposobnosti; 19.35 Program za mlad no; 20.00 šport; 20.35 Naloga je opravljena - radijska drama; 21.05 Orkestri in zbori.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba; 9.15 Popevke; 9.30 Prisluhnimo jim; 10.00 Z nami je; 11.30 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po žlejah; 15.00 En glas, ena zgodba; 16.30 Z nami je; 17.45 Poje Lidija Kodrič; 18.00 Mladinski klub; 19.00 Glasba po željah; 19.30 Čarobna godala; 20.00 Prenos RL;
20.30	Pisana glasba; 21.45 Lahka glasba; 22.00 Radijski oder; 23.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poroč la; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9,00 Vi in jaz; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05
Folklorni program; 14.40 Nadaljevanka Giuseppe Mazzini; 15.00 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.20 Veliki mojstri j-.zza; 20.10 Portret avtorja: Trovajoli; 22.55 Nove ital. popevke; 21.10 Pianist Lazar Berman; 21.50 Prebiranje Decamerona; 22.20 Ponovno na sporedu z M. Marchesijem.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; Iz domače literature; 10.20 Iz glasbenih šol; 10.50 Pesmice na potepu; 11.15 Uganite, pa vam zaigramo; 12.20 Ž nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti
13.40	Pihalne godbe; 14.30 Priporo čajo vam. . .; 15.00 Slov. narodne
15.40	Med šolo, družino in delom 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 Naš podli stek; 18.00 «Avgust 75»; 18.30 Iz domačega opernega arhiva; 19.05 Revija orkestrov in solistov; 19.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana; 20.40 Ansambel Francija Puharja; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Domače pesmi in napevi; 22.00 Literarni večer; 22.40 Lepe melodije; 00.05 G. Guareschi: Drva; 00.15 Paleta popevk.
.      Ulil...Ulil IIT1IUII Ulil Ulili IIUIIIIIIIII.................II.,11,  Ul,■Ulili
BRATA"	piše Ciril Calè
PO MNOGOH LETIH STA BRATA e,IN3E'= NA OR3ELA- >
kovredno rodilo, ne bi pa polegalo.
II,ulili,ul,,1,lili,iilMlllIlllllIlllumiillluui,ninni,«m,11,111,11,1,II,1,11111111111111,11,11,1,„111,UUMII,11,11,111
veliko časa, saj bo koruza zre- iganju nizka žita, to se pravi tiste
OVEN (od 21. 3. do 20. 4. Ne bodite preveč impulzivni in neprevidni. Znalo bi se vam maščevati. Nepozabne ure z ljubljeno osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Veliko nasvetov in pobud, ki pa ne bodo vse najboljše. Neka oseba vam zavida družinsko stanje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nepredvideni nesporazum bo motil lepo razmerje na delu. V odnosih z ljubljeno osebo bo nekaj šepalo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zadoščenja velikega ne bo, toda to naj vas ne moti. Imejte več razumevanja do težav ljubljene osebe.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nenadne spremembe na delovnem mestu vam bodo prekrižale račune.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo se bo znesel nad vami zaradi svojih nevšečnosti. Tudi v družini ne bo šlo, kot bi želeb.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odkrili boste vzrok nekega neuspeha. Popravite ga. Poravnali boste spor med prijatelji.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Obdobje je kot nalašč za u-resničitev vaših ambicij. Neki prijatelj vam bo zaupal svoje težave.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Več boste dosegli v vljudnostjo in prijaznostjo, kot pa z zahtevnostjo. Ne bodite radovedni.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Še posebej boste morali biti natančni, ker imate opravka z zapletenim poslom. Prijetno srečanje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V poslovnih zadevah vsestranski uspeh z ustreznimi finančnimi posledicami. Bodite bolj potrpežljivi.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neki delovni tovariš vam bo skušal podtakniti neko krivdo. V diužini vìa da prijetno vzdušje.
PRIMORSKI DNEVNIK

PORI SPORT

28. avgusta 1975
4. MN 7. SESBOZEMSKIH IEEE V RLŽIRU
Jugoslovana Pisic in Štiglic prva na atletskem tekmovanju
V mkametu je Jugoslavija visoko premagala Italijo (34:14)
ALŽIR, 27. — Četrti dan 7. sredozemskih iger je prinesel Jugoslaviji v atletiki dve zlati kolajni. Prvo je osvojil v metu kladiva Srečko Štiglic, ki je bil skoraj za dva metra boljši od Italijana De Bonija, ki je zasedel drugo mesto. Za tri metre slabši pa je bil Francoz Accambray, ki je osvojil bron.
Povsem nepričakovano, a zasluženo pa je odnesel zlato kolajno Pi-šič v teku na 110 'm z ovirami, ki je z odličnim startom presenetil vse nasprotnike in zanesljivo zmagal. Italijana Buttari in Liani pa sta povsem razočarala, saj nista posegla po kolajnah.
Dobro pa sta se obnesla tudi jugoslovanska atleta v teku na 400 m. Alebič je namreč zmagal v prvi skupini s časom 47”48, v drugi skupini
k A/-« v ' V ■ •/' • ’ ' ,
#%
■m
75^1
Pa je bil najboljši čikič s časom 48”11.
REZULTATI
MOŠKI
Kladivo: 1. Štiglic (Jug.) 68,28 m, 2. De Boni (It.) 66,40 m, 3. Accambray (Fr.) 65,16 m.
HO m ovire: 1. Pišič (Jug.) 14”20, 2. Vassiliu (Gr.) 14’'38, 3. Lio-verrs (šp.) 14’'42, 4. Buttari (It.) 14”45.
ŽENSKE
100 m ovire: 1. Fricoult (Fr.) 13”59, 2- Ongar (It.) 13”81, 3. Fočič (Jugoslavija) 13”83.
V	nadaljevanju nogometnega turnirja je Alžirija visoko premagala Grčijo (5:0).
V	rokometu sta Italija in Jugoslavija opravili prvo uradno srečanje v tej panogi. Kot je bilo pričakovati, so Jugoslovani enostavno «razbili» nasprotnike, saj so zmagali kar z 20 goli razlike. Končni izid je bil 34:14 za Arslanagiča in tovariše.
TENIS
«Pro» prvenstvo ZDA
Slavj« B. Borja
nalnem prvenstvu ZDA. Borg je v finalu premagal Argentinca Guiller-ma Vilasa s 6:3, 6:4, 6:2. Zmaga švedskega igralca je bila povsem zaslužena, saj je Vilas zagrešil več začetniških napak pri servisih in ob mreži.
V finau dvojic pa je par Ramirez (Mehika) — Gottfried (ZDA) premagal dvojico Estep (ZDA) — Andrews (ZDA) s 4:6, 6:3, 7:6.
Mladinsko SP v peteroboju: SOVJETI V VODSTVU
MONTREAL, 27. — Po 3. dnevu mladinskega svetovnega prvenstva v modernem peteroboju je SZ ekipno in s posamezniki v vodstvu. Med posamezniki vodi Sovjet Poutnič, ki je po treh disciplinah zbral 3122 točk, sledi Madžar Dobi (3068 točk).
Italijanski pokal polprofesionalcev
Triestina 2 Ponziana 0
Pred 15.000 gledalci je sinoči Triestina v prvem nastopu za italijanski nogometni pokal polprofesionalcev v mestnem derbiju premagala Ponziano z 2:0 (1:0). Strelca: v 12. min. Dri, v 82. min. Ludwig iz 11-metrovke.
SOUTH GRANGE, 27. — Na mednarodnem turnirju v tem mestu je dvakrat slavil Romun Rie Nastase.
V finalu posameznikov je premagal Hewitta (Južna Afrika) s 7:6,
6:1, v finalu dvojic pa je skupno z Američanom Connorsom odpravil avstralsko - angleško dvojico Crealy -Lloyd s 6:2, 6:3.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiinminiHiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuti
KOLESARSTVO
SP V LIEGEU
Po ogorčenem boju Poljaki pred Sovjeti
Tretje mesto osvojili zastopniki CSSR
LIEGE, 27. — Svetovno kolesarsko prvenstvo v Liegeu se je včeraj nadaljevalo, po dirkališčnih disciplinah, s cestnimi vožnjami.
Kar 28 ekip je zjutraj startalo v kronometrski vožnji na 100 km za amaterje. Prvi so startali zastopniki Saudove Arabije, zadnji pa lanski prvaki, kolesarji Švedske.
Vreme je bilo tokrat ugodno organizatorjem. Kolesarji so imeli le majhen problem z vetrom, ki pa ni v večji meri motil poteka vožnje.
Že iz uvodnega razpleta je bilo jasno, da se bodo tri reprezentance borile za naslov — Poljska, SZ in ČSSR. Po 25 km je bila v vodstvu Sovjetska zveza, Poljaki so bili v zamudi komaj za 11 sekund, češkoslovaški kolesarji za 33 sekund, lanski svetovni prvaki, Švedi, za 35.
Tudi v preostalih kilometrih se je
NOGOMET
OD 1. DO 20. SEPTEMBRA NA PROSEKU
Dvanajst enajsteric v borbi za «II. Puntarjev memorial»
Ekipe so razdelili v štiri skupine ■ Za konec tekma «stari-mladi»
1974) osvojila prvo mesto (pravilnik turnirja predvideva namreč, da mora ekipa zmagati 2-krat na turnirju, da si zagotovi memorial). Letos bo Primorje tretjič organiziralo ta nogometni turnir, ki je že v preteklosti vzbudil veliko zanimanje, saj je bil odziv enajsteric vedno dober. V letu 1973 se je turnirja, ki je bil izločilnega sistema, udeležilo osem enajsteric, lani so turnir organizirali v teku proslav za 50-letnico ustanovitve društva in se ga je udeležilo osem ekip razporejenih v dve skupini.
Z organizacijo tretjega nogometnega turnirja za «II. Puntarjev memorial» se hoče Primorje oddolžiti spominu na tragično 1 preminulega nogometaša Egona Puntarja, kateremu je usoda 24. septembra 1972 na Mangartu pretrgala nit življenja, čeprav je Egoh ìgfàl v vrstah Primorja le dve sezoni, je imel za seboj večletno nogometno kariero. Nekaj let je igral pri tržaški Ederi nato je tudi kot obetajoč nogometaš naredil korak naprej. Preselil CHSTNUT HILLS, 27. — Šved se je v južno Italijo, kjer je nasto-Bjorn Borg je zmagal na profesio-: pil kot polprofesionalec v D ligi z
VELIKA PRIDOBITEV ZA NAŠE MESTNO DRUŠTVO
Mario Mari spet pri Boru
Mario Mari, ki je lani treniral zensko ekipo Darwill iz Trsta, pred tem pa Sorvolano, se je spet vrnil k Boru. Mari je že vrsto let uspešno Pripravljal Borove košarkarje, saj te člansko ekipo celo privedel do ^ bge, kar predstavlja enega naj-yec.iih uspehov naše zamejske košarice.
Mari bo letos pri Boru treniral lansko ekipe ki je že lani bila tik pre“ Prestopom v D ligo, a je nato v odločilni tekmi izgubila z Liber asom iz Trsta. V Borovem taboru eveda vlada prepričanje, da je manjev prihod velika pridobitev za se mestno društvo in za vso zamejsko košarko, saj je ta trener poznan zaradi svojega velikega košarkarskega znanja, velikih izkušenj n zaradi svojega talenta pri organizaciji košarkarskega delovanja. . ^ zadovoljstvom torej spet sprejemamo v svoje vrste Maria Marija
Kot običajno bo tudi letos pro-! ekipo Toma Maglie. Leta 1970 se jel RIM, 27. — V prvem kolu seško Primorje organiziralo tradi- ^ vrnil v domači kraj in začel igrati | skega nogometnega pokala cionalni nogometni turnir za «II. ‘	~ '
Puntarjev memorial». Kot dobro vemo, si je prvi memorial zagotovila Vesna, ki je dvakrat (1973 in
Mario Mari, ki bo letos treniral prvo Borovo moštvo
in seveda upamo, da bodo letos borovci le uspeli pri prestopu v višje ligo.
B. Lakovič
s Primorjem. Vendar ga je kruta usoda na Mangartu, kamor se je podal s stricem in bratrancem, iztrgala od svojih dragih in iztrgala iz vrst Primorja, kjer so ga vsi radi i-meli in spoštovali, saj je kot 26-letni nogometaš imel pred seboj še mnogo načrtov.
Za tretji nogometni turnir «II. Memoriala E. Puntarja» se je prijavilo 12 enajsteric, razporejenih v štiri skupine.
V	A skupini igrajo: Primorje, Au-risina in Pol. Opicina.
V	B skupini: Portuale, Gaja in Primorec.
V	C skupini: Zarja, Breg in Do-mio.
V	D skupini: Costalunga, Kras in Duino.
Organizatorji so tudi že sestavili spored tekem po sledečem vrstnem redu:
Ponedeljek, 1. 9.: Portuale - Gaja. Torek, 2.'9.:« Zarja - Domio.
Sreda, 3. 9. : Primorje - Pol. Opicina. četrtek, 4. 'Sft^Goštalunga - Kras. Petek, 5. 9.: ;Zarj.a - Breg.
Sobota, 6. 9.: Primorec - Portuale. Ponedeljek, 8. 9.: Primorje - Auri-sina.
Torek, 9. 9.: Duino - Costalunga. Sreda, 10. 9.: Gaja - Primorec. Četrtek, 11. 9.: Pol. Opicina - Auri-sina.
Petek, 12. 9.: Breg - Domio.
Sobota, 13. 9.: Kras - Duino.
Vse tekme bodo odigrali na pro-seškem pravokotniku, s pričetkom ob 20.30. Po tem kvalifikacijskem delu se bosta v torek, 16. septembra, ob 20. uri pomerila zmagovalca B in D skupine. V sredo, 17. septembra pa zmagovalca A in C skupine. V petek, 19. septembra, bo mali finale za tretje mesto, v soboto, 20. septembra, pa finale za prvo mesto. Nagrajevanje posameznih ekip in posameznikov bo v nedeljo, 21. septembra. ob 10. uri v športnem krožku Primorja, nakar bo istega dne ob 18. uri na proseškem igrišču tradicionalna nogometna tekma med «starimi in mladimi».
B. R.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
V 3. kolu prve jugoslovanske nogo-
RIM, 27. — V prvem kolu itali j anso včeraj med drugim dosegli naslednje izide: Cesena - Napoli 1:1, Palermo-Foggia 1:2, Ternana - Inter 0:2.
Jutri v Tržiču (21.00)
Italija-Jujoslavija (amaterji)
Jutri zvečer, ob 21. uri, bo v športni palači v Ulici Rosselli v Tržiču mednarodno boksarsko srečanje a-materskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Srečanje bo na visokem tehničnem nivoju, saj bodo tako med Jugoslovani kot med Italijani nastopili najboljši boksarji. V jugoslovanskih vrstah bosta nastopila tudi državna prvaka, in sicer Stankovič in Jugovac, medtem ko bo v italijanski reprezentanci nastopil Tržiča« Fran-co Bepas. ,„w
Sestava jugd^lšvanske reprezentance bi morala biti naslednja: Mi-Ijevič, Prodam, Bdrina, Velinič, Sof-tič, Stankovič, Jugovac, Vujovič, Gerlič in Gadir. Italijanska sestava pa ni še znana.
Vstopnice za boksarsko srečanje se lahko dobi v prodajalni v Ulici Cosulich ter v turistični agenciji «Universal» na Trgu Unità.
P. R.
bil ogorčen boj med trojico. Nato pa so 25 km pred končnim ciljem zastopniki ČSSR popustili in_ njihova zamuda je bila že 1’43”, Švedi pa so bili že izločeni iz borbe za kolajne (njihova zamuda: 2’22”). Le kopica sekund pa je še vedno ločila Sovjete in Poljake.
V zaključnih kilometrih pa so Poljaki le bili prisebnejši in so tako zmagali ter priborili Poljski še eno zlato kolajno. Sovjeti pa so se morali zadovoljiti s poslednjo srebrno kolajno (in to že četrto). Bron je osvojila ČSSR. Švedi pa so ostali brez kolajne in so tako razočarali. Tudi v tej disciplini so Italijani doživeli pravo katastrofo, uvrstili so se komaj na 15. mesto.
Vrstni red na 100 km (kronometer):
1.	Poljska (Mytnik,	Nowicki,	Szur-
kowski, Szozda)	2.09’07”,	s	po-
prečno hitrostjo 46 km na uro
2.	SZ (Komnatov, šapligvin, Pikus, Raminski) po 5”
3.	ČSSR (Matoušek, Moravec, Von-dracek, Pučaček) po r39”
5. Švedska po 3’03”
5.	Nizozemska po	3T6”
6.	NDR po 4’09”,	7. Danska	po
4’30”, 8. ZRN po 5’03”, 9. Bolgarija po 5’05”) 10. Velika Britanija po 6’28”, 15. Italija po 8’20”.
Drugi naslov včerajšnjega dne je odnesla Nizozemka Trintje Fopna, ki je v cestni vožnji malo pred ciljem z ostrim sprintom zapustila glavnino in tako zanesljivo zmagala. Glavnina je vozila skupaj skoraj vse do cilja, ko pa je prišlo do Odločilnega posega Nizozemke, ki je tako osvojila prvo mesto in zlato kolajno.
Vrstni red:
1.	Trintje Fopna (Niz.), ki je prevozila 54,138 km v 1.32’36” s poprečno hitrostjo 35,076 km/h
2.	Gambillon (Fr.)	po 1”
3.	Van Osteen Hage (Niz.)
Od Italijank je bila najboljša Tar-tagni, ki se je uvrstila na deveto mesto.
KOLESARSTVO
AJA, 27. — Domačin Joop Zoete-melk je zmagal na dirki po Nizozemski. V zadnji etapi pa je bil prvi Španec Domingo Perurena.
SAN CARLOS DE BARILOCHE, 27. — Italijan Erwin Stricker se je v paralelnem slalomu v tem kraju uvrstil na drugo mesto. V finalu je namreč Strickerja premagal. Španec Francisco Ochoa.
V torek so se na Kontovelu zbrali košarkarji, ki bodo v soboto odigrali prijateljsko tekmo s clam ljubljanske Olimpije. Naši košarkarji so opravili prvi trening in se bodo ponovno zbrali danes na Kontovelu (ob
20.30) za drugi trening
■n,,,milili  ........................................................................mimiuiiiimmiiiimiM»
ŠPORT JE V ZDA POPULAREN TUD! ZATO, KER...
Športne stave prevzemajo 05 milijonov Američanov
Središče vse dejavnosti je Las Vegan
obvestilo
ŠZ Bor obvešča svoje košarkarje, 3a se bodo treningi za letošnjo sezono v raznih prvenstvih pričeli v ponedeljek, 1. septembra, kot sledi: člani — ob 20.30 Mladinci in kadeti — ob 19.00 Letniki 1960-63 - ob 17.30
ZDA so dežela, kjer kraljuje denar in z njim statistike. Ljudje v glavnem slepo verjamejo statistikam in statistike tudi dajejo jasno sliko o dejavnosti in zanimanjih ljudstva. Ker je poklicnega športa v ZDA zelo veliko, je primerna tudi količina denarja, ki se vrti okoli njega. Statistike pravijo, da se kar 65 milijonov državljanov bavi s stavami na rezultate raznih športnih panog. Letni znesek stav doseže vsoto 60 milijonov dolarjev.
Football (rugby), bezbol, košarka, hokej, boks ter konjske in pasje dirke so panoge, ki imajo največ privržencev. Pri vsem pa je zanimivo in za državno blagajno tragično, da se po uradni (in obdavčeni) poti na leto stavi samo 7 milijonov dolarjev. Vzrok za tako razliko „e v prepovedi stav na večino omenjenih športov v skoraj vseh zveznih državah. Edina izjema je Nevada, kjer človek povsem zakonito stavi na katerokoli stvar.
Razpašenost igranja .je . taka, ..da je nepojmljivo misliti na zatiranje preko sodnih in. policijskih oblasti. V resnici niti ni politične volje, saj slonijo na stavah celi imperiji raznih mogotcev. Osrednja vlada misli samo spremeniti zakonodajo in praktično igranje uzakoniti ter ga s tem obdavčiti. Globoko vkoreninjena denarna miselnost bo od ljudi iztisnila še nove vsote in zadovoljni bodo «bookmakerji» kot tudi državna blagajna. Nekaj držav severovzhodne
Vsi treningi bodo na stadionu «Prvi I obale je že sprejelo ustrezne zakone maj».	| in igranje privedlo na 'eli dan.
metne lige so včeraj dosegli nje izide :	nasled-
željezničar Crvena zvezda	1:4
Vojvodina - Sarajevo	1:0
Budučnost - Hajduk	1:2
Olimpija - Čelik	1:0
Radnički (N) - Partizan	0:2
Beograd - Vardar	1:0
Nočni tekmi: Velež - Sloboda in Dinamo - Radnički (K).	
Priprave naših enajsteric...
V ZDA je izšla celo knjiga z napotki za športne stave («Gnide to sports betting»), kajti način stave ni za vse športe enak. Pri bezbolu se na primer stavi le na zmagovalca, pri košarki pa se navadno stavi na razliko v koših.
Središče vse te dejavnosti je v mestu Las. Vegas (Nevada), ki je sicer znano po vsem svetu zaradi i-gralnic. V Las Vegasu imajo svoj sedež razne «bobkmakerske agencije», ki določajo razmerja moči med reznimi ekipami na podlagi rezultatov iz sobote in nedelje. Najbolj znan bookmaker v Las Vegasu je Jimmy Snyder, bolj znan kot «Jim-my the Greek» (grški).
Že v ponedeljek izidejo popolni bilteni za vse športne panoge, ki na primer določajo, da so v naslednji bezbolski tekmi Indians iz Chicaga favoriti s 5:7 proti Cowboys iz Dallasa in da bi morali v košarki La-kers iz Los Angelesa za 12 točk premagati Sacramento. Čeprav lahko vsak bookmaker postavi svoja razmerja, ..navadno,,.qljyeljajo tista iz Las Vegàsa. Pri jimmyju Snyderju sprejemajo stave tudi za politične volitve,; za, uspeh..ali neuspeh vesoljskih podvigov in za vsako stvar, ki ima določen odziv na javno mnenje.
Zelo živahna je dejavnost pri u-niverzitetni košarki, ki poteka na amaterski bazi. Ker se pri košarki stavi na razliko v koših, so zabeležili že več primerov podkupovanja. Igralci, ki od klubov ne dobivajo veliko denarja, rade volje sprejmejo ponudbo, da neko tekmo še vedno zmagajo, vendar z manjšim številom točk. S tem pomagajo svojemu žepu, igralcem, ki so-investirali posebno velike vsote in istočasno ne oškodujejo kluba, ki vseeno zmaga,
NOGOMET
S. Popesku v Trebčah
V nedeljo dopoldne, ko smo se peljali ob novem nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah, smo opazili na igrišču lepo število mladih trebenskih nogometašev. Mladi Trebenci so trenirali, ker pač se bo kmalu tudi zanje pričelo nogometno prvenstvo. Trener nogometne ekipe Primorca je domačin Čuk. V teh dneh, in sicer že dva tedna, pomaga Trebencem ter jih trenira in jim daje svoje nasvete v Beogradu dobro znani bivši nogometaš «Partizana» Stanislav Popesku.
Še pred drugo svetovno vojno je Popesku kot mladinec igral v nogometnem klubu «Vojvodina» v Novem Sadu in bil državni reprezen-
Sovodu j e
Novost pri sovodenjskem šport-
da bo ekipa tudi letos igrala domače tekme v Štandrežu.
imeli v dolgem prvenstvu. Ekipa ima kljub temu resnične možnosti
Kol nam je sam trener Marson za napredovanje; saj je v prejšnjih
dveh Ist h le za las izgubila to priložnost.
nem društvu predstavlja letos na- povedal, bodo prva dva tedna ire-stop, tokrat prvič, naraščajniške ningov posvečali le kondicijskim ekipe na prihodnjem prvenstvu pripravam. In to bo tudi glavna Letošnjo sovodenjsko ekipe bodo Razumljivo je, da je trener Giani skrb sovodenjskega trenerja, saj sestavljali naslednji igralcu Marson posvečal mladim igralcem ekipo v bistvu sestavljalo isti i- VRATARJA:	RrovvidenR, To-
največ pažnje,. tako da je sklenil gralci kot lansko leto. kar bi ne masm. že v teh dneh pričeti s treningi smelo predstavljati težav glede BRANILCI-
naraščajnikov. Kar se pa članske uigranost. Sovodnje nimajo trenut- Tr^venato Qru(ien ’ S Florenin ekipe tiče. je trener odločil, da no na sporedu nobene prijateljske p r '	,
Kovic, Ferfolja,
ekipe tiče, je trener odločil, .....
bodo s pripravami pričeli konec Iskrne, čeprav, kot je rekel Mar-meseca. Ob tem pa moramo po- son< ze dobili številne ponudbe.
'novno povedati, da tudi letos so- Nekaj srečanj bodo imeli le v vodenjska ekipa ne bo mogla drugi polovici septembra ko bo nastopiti pred lastnim občinstvom, skipa kondicijsko že na mestu, kar bo vsekakor negativno opli-	Sovodenjci bodo letos igrali za
vaio na uspeh v prvenstvu. Igri- prestop v višjo ligo. Zavedajo pa in Tomšič, šče namreč ni docela urejeno, tako se hude konkurence, ki jo bodo
Pozzo. D. Batistič.
ZVEZE:	Petejan, B Margon,
Biasiol (lani je igral za Romano) ter Batistič.
NAPADALCI: P. Florenin. Sambo. Furlani, Buikovič, Zavadlav
P.R.
Popesku je izkoristil dopust, da je obiskal Trebče in je, kot nogometni izvedenec, pomagal pri pripravi Primorca za bližnje prvenstvene nastope
tant. Za časa NOB se je kot vsi zavedni in napredni Jugoslovani boril proti nacifašrzmu. Zadnje dni aprila 1945. je Popesku prišel s prvo topniško divizijo, vključeno v IV. armadi, v naše kraje ter se boril za osvoboditev Trsta. Njegova divizija, v kateri je bil Pcprsku častnik, se je ustavila nekaj časa v
Ker je skoraj vsa dejavnost nezakonita, potekajo stave po privatni liniji, brez vsake birokracije. Bookmaker ima že svoj delokrog in stave sprejema navadno kar po te-
V tej vasi je imel tovariše domačine, ki so se erav tako borili z njim. Tu se je seznanil z domačinko Elzo Čuk, s katero se je oženil.
lefonu. Do sporov pride le redko- Popesku se je vrnil v Beograd, kdaj, ker je sloga v tem smislu j k.l-r je se na^lje služd v vojski, res vzorna. Med bookmakerji in od-
Ko so leta 1945 organizirali nogo-jemalci je v veljavi čisto posebno rr-stni klub «Partizan», je Popesku
izrazoslovje, ki je navadnemu smrtniku skoraj nerazumljivo.
Največje stave sproži finalno tekmovanje v footballu nato pa znamenite «World series» v bezbolu. Sledijo finalna tekmovanja v košarki in footballu za univerze in poklicni košarkarski turnir.
AVTOMOBILIZEM * ^
MONZA, 27. — V nedeljo bo v tem mestu avtomobilska dirka formule 3. Med udeleženci bodo vsi najboljši italijanski piloti te kategorije.
takoj pristopil ter tako bil med prvimi člani in igralci tega kluba. Dolgo let je zvesto in dobro igral ter branil barve «Partizana». Sedaj je v zasluženem pokoju, toda še vedno član in odbornik tega kluba.
Skoraj vsako leto prihaja z ženo na dopust v Trebče, kjer ima žena sorodnike. Letos je izkoristil počitnice, da pomaga trebenskim nogometašem. Z velikim veseljem in vnemo ter z dolgoletno izkušenostjo trenira mlade Trebence. Škoda, da se bo moral kmalu vrniti v Beograd, kajti z njim bi trebenski nogometaši in športniki nasploh veliko pridooili.
M. M.
II!...........
::::::::::::::::::::


U
&
1
h
Maj v deželi Sovjetov	I*
ODKRITJE SREDNJE AZIJE

LENINGRAD
čet',»ek, 1. maj 75.
Dopoldne sva s sinom pripravila prtljago, kajti takoj po kosilu je bilo treba odriniti na letališče Ljubljana, na Hrnik, odkoder naj bi po voznem redu ob 15.40 odleteli naravnost v Leningrad.
slo ^°'3ro uro Pred odhodom letala se je naša turistična T .uP1Pa v organizaciji turistične agencije Yugotours iz na^ .Jape obrala v čakalnici ljubljanskega letališča. Bilo narice -u »8^’ vendar samo 30 izmed nas vseh je bilo c ,eryen ..čez Leningrad in Moskvo v daljno sovjetsko ■ n-'° ^Z1.l°- Večina izmed bodočih sopotnikov na daljni ie hJ56« e-*3rV^ Opravljala v deželo sovjetov, zame pa letih1 °r °Ju Pet0 P0P0tovanje v Sovjetsko zvezo v desetih v seh' Hfu U"	sem bil malce na trnih, saj sem se
Lenina° vns.ebl nad ponovnim srečanjem z lepotcem mi lefi™ °m’ ^er Sein bil že prvič natanko pred dpseti-
- Cakaii smo na čartersko letalo Aviogenexa, ki naj bi Tnnret e^° 'Z ^l°?kve> vendar je po krajši zamudi vendar P° jev 134 A pod našo zastavo kaj kmalu odložil naše
popotnike, ki so odtod odleteli natanko pred tednom dni. Med njimi je bila tudi skupina turistov iz Srednje Azije, obložena z balalajkami, na glavi pa so številni nosili tipične azijske, oziroma afganistanske črne ali pa tudi z zlatom vezane čepice, imenovane tjubetajke, kakor sem kasneje zvedel, ko sem si jo tudi sam kupil v Taškentu. Vsi so bili zagoreli od puščavskega sonca in bežno, kolikor je pač mogoče mimogrede, povedali eno samo besedo: čudovito, dodali pa so še: naporno.
Z majhno zamudo se je naš Tupoljev 134 A zapodil po vzletni stezi brniškega letališča, se strmo povzpel kvišku, naredi! polkrog in se usmeril proti severu. Vreme je bilo lepo, sončno in s hitrostjo nad 900 kilometrov na uro smo se napotili Leningradu nasproti. Pot nas je vodila čez Dunaj in Varšavo naravnost dalje proti severu, žal pa so nad sovjetskimi baltskimi republikami ležali oblaki in tako nismo ničesar videli, čeprav je ob lepem vremenu tudi pogled z višine desetih kilometrov zelo lep, jasen in tudi dober.
Med vožnjo, ki je trajala dobri dve uri, natančno dve uri in pol,se m razmišljal o svoji prvi poti v Sovjetsko zvezo. Tudi takrat sem poletel naravnost proti Lenigradu, le da smo odleteli z beograjskega letališča. Razdalja od Beograda do Leningrada pa je približno enaka razdalji med Ljubljano in Beogradom. Vendar smo takrat potrebovali, pred desetimi leti za isto pot kar šest ur, torej še enkrat toliko časa. Sicer pa šem takrat takole popisal svojo prvo pot v Rusijo in svoje prvo srečanje z Leningradom :
«Svoje prvo poročilo s potovanja po Sovjetski zvezi lahko začnem z neko zanimivostjo, ki bi utegnila biti pomembna zgolj za nas: naše jugoslovansko, oziroma slovensko potniško letalo JU-AFF podjetja Adria Avioprometa iz Ljubljane tipa DC-6-B (štirimotorno letalo s klasičnimi
motorji na vijak) je bilo namreč prvo jugoslovansko potniško letalo, ki je pristalo na leningrajskem letališču tako, da je priletelo naravnost iz Jugoslavije, to je iz tujine.
V petek, 1. oktobra, je bilo na beograjskem letališču zjutraj izredno lepo in toplo vreme. Meteorologi so sporočili, da znaša temperatura nič manj kot plus 28 stopinj Celzija. Natanko ob osmi uri se je naše letalo dvignilo in popeljalo s seboj 82 jugoslovanskih inženirjev gradbeništva in arhitekture, ki so se v organizaciji Kompasove podružnice v Beogradu odpravili na sedemdnevno potovanje po Sovjetski zvezi da bi si tam predvsem ogledali industrijsko stanovanjsko gradnjo in se seznanili z dosežki sovjetske arhitekture in urbanizma. Naš polet do Leningrada je trajal natanko 6 ur in 2500 kilometrov dolgo pot smo preleteli v izredno lepem, sončnem in mirnem vremenu. Celo kapitan našega letala «Gorjup» ni mogel med potjo prehvaliti izrednih vremenskih razmer, tako da je bilo potovanje bolj podobno običajnemu nedeljskemu izletu kot pa obisku drugega največjega mesta v Sovjetski zvezi ali njihovim severnim Benetkam, lepotcu Leningradu.
Po moskovskem času je bila ura štiri popoldne, ko so se kolesa naše štiromotome Dakote dotaknila vzletne steze leningrajskega letališča. Vsi smo bili nestrpni, kajti nihče med nami še ni bil v Leningradu. Zato smo si želeli, da bi bile vse carinske in obmejne formalnosti čim-prej opravljene, saj je postal s prihodom na sovjetska tla naš čas izredno dragocen — čimprej smo si želeli videti čimveč, čimveč ujeti v oči in spomin lepot in novih doživetij, ki nam jih je Leningrad kasneje v oblici nasul in nas z njimi bogato obdaroval.
Leningrajsko letališče sprva na nas ni naredilo posebnega vtisa. Res je, da je glede vzletnih in pristajalnih stez ogromno, samo pristaniško poslopje pa ni veliko in se vidi, da ni čisto pripravljeno za mednarodni zračni promet.
Tudi čakati smo morali dlje kot običajno, kajti zmedeni in nestrpni smo bili tako mi, kot tudi domačini. Toda kaj kmalu je zadrega odpadla in čez kako uro po pristanku smo že v avtobusih hiteli Leningradu nasproti.
Leningrajsko letališče leži razmeroma blizu samega mesta. Samo petnajst kilometrov (to namreč za ruske daljave ne predstavlja ničesar) je proč od središča mesta. Po nekaj kilometrih vožnje smo prispeli na Moskovski prospekt. To je cesta, dolga deset kilometrov, ki vodi k srcu Leningrada in je hkrati najdaljša in najširša ulica v Leningradu. Na mestu, kjer teče ta prospekt, so bila še pred nedavnim močvirja in pusta zemlja, zdaj pa so ob njem zrastla stanovanjska in upravna poslopja, med njimi popolnoma nov in moderen hotel «Rusija».
Na Trgu vstaje smo se namestili v hotelu «Oktober», odkoder se začenja osrednja stara ulica Leningrada, svetovno znani Nevski prospekt. Še isti večer, proti polnoči je že šlo, smo blodili po Nevskem prospektu, ki je bil kljub pozni uri prepoln ljudi in živahen kot pri nas o-poldne pred pošto. Tudi tu me je presenitila širina Nevskega prospekta, pa tudi njegova dolžina — kar pet kilometrov je dolg, ves je v svetlobnih reklamah, na koncu, pri reki Nevi, pa ga zaključuje mogočno poslopje Admi-ralitete z admiralitetsko iglo, vso pozlačeno na vrhu, o kateri je pel že Puškin
Sploh sem se na sprehodu po nočnem Lenigradu po-čutil nekako domačega, nekako vse mi je bilo znano iz Puškinovih verzov, Gogoljevih vrstic, iz romanov Dostojevskega. Zdaj sem bil resnično v tistem Pitru ali Peterburgu, ki je, in to po pravici, navdihnil toliko verzov in čudovitih opisov ruskih klasikov. Razlika je bila samo v tem, da ta literatura, pa naj jo je napisala roka naveč-jega ustvarjalca, samo približn oponazarje tisto, kar lahko vidijo tvoje lastne oči in zaznajo tvoja lastna občutja.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montscchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre|: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ Številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din PoSfni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS - 61000 Ljubljana;
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legaini 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku sli upravL Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 6
28. avgusta 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
POLITIČNA IN VOJAŠKA KRIZA V ARGENTINI
Poveljniki armadnih zborov zahtevajo odstop gen. Laplana
Vlada se lahko zanaša le na poveljnika 1. armadnega zbora v Buenos Airesu - Enotni generalštab «upornikov» v Čampu de mayo?
BUENOS AIRES, 27. - Politični položaj v Argentini postaja od ure do ure vedno bolj zapleten. Vojaški poveljniki zahtevajo odstop vrhovnega poveljnika vojske gen. Alberta Nume Laplana ter so že ustanovili enotno poveljstvo operacij in začasni generalštab, ki ima svoj sedež pri garniziji «Čampo de mayo», kakih 30 km od Buenos Airesa. Na drugi strani pa so generalna konfederacija dela, peronističn; sindikati ter justicialistična stranka (peroni-stična) pozvali vse stranke na skupno zborovanje za obrambo ustave. Vse te organizacije so v stalni pripravljenosti, da bi ustrezno odgovorile na morebitne vojaške pobude.
Nastop vojaških, poveljnikov gre povezati z imenovanjem polkovnika Vicenteja Damasca za notranjega ministra. To imenovanje je vzbudilo veliko nezadovoljstvo v vojaških
krogih Poveljstvo mornarice in le- vojaškim pučem.
je le poveljnik vojske gen. Alberto Laplane podpiral imenovanje. V vojaških krogih so na splošno nasprotovali tej pobudi, ker so pred dvema letoma (po zmagi peronistov na volitvah) sklenili, da se vojska ne bo več vmešavala v vladne zadeve. Sedanje krize v vojski ni ublažil niti sklep polkovnika Damasca, da se odpove vojaški suknji. Poveljniki treh armadnih zborov so takoj zahtevali da mora odstopiti tudi Laplane. Predsednica Izabelita Peron je v prvem trenutku zavrnila generalov sklep, pozneje pa je pristala pod pogojem, da bi poveljnik vojske postal poveljnik 1. armadnega zbora gen. Alberto Caceres, ki ima svoj sedež v Buenos Airesu. Že sinoči so enote tega zbora zastražile vladna poslopja, predsedniško palačo in zasebno rezidenco Isabelite. Peron. Vse je zgledalo, da je Argentina pred
talstva sta mu nasprotovala od vsega začetka. Odpor pa se je porodil tudi v krogih kopenske vojske, kjer
Danes se je gen. Laplane pogovarjal s poveljnikom 2. armadnega zbora gen. Robertom Violo, ki ima
liiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO NEDELJSKEM SREČANJU OB VIKTORIJINIH SLAPOVIH
Muzorewa verjame v pozitivno rešitev
Tudi zambijski predsednik Kaunda gleda optimistično na rešitev rodezijskega vprašanja
LIVINGSTONE (Zambija), 27. — Da- | -----------------------------
vi je delegacija Afriškega narodnega «r , ■•»i	»
sveta (Afričan national council), ki jo iUtOIlSKcl CfTKCV vodi škof Muzorewa zapustila Vikto- I i . n. rijine slapove ter odšla v Lusako 0 OSOJ il P lIlOCliGlOVO IlUIltO
Od tu se bo nekaj rodezijskih črnskih predstavnikov lahko vrnilo v Sa-lisbury, drugim pa je povratek v domovino onemogočen, ker jih je Smithov režim obsodil v preteklosti zaradi njihove odporniške dejavnosti. Povratek v Lusako rodezijskih črnskih veljakov potrjuje, da so razgovori na nevtralnem področju (v vlaku na mostu med Rodezijo in Zambijo) obtičali na mrtvi točki, Neposredni povod za razbitje pogajanj je v dejstvu, da rodezijski predsednik lan Smith ni hotel pristati na zahtevo, da bi prišli na nadaljnja pogajanja v Rodeziji obsojeni črnski voditelji.
Kaj se bo zdaj zgodilo? Ali obstaja kako upanje, da se bodo po-
SANTIAGO DE CHILE, 27. - Z zverinskim divjanjem in nesposobnostjo si je čilski fašistični režim nakopal sovraštvo tudi tistih krogov, ki so v začetku soglašali z njegovo politiko, ali ki so vsaj odobravali nasilno strmoglavljenje zakonitega predsednika Allendeja. Tako je tudi katoliška cerkev večkrat postavila Pinochetov režim na zatožno klop. Danes so se cerkveni prelati znova odločili za oster nastop proti režimu zaradi gospodarske krize, ki pretresa državo in ki je prizadela najrevnejše sloje čilskega prebivalstva, predvsem pa kmete.
V dokumentu, ki so ga podpisali škofje in duhovniki škofij Los An-
gajanja nadaljevala? Sodeč po vide- j geieS( Chilan in Talca poudarjajo.
zih bi bilo kaj takega skoraj nemogoče, toda obstajajo določeni čini-telji. ki navajajo na optimizem.
Predvsem naj opozorimo na komentar škofa Muzorewe Smithovega govora pred rodezijskim parlamentom. Afriški voditelj je dejal, da je Smith napravil vse mogoče, da bi pogajanja pri Viktorijinih slapovih propadla, kar pa se mu ni posrečilo, ker je ANC dokazal, da je trezen in preudaren sobesednik. «Menim — je dejal Muzorewa — da bo Smith, ko bo vse trezno premislil, prišel k sebi in bo nadaljeval pogajanja.» Glede Smithove trditve, da se bo Rodezija pogajala naprej z drugimi črnskimi voditelji in plemenskimi poglavarji, pa je Muzorewa izjavil, da je vsak tak poskus jalov spričo moči in vpliva ANC. V neki drugi svoji izjavi pa je Muzorewa dejal, da obstaja 90 odst. možnosti za pozitivno rešitev rodezijskega vprašanja, če bo Južnoafriška zveza prepričala Smitha, da je nujno, da se pogajanja za ustavno ureditev Rodezije nadaljujejo.
Sploh postaja vedno bolj jasno, da posredovanje Južne Afrike in Zambije (kot je znano sta se pogovorov na mostu pri Viktorijinih slapovih udeležila tudi južnoafriški predsednik Vorster in zambijski predsednik Kaunda) predstavlja eno najbolj trdnih jamstev, da se bodo pogajanja nadaljevala. Južna Afrika bo prav gotovo zastavila ves svoj vpliv, da bi se Smith spijaznil z dejstvom, da se mora pogajati s predstavniki večinskega črnskega prebivalstva. Vorster se zaveda, da bi zmeda, oziroma državljanska vojna v Rodeziji ogrožala tudi položaj belcev v sami njegovi državi.
Pri vsem tem igrata veliko vlogo tudi Zambija in njen predsednik Kaunda, ki je po srečanju pri Viktorijinih slapovih izjavil, da je bil začetek dober, da bo pg treba razčistiti nekaj točk. To se bo zgodilo v prihodnjih dneh — je dejal Kaunda. Vse to dokazuje, da Zambija pozitivno vpliva na rodezijske črnske predstavnike.
V polemike okoli rodezijskega vprašanja se je sedaj vmešal tudi ugandski predsednik Idi Amin, ki je zahteval, naj afriške države izključijo zambijskega predsednika Kaundo iz vseh srečanj držav Organizacije afriške enotnosti. Amin je poslal to zahtevo generalnemu tajniku organizacije Williamu Etekiju (Kamerun). V svoji brzojavki pravi, da se je Kaunda pregrešil s tem, da se je sestal z južnoafriškim predsednikom Vor-sterjem ter tako izdal stvar afriških narodov. Kot je znano, se nedavnega srečanja Organizacije afriške enotnosti niso udeležile Zambija, Tanzanija in nekatere druge države. Ftazlog za to je treba iskati v odporu teh držav do Idi Amina.
da se obdelane površine vidno krčijo, ker vlada ne zajamči kmetom zadostnih kreditov. Zaradi tega so bili najrevnejši kmetje prisiljeni zapustiti zemljo, ki so si jo pridobili z velikimi žrtvami, šoloobvezni otroci na podeželju pa sploh ne morejo v šolo zaradi skrajne bede, v kateri živijo. Cerkveni dostojanstveniki poudarjajo nadalje, da je hunta večkrat zagotovila, da ne bo preganjala nikogar zaradi njegovega političnega nazora, da pa policisti in oblastniki vsak dan grobo teptajo to načelo.
svoj sedež v Rosariu. Sporočil mu je pogoje, ki jih postavlja predsednica za njegovo odstranitev. Ni pa verjetno, da bi poveljniki armadnih zborov pristali na imenovanje gen. Alberta Caceresa, ker jim je ta nižji po činu. V nekaterih krogih trdijo celo, da je Laplane že prepustil poveljstvo vojske poveljniku 2. armadnega zbora. Na drugi strani pa se je razširila vest, da je poveljnik 3. armadnega zbora gen. Carlos Delia Larroca poslal vladi ultimat, naj odstavi Laplana in naj na to mesto imenuje prav njega.
Iz Cordobe pa sporočajo medtem, da je policija po nesreči ubila za-hodnonemškega konzula v južni Argentini Maxa Kupermanna. Po pisanju lista «Ultima bora» se je Ku-permann peljal z avtom skozi Cordobo ter je verjetno preslišal poziv agentov nekega policijskega bloka, naj se ustavi. Agenti so streljali in ga ubili.	>
Mesec dni zapora fašističnemu morilcu Mariu Tutiju
PARIZ, 27. — Franosko kazensko sodišče v Draguignanu je danes obsodilo na mesec dni zaporne kazni fašističnega morilca Maria Tutija zaradi skrivnega prihoda v Francijo in nedovoljene posesti strelnega o-rožja. Tutijev branilec je vložil priziv.
Terorista, ki je bil aretiran 27. julija v Saint-Raphaelu bi morali danes osvoboditi in ga izročiti italijanski pravici, če bi bila razsodba pravomočna. Ker pa je branilec vložil priziv, bo moral Tuti sedeti v zaporu, dokler se ne bo o njegovem primeru izreklo prizivno sodišče. Vse kaže, da se je terorist odločil za priziv, da bi odgodil trenutek povratka v Italijo, kjer je bil obsojen na dosmrtno ječo. Verjetno upa. da mu bodo medtem priznali politično zatočišče, za katerega je zaprosil pred časom. Po mnenju italijanskih sodnih oblasti pa mu bo ričiklej) spodletel, saj je bil obsojen le zaradi navadnih kriminalnih izpadov.
Silovito neurje, kot ga že 60 let ne pomnijo, se je
V kratkem osvobojen Wayne Eden?
MONTECATINI TERME, 27. — Po govoricah, ki se širijo v dobro obveščenih krogih v Montecatiniju bo v kratkem konj Wayne Eden osvobojen. Ugrabitelji naj bi čakali le, da se zaključi evropsko prvenstvo, da osvobodijo konja, ki je v tem letu osvojil veliko dirk. Govori se, da je bil konj ukraden le, da se ne bi udeležil dirke v Ceselli, ki je veljavna za evropski naslov.
Po mnenju preiskovalcev, ki že dva tedna zaman iščejo plemenitega žrebca, pa vsekakor ni izključena domneva, da so tatovi ukradli konja, da bi iztržili mastno odkupnino.
radi močnih nalivov narasla in prestopila bregove. Voda je zalila obrate Crvene zastave in Na sliki: delavci v boju z vodo v oddelku avtomobilske tovarne.
včeraj zneslo nad Kragujevcem. Reka Lepenica je zadel predmestja.
uiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiio
IDINSIVEN PRIMER Y /(.OIIOVIM SVETOVNE KIMATOGRAFIJE
V podjetja Technicolor ukradeni filmi treh znanih režiserjev
Gre za Fellinijev «Casanova», Pasolini]ev «Le 120 giornate di Sodoma» in Damiani jev «Un genio, due compari, un pollo»
RIM, 27. — Upravni svet rimskega podjetja «Technicolor» je sporočil, da so neznanci v dneh od 15. do 25. avgusta ukradli v skladišču podjetja tri filme, in sicer Fellini jevega «Casanova», Pasolinijevega «Le 120 giornate dl Sodoma» in Da-mianijevega «Un genio, due compari, un pollo». Karabinjerji stotnije Montesacro in osrednjega preiskovalnega oddelka so že začeli preiskavo, da bi ugotovili dinamiko tatvine, predvsem pa, čemu so se tatovi polastili filmov, saj je to doslej edinstveni primer v 70-letni zgodovini svetovne kinematografije.
Po pričevanju ravnatelja in uslužbencev podjetja «Technicolor» so bili filmi spravljeni v 70 kovinskih zabojih v posebnem klimatiziranem skladišču, kjer je temperatura stalna, da se filmsko gradivo ne bi pokvarilo. Tatovi, ki so vlomili v skladišče, so verjetno dobro poznali filmski svet, predvsem pa so vedeli, kaj in kje iskati. Čudno je le, da se čuvaji, ki so redno stražili v podjetju, niso zavedli kaj se dogaja.
Po mnenju uprave rimskega podjetja so tatovi vlomili v skladišče med 15. in 25. avgustom, ko je bila večina uslužbencev na dopustu. Na težkih jeklenih vratih klimatiziranega skladišča kot tudi na lesenih vratcih termičnih celic so vidni znaki vloma, kot rečeno pa se nihče od čuvajev ni zavedel, kaj se dogaja. To je še tembolj čudno, ker
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiinTiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiKiiiuiiiiiiiiH
ODLOČILEN RAZPLET V PREISKAVI O UMORU 17-LETNEGA DEKLETA
Aretiran domnevni morilec študentke Laure Orsi
Obtoženec je Ambrogio Landriani iz Melegnana, ki je bil pred tremi meseci že osumljen zločina — Zaskrbljenost za usodo Cristine Mazzotti
LODI, 27. — Nepričakovan razplet i bo na smrt. Roparji so jo zadavili s v preiskavi o umoru Laure Orsi, 17-1 svilenim šalom, ki je bil tudi izho-
letne študentke iz Melegnana, ki je bila ugrabljena 7. aprila in nato zahrbtno ubita. Na ukas lodijskega preiskovalnega sodnika dr. Stabileja so karabinjerji snoči aretirali Ambrogia Landrianija, ki ga sodnik dolži namernega umora. Landriani je bil že priprt in zaslišan takoj po odkritju Laurinega trupla, a je bil osvobojen, ker mu preiskovalci niso mogli dokazati krivde.
Doslej ni še znano, na čem je dr. Stabile osnoval svojo obtožbo. Sodnik je v pogovoru s časnikarji poudaril le, da je domnevni morilec le člen dolge verige, ki jo je treba še odkriti. Landriani pa, čeprav so ga zasliševali vso noč, je krčevito zavrnil vsakršno obtožbo in je večkrat poudaril, da je žrtev zmote. Fant, ki Je imel že nekajkrat opravka s pravico zaradi manjših tatvin in pretepanja, je v Melegnanu znan kot nepridiprav, ki živi v brezdelju in zapravlja čas s kvartanjem in pijančevanjem.
Laura Orsi je izginila 7. aprila, ko se je vračala domov iz Milana, kjer je obiskovala jezikovni licej. Ugrabitelji so že isti večer zahtevali od družine 300 milijonov lir odkupnine, nato pa se niso več oglasili. Prav zaradi tega preiskovalci domnevajo, da je dekle spoznala koga od ugrabiteljev (Landrianija ali koga drugega) in s tem podpisala svojo obsod-
dišče za preiskavo. Gre za vzorčast šal, ki naj bi bil last Ambrogia Landrianija. Že pred tremi meseci so preiskovalci zaslišali obtoženca v tej zvezi, vendar pa niso našli drugih indicov, ki bi podkrepili domnevo, da je osumljenec morilec. Vse kaže torej, da je dr. Stabile, ki je včeraj zaslišal okrog 30 prič, preden je podpisal zaporni nalog, zbral še vrsto drugih elementov, ki dokazujejo, da je fant vpleten v podli umor.
Vzporedno s preiskavo o umoru Laure Orsi hitro napreduje tudi preiskava o ugrabitvi Cristine Mazzotti,
18-letne študentke, ki je bila ugrabljena v začetku julija v Eupuliu pri Comu. Dekle ni bilo še osvobojeno, čeprav je družina plačala milijardo lir odkupnine že pred 20 dnevi.
Kot smo’ poročali že včeraj so a-genti kriminalistične policije v sodelovanju s švicarskimi kolegi prišli na sled ugrabiteljem. Včeraj zvečer so tudi odkrili podzemsko celico, v kateri je bilo dekle do 30. julija. Gre za majhno podzemsko sobo, v kateri so preiskovalci našli Cristinino uro in zapestnico. Lastnika hiše, zakonca Giuliano in Loredana Angelini sta že priznala, da sta bila «ječarja» mlade študentke, dodala pa sta, da _ so ostali člani tolpe prišli ponjo dva j diti že osvobodili, čeprav so ob iz-dni preden je bila izplačana odkup-1 plačilu odkupnine obljubili, da bo nina. Poudarila naj bi tudi, da so i-|v teku treh dni svobodna.
meli njuni pajdaši krinke na obrazu, da bi ju ne spoznala.
Prav tako je že priznal, da je bil vpleten v ugrabitev Cristine Libero Ballinari, švicarski tihotapec valute, ki je bil aretiran pred desetimi dnevi v Luganu, ko je skušal zamenjati^ «čistim» denarjem del odkupnine. Tudi on naj ne bi vedel za i-stovetnost drugih članov tolpe, saj naj bi bil v stiku le z zakoncema Angelini. Po mnenju preiskovalcev gre za mednarodno tolpo, ki je bila organizirana po prekatih, ki niso prišli v stik med seboj.
Preiskovalci medtem aktivno iščejo pet osumljencev, med katerimi 23-letnega Kalabreža Sebastiana Spa-dara, ki je vzdrževal stike z družino Mazzotti. Kaže, da je on tudi prevzel odkupnino. Policija naj bi zvedela za tajni sestanek in naj bi skrivaj posnela na filmski trak izplačilo odkupnine.
Najnujnejše pa je sedaj vsekakor odkriti, kje je bilo dekle zaprto po 30. juliju. Preiskovalci menijo, da je druga celica nekje na meji med Lombardijo in Piemontom, kjer so se člani tolpe mudili najdlje, ne izključujejo pa, da so banditi odpeljali Cristino v Kalabrijo. Vprašanje je vsekakor, če je dekle še živa, saj je težko razumeti, čemu je niso ban-
imajo kovinski zaboji, v katerih so bili shranjeni posnetki precejšnjo velikost, vrhu vsega pa je ukradeno gradivo tehtalo vsaj dva stota.
Dokončna škoda še ni bila ugotovljena, ker bodo morali izvedenci skrbno pregledati vse gradivo, ki ga še imajo in preučiti, kako s tehničnega vidika popraviti škodo. Kaže pa vsekakor, da je bil največ oškodovan Damiani je v film «Un genio, due compari, un pollo», ki je bil praktično že končan. Tatovi naj bi odnesli vsaj četrtino posnetkov. Prav tako naj bi bila skoraj nepopravljiva škoda za Pasolinijev film, medtem ko je bil Fellini najmanj prizadet. Tatovi naj bi odnesli posnetke viharja v laguni, ki je bila ena najbolj težavnih in tudi najbolj dragih scen vsega filma.
Kot rečeno so tatovi odnesli okrog 70 kovinskih zabojev, to pa še ne pove veliko, saj je bilo v nekaterih shranjenih le nekaj metrov filmskega traka, v drugih pa na desetine metrov posnetkov. Šele skrben pregled, za katerega bodo potrebovali tehniki več dni, bo pokazal, kakšna je dejanska škoda. Med stotinami metrov ukradenih filmov je namreč več ponovitev iste scene: režiser u-porabi le najboljšo za dokončni proizvod. Zato je treba ugotoviti sorazmerje med «dobrimi» posnetki in tistimi, ki so jih izločili.
Kljub nepričakovani tatvini je v «Cinecittà» vzdušje skoraj normalno. Fellini je danes prišel kot običajno na delovno mesto, da bi posnel sceno lunaparka. V pogovoru s časnikarji je poudaril, da tatvina brez dvoma lahko oškoduje njegov film, skrbelo pa ga je predvsem, da bi tatovi ne pokvarili posnetkov. Dodal je tudi, da je doslej še preura-njeno sklepati, kako nadomestiti u-kradeni material, izbirati pa bo verjetno moral med ponovnim snemanjem in uporabo materiala, ki ga je že zavrgel.
Pasolini ni hotel črhniti besedice, medtem ko je bil Sergio Leone, ki je producent Damianiievega filma črnogled glede posledic tatvine. V pogovoru s časnikarji je poudaril, da mimo dejstva, da se mu s poslovnega vidika obeta polom, saj bi moral biti film v kratkem v obtoku, bo imela tatvina še druge negativne posledice. Predvsem bo odslej zavarovalnina znatno višja, zaradi česar bodo poskočili proizvodni stroški. Marsikateri producent bo zato usmeril svojo dejavnost v tujino, ali pa bo celo opustil ta posel z izredno negativnimi posledicami na zaposlitveno raven v filmski industriji.
Pa tudi s pravnega vidika je vprašanje zelo zapleteno. Producenti običajno zavarujejo film po njegovi «umetniški vrednosti», a kdo bo lahko točno ocenil «umetniško vrednost» ukradenega gradiva? Kar pa zadeva odgovornost podjetja «Technicolor» so bili pravni zastopniki družbe mnenja, da podjetje odgovarja le za tehnično vrednost filmskega traku, saj je dolžno skrbeti le, da so posnetki skrbno shranjeni.
Ključno vprašanje preiskave je seveda, čemu so drzni tatovi ukradli filmski trak. Karabinjerji y tej zvezi poudarjajo, da vodijo preiskavo v vse smeri, čeprav ne skriva--jo prepričanja, da gre tatove iskati v filmskih krogih. Vodstvo «Technicolor» in prizadeti producenti pa v tem pogledu nimajo dvomov: tatovi so ukradli filmski trak, da bi izsilili mastno odkupnino. Če ie domneva utemeljena, bi bolj kot o tatvini skorajda upravičeno govorili o «ugrabitvi».
Električni tok ubil delavca
CHIETI, 27. — Električni tok je ubil dva delavca, ki sta delala z lo-ščilcem v komaj dograjenem stanovanjskem bloku v Drevoredu Alcione v Francavilli Mare. Nesrečneža, SCTetni Italo Caratella in 32-letni Pietro Tondo sta čistila pod v nekem stanovanju, ko se je zaradi kratkega stika vnel stroj, s katerim sta delala. Čeprav so jima delovni tovariši nemudoma priskočili na pomoč, je bilo prizadevanje, da bi jima rešili življenje, zaman.
$ifll
Karpov remiziral
MILAN, 27. — V 7. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Milanu so dosegli naslednje izide: Ljubojevič - Portisch	0,5:0,5
Unzicker - Smejkal	0,5:0,5
Browne - Petrosjan	0,5:0,5
Gligorič - Mariotti	0,5:0,5
Taji - Karpov	0,5:0,5
Andersson - Larsen	0:1
V prekinjenih partijah 6. kola pa so bili izidi naslednji: Karpov - Gligorič 1:0, Mariotti - Browne 0:1. Partijo Smejkal - Ljubojevič bodo nadaljevali danes.
PO SMRTI BIVŠEGA ETIOPSKEGA VLADARJA
Selasje: sončne in senčne plati močne osebnosti
Pomemben čmitelj v boju afriških narodov proti fašizmu in za enotnost črne celine - Simbol okostenelih fevdalnih odnosov
ADIS ABEBA, 27. — Radio A-dis Abeba je danes sporočil, da je v jutranjih urah umrl bivši e-tiopski cesar Hajle Selasje. Nekoliko pozneje se je zvedelo, da je bivšega etiopskega vladarja našel mrtvega ;v postelji neki služabnik. Po uradnem sporočilu je Hajle Selasje umrl na posledicah operacije na prostati (žleza podmehurnica), ki so jo kirurgi opravili pred nekaj meseci. Od dne operacije, pravijo v Adis Abebi, je bilo njegovo zdravstveno stanje vedno slabo zaradi motenj pri izločanju seči.
Hajle Selasje je dočakal precej visoko starost, saj se je domnevno rodil 23. julija 1892 v mestu Har^r. Bil je sin rasa Makonnena, poveljnika vojske cesarja Menelika. Tedaj se je pisal ras Tafari. Ko je odrasel, se mu je z raznimi uspelimi manevri posrečilo, da je postal e-tiopski cesar pod imenom Hajle Selasje. («Sila Trojice»). Eden od njegovih prvih ukrepov je bila u-kinitev suženjstva v Etiopiji.
Pokojni bivši cesar je zaslovel po svetu zaradi napada fašistične Italije na Etiopijo, Tedaj je govoril na zasedanju Društva narodov v Ženevi, kjer je ožigosal fašistični napad. Leta 1941 se je slovesno vrnil v Adis Abebo potem ko so Angleži dokončno likvidirali italijansko fašistično vladavino v E-tiopiji.
Po tej zadnji vojni je Hajle Selasje odigral pomembno politično vlogo na mednarodni ravni, a istočasno je skušal utrditi svoj notranji položaj. Leta 1952 je anektiral Eritrejo, leto dni pozneje pa je prepustil neko oporišče Amerikan-cem v zameno za izdatno pomoč pri reorganizaciji etiopske vojske. Nekoliko pozneje je spremenil ustavo ter uvedel splošno volilno pravico, ki pa je ostala več ali manj le na papirju. Leta 1960 se je uprla cesarska garda, toda vladarju se je posrečilo, da je zatrl upor. Dve leti pozneje se je začel upor v E-ritreji, ki je odigral pomembno vlogo pri njegovem strmoglavljenju z oblasti.
Na mednarodni ravni je Hajle Selasje odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi In tudi delovanju Organizacije afriške enotnosti. Tedaj je Adis Abeba postala afriška politična prestolnica , in sedež Organizacije afriške enotnosti.
V	notranjosti države pa se je njegov položaj začel majati. E-tiopska družbena ureditev je praktično slonela še vedno na fevdalnih odnosih. Vse bogastvo je bilo v rokah cesarske družine, plemstva in koptske duhovščine. Bivši cesar je sicer nekaj poskušal, da bi se stanje spremenilo, toda brez uspeha. Vojska mu je najbolj zamerila zaradi vojnih operacij v Eritreji, ki so terjale veliko žrtev, medtem ko je peščica ljudi bogatela brez o-vir. Hudo se je omajal cesarjev položaj tudi zaradi hude lakote v severnih pokrajinah.
Tako so vojaški krogi v februarju lani nastopili s silo. Polagoma so odstranili vplivne cesarjeve pri-vržence, a v septembru lani so ga dokončno odstavili.
V	zadnjem času je bivši cesar ži-
vel v neki vili v bivšem cesarskem «gebiju», ki je sedaj sedež vojaških oblastnikov. Njegov sin princ Asfa Wossen, ki živi sedaj v Angliji, je zahteval, naj Mednarodni rdeči križ ter neodvisni zdravniki o-pravijo obdukcijo, trupla njegovega očeta, ker je čudno, da je umrl potem ko se je po operaciji že dobro počutil. Sin zahteva nadalje slovesen pogreb na državne stroške.
VOJNA ZA SKODELICE
Dejstvo, da je britanski parlament naročil bavarskemu podjetju Rosenthal krožnike in skodelice za 20 tisoč funtov šterlingov (okrog 30 milijonov lir) je sprožilo izredno ostro polemiko v Veliki Britaniji, kjer je minister za trgovino ravno v teh dneh začel kampanjo «bug british» (kupite angleško blago). Sklep poslanca Jamesa Duma, ki je oskrbnik poslanske zbornice, da kupi na Bavarskem skodelice in krožnike — poudarjajo kritiki — ni le v protislovju s kampanjo, ki jo je začel minister, pač pa je groba žalitev za britansko industrijo, ki je prav tako znana po kvaliteti svojih porcelan kot je bavarska. Med drugim se je Dunn, ali kdor je v njegovem imenu naročil skodelice, dobro zavedal, da bo s svojim sklepom vzburil vihar, saj je priporočil bavarski tovarni naj zbriše napis «Made in Germa-ny».
Težko je predvidevati, kako se bo vojna za skodelice iztekla. Dunn je trenutno na dopustu in poslanci ga, kljub marljivemu prizadevanju, niso še iztaknili, da bi ga prisilili, naj odpove naročilo. Kaže pa, da je bavarsko podjetje že pripravilo skodelice in vtisnilo pečat britanskega parlamenta in dvomimo, da bi se kar tako odpovedalo dobičkonosnemu poslu zaradi britanskih muh.
VLAK V OSLA
Krajevni vlak, ki je vozil, na progi High Wycombe-hondon je predsinočnjim podrl osla, ki se je mirno pasel med tračnicami. Strojevodja je nemudoma izstopil, da bi priskočil na pomoč ponesrečenemu štirinožcu, a njegovo prizadevanje je bilo zaman, ker je žival poginila.
Medtem ko je možakar skušal omiliti oslove bolečine, je vlak počasi stekel in kot v starem komičnem filmu je strojevodja brezupno zasledoval konvoj, ki je mirno vozil naprej ne meneč se za «gospodarja». Z . mogočnim finišem je možakarju uspelo, da je dosegel nepokorni vlak, ni ga pa mogel u-staviti, ker so se pri trčenju v osla poškodovale zavore. Tako je prevozil vrsto postaj, ne da bi se ustavil, dokler ga niso preusmerili na stranski tir, na katerem se je njegova kinetična energija postopno izčrpala. * v
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiM
limor: Murna volna se nadailule
LIZBONA, 27. - V portugalski prestolnici so uradno sporočili, da je guverner Timorja na ukaz predsednika republike Costa Gomesa zapustil upravno središče otoka skupaj z begunci in sto portugalskimi vojaki, ki so branili begunce pred napadi rivalskih osvobodilnih gibanj. Guverner se je s svojim spremstvom naselil na otočku Atauro 30 milj severno od Dilija, 750 beguncev pa je nadaljevalo pot v Avstralijo.
Po vesteh iz indonezijskih virov naj bi od danes poseglo v bratomorno vojno tudi tretje gibanje APO DEPI, ki se zavzema za priključitev vzhodnega Timorja Indoneziji. Po vesteh iz istih virov je položaj v Diliju dramatičen, saj naj bi gibanje FRETELIN bombardiralo mesto tudi z letali, da bi iztrgalo nasprotnikom iz rok še zadnje postojanke.
Generalni tajnik OZN Waldheim je medtem naslovil sprtim gibanjem
poziv naj prenehajo z vojskovanjem in naj s pogajanji ugladijo vsa nasprotja. Kaže pa, da ni še _ dob» nobenega odgovora, čeprav je b» ves dan v stiku tako z indonezijsko kot z avstralsko in portugalsko vlado. Waldheim je poslal svoj poziv
v obliki tiskovnega sporočila, ker mednarodna organizacija nima nobenih stikov s timorskimi osvobodilnimi gibanji.
Na sliki: portugalski begunci otoka Timor po prihodu v Avstralijo,