POROČILO Stanje turizma Družbeni dogovor l/ ' • POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana- Šiška za obdobje 1976-1980 v I. polletju 1977 UVOD Skladno z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem, planu Jugoslavije mora skupščina občine najmanj enkrat letno obravnavati obširnejšo analizo izvajanja družbenega plana v preteklem obdobju in podati tudi oceno možnosti za nje-govo izvajanje v prihodnjem letu. Izvršni svet je v sodelovanju s temeljnlmi in drugimi organizacijami združenega dela, samouprav-nimi interesnimi skupnostmi in druLbenimi organizacijami ter na osnovi uradnih statističnih podatkov pripravil predloženo globalno oceno izvajanja Smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976-1980 v I. polletju 1977. Na ta način je bil v delo na pripravi poročila vključen širok krog ne-posrednih nosilcev planiranja - podpisnikov Dogovora o osnovah družbenega plana. Ne moremo sicer biti v celoti zadovoljni z rezultati tega sodelo-vanja, ker obstajajo nekateri nerešeni organizacijski in drugi proble-mi, vendar smatramo, da to poročilo z vspodbujenimi aktivnostmi predstavlja nadaljnji korak pri uveljavljanju samoupravnega družbe-nega planiranja. Zaradi omejenih možnosti, ki jih dajejo razpoložljivi statistični podatki, nepopolna in skopa poročila nosilcev planiranja, predvsem s področja negospodarstva in družbenih dejavnosti ter neoprede-ljenih, često si nasprotujočih si razvojnih tendenc v prvih mesecih letošnjega leta, bomo v oktobru to poročilo dopobiili z oceno družbeno ekonomskih gibanj v letu 1977, ki nam bo hkrati služila za pripravo osnutka Smernic za uresničevanje družbenega plana občine v Ietu 1978. S poročilom o devetmesečnih, predvsem go-spodarskih gibanjih, bomo koncem leta korigirali osnutek Smernic in jih predložili skupščini občine v sprejem. Družbeni plan občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—1980 je bil sprejet v juliju 1976, v času intenzivnega prilagajanja gospo-darstva in celotne družbe določilom ustave in sistemskih zakonov. Pri pripravi in sprejemanju družbenega plana, posebno še pri pripravi Smernic za njegovo uresničevanje v letu 1977, smo skušali v čim večji možni meri uvejjaviti določila zakona o temeljih siste-ma družbenega planiranja. Nepravočasno zaključeno sprejemanje samoupravnih sporazumov in dogovorovo temeljih planov v organi' zacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih, je vplivalo, da plan in Smernice še v pre-cejšnji meri temelje na starih osnovah. Zaostajanje pri opredeljeva-nju programov razvoja družbenfli dejavnosti in sprejemanje ustrez-riih aktov na teh področjih družbene reprodukcije, ki so bili šele pred kratkim obravnavani in sprejeti v združenem delu pomeni oviro pri sočasnem odločanju delavcev v TOZD po vseh potrebah. Posledice se kažejo v pritiskih na povečanje vseh oblik porabe nad možnostmi, ki jih dopušča ustvarjeni dohodek. Ravno tako v organiziranju samoupravne preobrazbe na področ-ju splošne porabe v I. polletju v občini še nismo dosegli začrtanih rezultatov. Ni konstituirana samoupravna interesna skupnost s področja komunalne dejavnosti. Tudi samoupravna interesna skup-nost za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva še ni zaživela. I. Gospodarstvo vanje dela in sredstev ter izpopolnjevanje sistema samouprav-nega družbenega planiranja; — celovitejšo preosnovo obstoječega sistema nagrajevanja z do-slednejšim uveljavljanjem principa nagrajevanja po rezultatih živega in minulega dela v skladu z delavčevim prispevkom in v odvisnosti od rezultatov dela, s čimer bo stalno izboljševan živ-ljenjski standard delavcev in občanov ob poudarjeni krepitvi njihovega družbenega standarda; — stabilnejši in dinamičnejši gospodarski razvoj na osnovi kvali-tetnih dejavnikov v gospodarjenju z nadaljevanjem stabiliza-cijske politike in doslednim izpolnjevanjem planskih nalog; — uresničevanje razvoja prednostnih dejavnosti s spremembo strukture proizvodnje in temu podrejene investicijske politike; — intenzivnejše povečanje izvoza in racionalno nadomeščanje uvoza ter doseganje večje skladnosti v zunanjetrgovinski bilanci; — izvajanje prednostnih nalog v družbenih dejavnostih; — skladnejši družbenoekonomski razvoj krajevnih skupnosti ter smotrno prostorsko razporejanje dejavnosti in objektov. Izvajanje družbenega plana je v letu 1976 potekalo ob velikih naporih za urejanje finančnih tokov družbene reprodukcije in za oblikovanje sistemskih pogojev za prilagajanje potrošnje ustvarje-nemu dohodku. Ugotavljamo lahko, da je novi sistem obračuna-vanja dohodka v letu 1977 bisfveno zmanjšal medsebojno zadolže-nost in neupravičeno koriščenje tujih sredstev ter preprečil ustvar-janje fiktivnega dohodka. Rezultati v povečanju finančne discipline v kupoprodajnih raz-merjih pa bi lahko nazadovali, kolikor bi se nadaljevala težnja po ponovni rasti obsega neplačane realizacije. Gospodarstvo občine je izkazovalo ob zaključku leta 1976 - 396 milj. din neplačane reali-zacije, sedaj ob koncu polletja 1977 pa 492 milijonov din, kar predstavlja 24 % povečanje. Zmanjšanje medsebojnega zadolževanja je povečalo potrebe po zadolževanju organizacij združenega dela pri bankah za zagotovitev potrebne likvidnosti in za pokritje obveznosti iz preteklih let, za-radi česar se je povečal v I. polletju 1977 delež dohodka za obresti za 70 %. Odvisnost OZD od bančnih storitev se je močno povečala tako v tekočem poslovanju, posebej pa še pri zagotavljanju sredstev za investicije. V nadaljnjih pregledih je zajeto 149 temeljnih in delovnih orga-nizacij z območja občine. Iz obdelave je izostala le TOZD Gradbe-na enota Ljubljana delovne organizacije Gradbinec iz Kranja, zaradi nedokončanega konstituiranja. Izredno razgibana samoupravna transformacija delovnih in temeljnih organizacij skladno z zakonom o združenem delu je bila uspešno izvedena v delovnih organizacijah: Rašica, 8 TOZD, od tega 5 na območju drugih občin: LJnion 4 nove TOZD, Color 2 novi TOZD, PAP 1 nova TOZD, Dekorativna 4 nove TOZD, Megrad — integracija — hotelsko gostinsko podjetje Ilirija, se je transformiralo v TOZD Ilirija delovne organizacije Gostinstva v sestavi SOZD Mercator. Ravno tako pospešeno delujejo na do-gradnji samoupravne organiziranosti v Litostroju, Agrostroju, Doni-tu, Standard—Investu in drugih delovnih organizacijah. Navedene spremembe ne vplivajo na globalno oceno gospodarskih gibanj v občini, imajo le delni vpliv na primerjalne panoge. Z družbenim planom občine, zlasti pa še s Smernicami za nje-govo uresničevanje v letu 1977, je dan poudarek naslednjim ciljem in nalogam družbenoekonomskega razvoja, ki naj bi zagotovili kva-liteten napredek v razvoju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov. — utrjevanje in vsestranski napredek položaja delavca v združenem delu z uveljavljanjem določil ustave in zakona o združenem delu, predvsem na področju uveljavljanja družbenoekonomskih osnov dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela in združe- 1. OSNOVNI FINANCNI REZULTATI GOSPODAR-STVA Organizacije združenega dela so v I. polletju 1977 ustvarile 8.612 milijonov din celotnega prihodka. Celotni prihodek tvorijo plačana realizacija, s plačilnimi instrumenti zavarovana plačila in^ ostale oblike prihodkov. Strukura celotnega prihodka kaže, da je 46 % doseženega s prodajo proizvodov na domačem trgu, 24 % s prodajo blaga in le 8 % s prodajo na tujem trgu. Ostalo so prihodki iz drugih naslovov. CELOTNI PRIHODEK"i\ vaii^.-ttMtf ; .i*3«.*X-« .^U«^ H vOOOdin PODROCJE J; -;; ^Stura - ^ Stun, INDEKS .•/. " ¦ ¦ ¦ > Industrija 3.612.951 55,3 5.095.482 59,2 141,0 Kmetijstvo " 27.807 0,4 32.016 0,4 115,1 Gradbeništvo 257.100 3,9 304.481 3,5 118,4 Promet 264.878 4,1 326,706 3,8 123,3 Trgovina 1.638,615 25,1 2.076,400 24,1 126,7 Gost. in turiz. 47.078 0,7 60.668 0,7 128,9 Obrt in os. storitve 519.023 7,9 512.057 6,0 98,7 Stan.kom.dej. .,'. 105.940 1,6 150.564 1,7 142,1 Finančne teh. r posl. stor. / 61.985 1,0 53.873 0,6 86,9 SKUPAJ: 6.535.377 100,0 8.612.247 100,0 131,8 Najmočnejši področji vobčini Šiška sta po celotnemu prihodku industrija z 59,2 % in trgovina s 24,1 % doseženega celotnega pri-hodka. Neplačana realizacija, ki jo tvorijo nezavarovane terjatve in skladno z zakonskim rokom neizvršena plačila je znašala ob pol-letju 492 milijonov din, kar predstavlja 6 % celotnega prihodka. V polletju 1976 je predstavljala neplačana realizacija 9,1 % celotnega prihodka, v devetih mesecih 5,6 %in ob koncu 1976. leta le 3,8 %. V kolikor bi se nadaljevala težnja po nadafjnji rasti obsega ne-plačane realizacije bo to zahtevalo odločne ukrepe SDK in drugih odgovornih subjektov. Tako izkazuje celotni prihodek v I. polletju 1977 porast za 31,8 % na primeijalno obdobje preteklega leta. Najmočnejši porast celotnega prihodka izkazujejo industrija 41 %, stanovanjska ko- munalna dejavnost 42,1 %, največje nazadovanje pa se kaže vobrti in osebnih storitvah ter v fin. tehničnih in poslovnih storitvah. Pri ocenah stopenj rasti celotnega prihodka moramo upoštevati relativ-no nizke startne osnove v primerjalnem obdobju in porast cen. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS je povprečen porast cen in-dustrijskih izdelkov ob upoštevanju nove klasifikacije dejavnosti 8,3 %. Porast cen industrijskih proizvodov v primerjavi s povpreč-jem 1976 pa je le 6,4,%. V istem času so se življenjski stroški dvignili za 12,9%. Iz gornjega lahko ocenimo, da je porast celot-nega prihodka vzpodbuden, ni pa realen, saj je bilo II. polletje 1976 gospodarsko aktivnejše ter tako pričakujemo ob koncu leta 1977 kljub nadaljnjemu povečevanju celotnega prihodka nazado-vanja stopenj njegove rasti. ...... CELOTNI PRIHODEKIN NJEGOVA DELITEV I.-VI.76 I.-VI.77 Indeks Celotni prihodek ' 6.535.377 8.612.247 131,8 Porabljena sredstva : "- 5.415.712 6.631.934 122,5 odtega: -mat.stroški "' / 3.214.567 4.152.023 129,2 - nab. vred. real. t. bl. 1.966.710 2.240.484 113,9 - amort. po predp. min. 234.435 239.427 102,1 stop. Skupni dohodek 1.119.665 1.980.313 176,9 - del, ki pripada drugim OZD 1.917 3.859 . 201,3 - del, ki pripada kmetom in 840 992 118,1 drugim delovnim ljudem - del, ki pripada tujim osebam 2.037 3.993 .' 196,0 - del skup. doh. za obresti 69.003 117.627 170,2 Dohodek 1.045.868 1.853.842 . 177,3 - poveč. doh. , - 5.201 -zmanjš. doh. 1.350 5.553 Dohodek za razporeditev 1.044.518 1.853.530 177,5 Izgube 194.241- 8.291 Skupaj razporejeni dohodek 1.238.759 ' 1.861.821 / . 150,3 Prispevki in dajatve 168.164 363.143 215.9 Čistidohodek 1,070.595 ' 1,498.678 ', • 140.0 od tega: . -zaoseb. doh. 889.994 1,075.964 120.9 -zaskup. por. 67.646 105.250 155.6 -zarez. sklad ., 19.894 46.147 232.0 - za druge namene 93.061 271.317 291.5 Organizacije združenega dela so v I. polletju 1977 porabile za svoje poslovanje 6.631 tisoč din sredstev, kar predstavlja 22,5 % porast v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Pri tem mo-ramo opozoriti, da se skladno z zakonom o knjigovodstvu v po-rabljenih sredstvih več ne vodijo sredstva amortizacije, obračunane po stopnjah, ki so večje od predpisanih minimalnih stopenj. Ravno tako delovne organizacije izkoriščajo možnost, da v zaloge vklju-čiqejo del stroškov neplačane realizacije. V industriji, kot najpomembnejšem področju, so se porabljena sredstva povečala za 26,6 %, kar je le-ta pokrivala tudi z višjim celotnim prihodkom. V ostalih panogah je bila rast porabljenih Sredstev izpod povprečja gospodarstva občine. Pri pregledu posameznih organizacg združenega dela ter njihove uspešnosti poslovanja ugotavljamo, da je imelo: — večji dohodek in nižja porabljena sredstva — višji dohodek in višja porabljena sredstva — nižji dohodek in višja porabljena sredstva ni primerjave 93 TOZD 18T0ZD 7TOZD 31 TOZD DINAMIKA PORABUENIH SREDSTEV PO VRSTAH: Vrsta porabijenih sredstev ' i '¦¦'¦" ' :_' 1. Zaloge proizv., got. proizv. -vred. subst. na zač. leta 2. Porablj. sur. mater. in . , elektr. energ. ' .:, 3. Proizvodne storitve • 4. Stroški rekl. in propag. 5. Reprezentančni stroški 6. Drugi materialnj stroški 7. Neproizv. stor. dr. in avtor. honorar 8. Dnevnice, ter. dod. in dr. povrač. str. 9. Rrevzete vred. skup. proizv. od kmetov in drugih del. ljudi ; •' 10. Amort. po predp. min. stop. ll.VSEGA 12. Nabava vred. prod. blaga 13. Drugi poslov. stroški 14. SKUPAJ 15. Zaloge proizv. got. proizvodov — (vred. subst.) na koncu dobe 16. Porabljena sredstva skup.: UVHSIAH: ..>:.::.»¦.¦¦¦; <<•!' ¦ . ¦'¦;¦: ',.¦[..;>: Reallzacna Ilwl Stmkt L-VI.76I.-VI.77 lna- L-VL LVL .; ¦'¦¦^'f;--;, - 76 77 /. 2j ,. • . .3 : ..¦ -'f. •'.•;..• ««,;>..•¦ 6 1,025.224 1,266.821 123.6 18.9 19.1 2,376.065 3,227.343 135.8 43.8 48.6 701.686 887.997 126.6 13.0 13.4 31.820 31.493 99.0 0.6 0.5 4.180 5.891 140.9 0.1 0.1 75.320 87.202 115.8 1.4 1.3 95.400 120.639 126.5 1.7 1.8 51.847 71.795 138.5 1.0 1.1 27 234.435 239.427 102.1 4.3 3.6 4,595.977 5,938.635 129.2 84.8 89.5 1,966.710 2,240.484 113.9 36.3 33.8 112.974 71.981 63.7 2.1 1.1 6,675.661 8,251.100 123.6 123.2 124.4 1,259.949 1,619.166 128.5 23.2 24.4 5,415.712 6,631.934 122.5 100.0 100.0 Gospodarstvo občine je v I. polletju dosegk) 1.853 milijonov din dohodka za razporeditev, kar predstavlja 77,5 % povečanje. Real-nejšo primerjavo predstavlja razporejeni dohodek, ki vključuje tudi izgube v I. polletju. Opozoriti moramo, da so OZD uporabljale za periodični obračun januar-junrj 1977 kontni plan in obrazce, ki so predpisani z uredbo o kontnih planih in bilancah. To pomeni, da periodični obračun za I. polletje vsebuje nekatere posebnosti, ki jih je potrebno pri analizah upoštevati. (npr. skupni dohodek, ki vklju- čuje del dohodka drugih OZP, tujih oseb in stroške obresti; doho-dek za razporeditev; razporejeni dohodck, ki vključuje poslovne izgube in čisti dohodek, ko smo odvedli vse prispevke in dajatve iz dohodka; šele iz čistega dohodka izdvajamo sredstva za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad in druge namene). Razporejeni dohodek je znašal v I. polletju 1861 milijonov din, kar predstavlja 50,3 % povečanje. Nadaljnja razdelitev dohodka za celoto in po področjih je razvidna iz naslednjega prikaza: p, .. _.. Razporgeni Prispevki Cisti , ODiz ^0^00^ Obdobje dohodek izdajatve dohodek deUtve Industrija I.-VI. 76 838.472 111.684 726.788 606.445 I.-VI. 77 1,285.767 245.347 },040.420 737.416 113.2 Indeks 153.3 219.7 143.2 121.6 Kmetijstvo I.-VI. 76 2.344 308 2.036 1.958 . I.-VL77 2.721 469 2.252 , 2.011 ? Indeks 116.1 152.3 110.6 ' 102.7 Gradbeništvo > I.-VI. 76 77.801 10.036 67.765 54.557 ' I.-VI. 77 93568 12.307 81.661 61.880 Indeks 120.8 122.6 120.5 113.4 ftomet : I.-VI. 76 98.785 13.171 85.614 77.937 I.-V. 77 138.355 22.486 115.869 93.240 . ' Indeks 140.1 170.7 135.3 119.6 Trgovina I.-VI. 76 104.060 16.406 87.654 64.523 '»:- I.-VL77 157.797 38.356 119.441 77.539 , Indeks 151.6 233.8 135.9 120.2 Gostinstvo "'., I.-VI. 76 18.635 2.087 16.548 13.161 I.-VI. 77 24.347 3.342 21.005 16.644 n. . . Indeks 130.7 160.1 126.9 126.5 Obrt m oseb. storitve : I.-VI. 76 63.994 6.748 57.246 47.081 I.-VI. 77 89.697 16.765 72.932 54.904 Indeks 140.2 248.4 127.4 116.6 Stan. in kom. dej. in uiej. prost. I.-VI. 76 17.787 6.326 11.461 10.477 I.-VI. 77 44.296 20.849 23.447 15.037 Indeks 249.0 329.6 204.6 143.5 Fin. tehn. posl. st. I.-VL 76 16.881 1.398 15.483 13.855 ' I.-V1. 77 24.873 3.222 21.651 17.292 ¦¦-;;'¦¦ Indeks 147.3 230.5 139.8 124.8 SKUPAJ: :. , I.-Vl. 76 U38.759 168.164 1,070.595 889.994 I.-VI.77 1361.821 363.143 1,498.678 1,075.963 Indeks 150.3 215.9 140.0 120.9 :H:--,.: ;-".:¦¦¦ •¦¦¦¦¦¦ '^V ¦.¦¦¦ -;¦¦¦ ' " - ¦:».-¦ • V posameznih področjih gospodarjenja je bila ekonomičnost poslovanja v I. polfetju 1977 boljša in je dohodek naraščal hitreje od porabljenih sredstev in celotnega dohodka. V rasti dohodka, s tem vzročno pa tudi porabljenih sredstev, moramo upoštevati, da se skladno s predpisi amortizacije nad predpisanimi stopnjami iz-kazuje v dohodku. Ceprav je tudi v letošnjem polletju delitev dohodka izvedena v korist družbene skupnosti, pa so ostali kazalci gospodarjenja glede na lanskoletno nizko polletno osnovo ugodni. To nas ne sme zava-rati v ocenah kljub visokemu porastu diužbenega proizvoda, repro-duktivne sposobnosti in aknmulativnosti, ki predstavljajo naj-pomembnejše osnove za uspešno uresničevanje Smernic in srednje-ročnega plana. Akumulacija v odnosu na povprečno uporabljena osnovna sred-stva je porastla z indeksom 165,4, udeležba akumulacije v dohodku pa celo z indeksom 214,4. Razpofožljiva sredstva za investicije z/iašajo 420 milijonov din, kar je povečanje za 57 %, prosta sredst-va za investicije pa od tega znašajo 233 milijonov din, kar je za isto obdobje povečanje za 97 %. Po področjih, kar je strukturno izred-no pomembno, z visokimi stopnjami rasti akumulativnosti pred- njači industrija. Ostala področja, razen mestnega prometa, in trgo-vine na debelo, tehstopenj ne dosegajo. ; Izvršni svet je v I. poUetju posebno pozornost posvetil investi-cijski politiki tako, da je z angažiranjem upravnega odbora sklada skupnih rezerv, Ljubljanske banke in družbenopolitičnih organiza-cij bdel nad uresničevanjem planskih zadolžitev, predvsem pa na tistih investicijah, ki so posebej opredeljene s Smernicami za leto 1977 in so skladne z določili in kriteriji Dogovora o osnovah druž-benega plana občine. Ugotovimo lahko, da kljub izrednim začet-nim težavam investicijska aktivnost raste in da bomo ob analizi celotnega poslovanja v letu 1977 podali ugodno oceno o uresničitvi investicijskih planov. Družbeni proizvod predstavlja razdeljeni dohodek z amorti-zacijo in znaša v I. polletju 1977 — 2.101 milijon din, kar pred-stavlja 42,6 % povečanje. Amortizacija po predpisanih stopnjah je narastla le za 2,1 %, medtem ko je amortizacija nad predpisanimi stopnjami narastla preko 200 krat, iz 615 tisoč na 12.822 tisoč din. Skupaj amortizacija pa znaša 252 milijonov, oziroma 7,3 % večkotvl. polletju 1976. , Po področjih je prikaz gibanja družbenega proizvoda naslednji: vOOOdin Amort. po PODROČJE . { Obdobje Dohodek predp. min. Družbeni ; '¦¦¦..: stopqi ; proizvod Industrija , I.-VI. 76 ; '/ 838.472 164.227 1,002.699 I.-VI.77 V 1,285.767 169.151 1,454.918 Indeks ^ 153.3 . 103.0 s 145.1 Kmetijstvo ' I.-VL 76 ''•"""¦ 2.344 '': 31^ • 2.660 I.-VI. 77 '. ¦¦-• 2.721 308 - 3.029 Indeks , . 116.1 . "'. 97.5 ;;. ,: ;v/ 113.9 Gradbeništvo :. L-VL 76 :ri <: 77.801 ,.¦¦'..: 3.471 . ' 81.272 .-¦--¦, •¦,..:.¦-.-¦¦ I.-VL77 ,, ¦ 93.968 3.922 . a; ;: 97.890 ¦-¦¦•¦ - v : Indeks ¦-,.;• 120.8 113.0 ' '\ 120.4 ftomet ....,' ' L-VI. 76 . ; 98.755 : 34.768 ¦ 133.553 • ¦ --¦:¦ ¦ I.-VI. 77 •-.¦ 138.355 ^ 33.479 171.834 '¦¦-¦•¦- Indeks " 140.1 96.3 , 128.7 Trgovina ; L-VL 76 104.060 11.185 . ¦ . »• 115.245 ¦¦¦¦'-. I.-VI. 77 ^ 157.797 11.374 ' 169.171 .-- , Indeks 151.6 101.7 - 146.8 Gostinstvo in ¦ turizem ; I.-VI. 76 18.635 2.275 20.910 ' I.-VL77 24.347 2.611 26.958 1 Indeks 130.7 114.8 128.9 Obrt inosebne v . storitve ;. L-VL 76 63.994 7.558 71.552 ' '•¦¦ L-VI. 77 89.697 7.550 97.447 -'¦;-¦'¦ ' Indeks 140.2 102.5 136.2 Stan.kom.dej. I.-VI. 76 17.787 7.531 25.318 inurej. nas. š I.-VI. 77 44.296 7.330 51.626 inprostora ¦ Indeks 249.0 97.3 . 203.9 Fin. teh. in posl. storitve I.-VL 76 16.881 3.104 19.985 I.-VI. 77 24.873 3.502 28.375 Indeks 147.3 ' 112.8 142.0 SKUPAJ: I.-VL76 1,238.759 234.435 1,473.194 L-VL77 1,861.821 239.427 2,101.248 :-«•¦¦• Indeks 150.3 102.1 142.6 Gibanje osebnih dohodkov v občini še vedno ni v cetoti uskla-jeno z dogovorjenimi merili, prekoračiteljev sredstev dogovorjenih z branžnimi sporazumi je 51, vendar ocenjujemo, da je izplačevanje osebnih dohodkov dosti bolj umirjeno kot v primerjalnem obdoo-ju. Del čistega dohodka za osebne dohodke se je povečal za 20,9 %. Izplačani neto osebni dohodki na delavca so bili višji za 18,7 %, ob tem, da je dohodek na delavca porastel za 44,6 %. Tako so organi-zacije združenega dela uspele ohraniti realno rast osebnih dohod-kov, saj so življenjski stroški naraščali počasneje (indeks cca 113). PovpreCno so prejerraH zaposleni v občini 4.788 din osebnega do-hodka. Čisti osebni dohodek (povprcčni izplačani netto OD) Področje I.-VI. 1976 I.-VI. 1977 Indeks Industrija 4.015 4.751 118,3 Kmetijstvo 3.727 3.865 103,7 GradbeniStvo 3.853 4.137 107,4 Promet 5.120 5.577 108,9 Trgovina , 3.893 4.873 125,2 Gostinstvo in tur. 3.627 4.026 111,0 Obrt in oseb. stor. 3.866 4.803 124,2 Stan. kom. dej. in urej. naselja in prostora 2.973 5.961, 200,5 Fin. teh. in posl. stor. - 6.244 - CEM>TNO GOSPODARSTVO 4.034 4.788 118,7 Za celovitejši prikaz uspešnosti poslovanja, posebej pa še nagra-jevanja, moramo upoštevati tudi povečanje števila zaposlenih po posameznih področjih. Povečanje števila zaposlenih v občini, izra-čunano na podlagi vkalkuliranih ur, je bilo v letu 1976 le za 0,7 %. Umirjenost zaposlovanja z 1,6% v I. polletju letošnjega leta, je odraz umirjene zaposlitve v industriji. Pregled zaposlenosti na drugih področjih kaže večja povečanja, tako kot sledi: Povprečno število zaposlenih: Področje na podl. vkaDc. UR I.-VI. 76 I.-VI. 77 Indeks Industrija ' . 17.519 17.722 101,2 Kmetijstvo 58 59 101,7 Gradbeništvo 1.848 1.866 101,0 Promet 1.929 1.995 v 103,4 Trgovina 1.873 1.892 101,0 Gostinstvo inturizem , . 418 428 102,4 Obrt in os. storitve 1.257 1.329 105,7 Stan. kom. dej. in urej. naselja in prostora 257 265 103,1 Firu teh. in poslovne storitve , 286 307 107,3 SKUPAJ 25.445 25.863 101.6 IZGUBE Organizacije združenega dela so v I. polletju izkazale 8.291 tisoč din izgub zaradi nedoseženega dohodka. Izguba se pojavlja v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela, od tega: 2 iz grad-beništva, 2 iz trgovine, po ena pa iz prometa, industrije in poslov-nih storitev. Izkazane izgube predstav^ajo le 3 % izgub v istem obdobju preteklega leta, saj so takrat iz znanih vzrokov znašale 277 milijonov. Iz analize polletnih obračunov in poročil TOZD samih izhaja, da so vzroki prehodnega značaja, izražajo pa se predvsem v: .,.„...v - nezadostnem zavarovanju plačil, "' \ - sezonski dinamiki poslovanja, ,'^ - neizpolnjenih pogodbenih obveznostih partnerjev, ^ ' - nespremenjenih prodajnih cenah, ^,. - in nedoslednem planiranju, , "'"¦''¦ :•r - ter nekontinuiranemu spremljanju porabe. " ' ' Vse TOZD ocenjujejo, da bodo izboljšale finančni rezultat že ob devetmesečju in ne predvidevajo zaključiti poslovnega leta 1977 z izgubo. . •_. .. _,. .... ,' ^,.,.:. -.. _. ¦.,„¦;—¦ /\ 2. ZUNANJETRGOVINSKO POSLOVANJE Gospodarstvo občine je v I. polletju 1977 ustvarik) naslednji finančni uspeh zunanje trgovinske menjave: - izvoženo je bilo za 681 milijonov din ali za 23,5 % več kot v I. polletju 1976; - uvoženo je bilo za 619 milijonov din ali za 38,9 % več kot vl. polletju 1976. V Odstopanja od planskih predvidevanj so občutna, saj je bik) y ~ izvozu realizirano le 41,5 %, v uvozu pa 45,1 %. ,¦:,',¦:<:, L. •/;• IZVOZBLAGA INSTORITEV .¦•;* ,w. . . '^ Področie Realizacija Plan , .. Realizacga %izpol- Podrocje J9?6 ^ lndeks { ^ ^ ^ ^ ?? ^ Indek, plana 1'-¦ .. ¦ ¦ ...*;#.¦ ' ^ ¦ ¦¦¦': 3 3:2 4:.: • 5..-- ,. • S:4 SKUPAJ 1,308.913 1,640.081 125,3 552.031 681.549 41,5 123,5 Industrija 1,029.257 1,339.107 130,1 498.536 552.858 41,2 110,9 Gradbeništvo 969 1.250 128,9 - 533 42,6 Promet 119.013 117.250 98,5 44.330 52.867 45,0 119,2 Trgovina , ' 136.876 148.424 108,4 150 63.211 42,5 Gostin. in turizem 22.127 29.550 133,5 8.302 9.029 30,5 108,8 Finančne, teh. ;t posl. stor. V 671 4.500 670,6 - 3.051 67,8 .;\:,.'r UVOZ SUROVIN IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA p^^e ^™** S» Indeks neaiizacga % fepoi. Indefcs 1976 1977 I-VI. 76 I-VI. 77 pkna 1 ¦ '¦ ¦ ..' .. .: , ¦ 2 ¦¦^'¦;:-3- ¦ 3:2 , ,;;-.4 ,: 5 ,..; . , 5:4 SKUPAJ ". ¦¦'¦¦ 1,052.9101,373.311 130,4 445.313 618.778 45,1 138,9 Industrija v 938.8681,-255.396 133,7 459.427 574.085 45,7 130,6 Gradbeništvo . 10.199 9.168 89,8 18 5.028 54,8 Trgovina 94.642 96.663 102,1 -480 31.859 33,0 Obrt in osebne storitve . 9.201 12.084 131,3 -5.388 7.728 64 143,4 Finančne, teh. posl. storitve — — — 78 * - - V prednjih tabelarnih prikazih je potrebno opozoriti posebej na povečartje na področju trgovine, kar je vzrok le v spremembi no-menklature, ker se je Slovenija-vino pregrupiral iz industrije v trgo-vino. Zunanje trgovinska menjava se, kot je razvidno iz predhodnih pregledov, ne odvija v skladu z žejjami in predvidevanji. Uresniče-vanje določil srednjeročnega plana in Smernic za leto 1977 je na tem področju dokaj neenakomerno. Kolikor bi se nadaljeval trend rasti uvoza bi prvič po več kot desetletju suficitne bilance, leto 1977 zaključili kot celota z negativno devizno bilanco. Razmerje med uvozom in izvozom se hitro poslabšuje. Razen v posameznih primerih ni zaslediti podvzemanja, prisotna je šele pripravljenost, učinkovitih posegov za odklanjanje nevarnosti dolgoročne politike gospodarske odvisnosti od uvoza reprodukcijskega materiala in opreme. Še vedno je vloženih premalo naporov v povečanje izvoza in racionalno nadomeščanje uvoza. V I. polletju se je sicer nebistveno, vendar že zaznavno pričela spreminjati regionalna strukturna neskladnost med izvozom in uvozom, saj uvoz iz socialističnih držav dosega že 12 % celotnega uvoza. ¦ V letu 1977 je bilo uvoza iz socialističnih držav za 9 %. ^ ' ¦ .¦ IZVOZ BLAGA IN STORITEV vOOOdin I Z V O Z --------- Področje ; Skupaj struk- socialist. struk- državev struk- zah. struk- tura države tura razvoju tura države tura SKUPAJ . . IZVOZ 681.549 100 346.325 508 53.354 7,8 281.870 41,4 Industrija 552.858 100 329.527 59,6 48.953 8,8, > 174.378 31,6 Gradbe- • ' • v ništvo 533 100 533 100,0 v - - _ ¦ - , %- Promet r ' ¦ . 52.867 100 9.999 18,9 2.123 4,0 40.745 77,1 Trgovina ' 63.211 100 4.267 6,7 111 0,2 58.833 93,1 Gostinstvo inturizem 9.029 100 1.258 14,0 257 '2,8 7.514 83,2 Finančne, teh. . ; ;• ' in poslovne ' ' storitve - 3.051 100 741 24,3 1.910 62,6 400 13,1 UVOZ SUROVIN IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA v 000 din Področja skupaj struk- socialist. struk- države v struk- zah. struk- tura države tura razvoju tura države tura SKUPAJ UVOZ 618.778 100 - 74.566 12,0 3.527 0,6 540.685 87.4 Industrija 574.085 100 67.375 11,7 3.527 0,6 503.183 '87,7 Gradbe- ništvo 5.028 100 - 5.028 100,0 Trgovina 31.859 100 7.191 22,6 - - ¦ 24.668 77,4 Obrtin > oseb. stor. 7.728 100 - - - 7.728 , 100 Finančne, ¦ teh. in poslovne storitve 78 100 - _ •¦ _ _ 78 100 Organizacije združenega dela še niso dovolj pripravljene in se-znanjene za praktično uveljavitev nove zunanje trgovinske zakono-daje. Priprave so prišle do stopnje, ko mora združeno delo prevzeti v svoje roke oblikovanje teme^nih delegacij za skupščino samo-upravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Dele-gacije naj bi bile sestavljene na podlagi medsebojnih dohodkovnih povezav ter dohodkovnih in proizvodnih soodvisnosti pri ustvar-janju in uporabi deviznega prihodka. Zato, da se bo delegatsko načelo moglo uveljaviti v praksi, je nujno ugotoviti vse soodvisnosti med predelovalno in bazno industrijo in to ne glede na to, kakšne povezave v okviru delovnih in sestavljenih organizacij že obstoje. To seveda ni lahka naloga in bo težko zadostiti dogovorjenim rokom na zvezni ravni. Na drugi strani dohodkovna povezanost zahteva tudi večje povezovanje v navpični smeri, saj bo le-to lahko zagotovilo enakovrednejšega sodelovanja v mednarodni menjavi. Zato bo morala aktivnost delovnih organizacij občine, poleg konkretnega izvoza, vsebovati tudi ustrezno aktivnost na samo upravni organiziranosti združenega dela, saj bo le tako moč pre> mostiti ovire, ki danes zavirajo uspešnejši prodor na mednarodni trg. Ravno tako je regionalna neskladnost med uvozom in izvozoin česta ovira, posebno na klirinških področjih za realizacijo poslov večjega obsega v izvozu proizvodov in storitev ter uvozu surovin, reprodukcijskega materiala in investicijske opreme. 8 3. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana—Šiška je v ,jSmernicah za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana— Sška za obdobje 1976-1980" v letu 1977 zadolžena kot sonosilec za dosego ciljev, opredeljenih v teh Smernicah: — v opredelitev kmetijskih in gozdnih površin s sprejemom občin-skega prostorskega plana, — v zagotovitev nosilcev kmetijstva, da bodo vsa, za obdelavo primerna kmetijska zemljišča obdekna, t v pospešitev razvoja kmetijstva in gozdarstva v višinskih predelih občine z enotnim in načrtnim odpiranjem prostora z ustreznimi prometnicami. Izvajanje zgoraj navedenih nalog sb odvija v okviru programa dela Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana—Siška, ki zajerna tudi naloge, opredeljene v Smernicah. — Kot prioritetna naloga Kmetijske zemljiške skupnosti je sodelo-vanje pri izdelavi občinskega prostorskega plana, kajti od njega je odvisen nadaljnji razvoj kmetijstva v občini. Kartografski del plana je že izdelan, v končni fazi pa je tudi tekstualni del. Skupščina Kmetijske zemljiške skupnosti je osnutek tega akta že obravnavala na seji dne 29. 6.1977. — Da bi bila kmetijska zemljišča čimbolj obdelana, je bil izdelan ;¦/-. operativni plan evidentiranja in nadaljnjega ukrepanja v zvezi z obdelavo kmetijskih zemljišč na območju občine Ljubljana-Šiška. Operativni plan predvideva ugotavljanje neobdelanih zemljišč in ukrepanje v treh etapah: najprej na območju v ravninskem predelu občine, kjer predstavlja kmetijstvo po-membnejšo panogo gospodarstva, potem v višinskih predelih in .. nato na ostalem področju občine. Pri dosedanjem ugotavljanju neobdelanih zemljišč so bili v prvi vrsti vzrok takemu stanju neurejeni lastninski odnosi in šele nato drugi vzroki, kot so ostarelost lastnikov, nezainteresiranost za obdelavo ipd. V ugotavljanje takih zemljišč so vključeni delegati Kmetijske zemljiške skupnosti, predvsem delegati, delegirani s krajevnih skupnosti, vsak za svoj okoliš ter pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Medvode. — Kot ostali skladi, se mora tudi sklad za pospeševanje kmetijstva samoupravno reorganizirati skladno z ustavo in določili Zakona o združenem delu. Tako je IS Skupščine občine Ljubljana- '¦ Šiška dne 20. 2. 1976 imenoval iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Ta odbor je v okviru nalog že pripravil predlog Družbenega dogovora o oblikovanju ¦ in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljub-ljana—Šiška in ga s pristopno izjavo poslal 36 predlaganim podpisnikom. Nadalje odbor pripravlja statut in poslovnik ; skupnosti, katera bo posredoval hkrati s sklicem zasedanja skupščine delegatom skupščine skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Do sedaj je pristopilo k družbenemu dogovoru in poslalo izpol- njene pristopne izjave 10 podpisnikov. Vnajkrajšem času pričakujemo podpisane pristopne izjave še od ostalih, da se bo potem takoj lahko konstituirala skupnost. Imenovani iniciativni odbor je nadaljeval z delom, ki ga je prej opravljal UO Sklada za pospeševanje kmetijstva. V cilju, da bi usposobili čim več površin za kmetijsko proizvod-njo dela Kmetijska zemljiška skupnost na izvedbi agrarnih operacij, predvsem na melioracijah. Zaradi melioracijskih posegov smo na-ročili pri Vodnogospodarskem podjetju Ljubljana pedološko ekspertizo za področje pod vasjo Rašica in glavni projekt za pb-drobno melioracijo od vasi Vojsko do Sela. Ker je to dajjS proces, se bo delo nadaljevalo še v naslednjem obdobju. V postopku je tudi ustanovitev melioracijske skupnosti. - K pospešitvi razvoja kmetijstva in gozdarstva v višinskih predelih z enotnim in načrtnim dopiranjem prostora z ustreznimi pro-metnicami bomo pristopili, ko bo sprget prostorski plan. II.Negospodarstvo Na področju negospodarstva posluje v občini 36 OZD in 11 SIS. Njihovo razvrstitev smo napravili po določilih zakona o enotni klasifikaciji dejavnosti in pravilnika o razvrščanju organizacij in skupnosti po dejavnostih. Tako imamo v občini negospodarstvo razdeljeno v tri skupine: a) področje 12 — izobraževanje, znanost, kultura in informacije. V to področje spadajo osnovne šole, vzgojni zavodi, posebne šole, gimnazije, drugi izobraževalni zavodi in centri, inštituti, knjižni-ce in muzeji. V to področje spadajo tudi vse športne organiza-cije in njihove asociacije. V pregledih vključujemo iz tega področja 21 organizacij združenega dek, oziroma vse tiste, ki so dolžne sestavljati periodične obračune. b) področje 13 — zdravstvo in socialno varstvo. V to področje vključujemo zdravstvene domove, TOZD-e Kliničnega centra na našem območju, vzgojno varstvene zavode, dijaške domove, vzgojno posvetovalnico in zavod za socialno delo, skupaj 14 organizacij združenega dela. c) področje 14 — družbenopolitične skupnosti, samoupravne inte-resne skupnosti in družbenopolitične organizacije. V to področ-je v pregledih vključujemo le sanroupravne interesne skupnosti, ker druge organizacije in skupnosti kot tudi družbeni skladi in družbenopolitične organizacije ter društva, ne izdelujejo peri-odičnih obračunov. Dejavnosti tega področja — samoupravne interesne skupnosti, glede na začasno financiranje v I. polletju 1977 niso bile dolžne izdelovati polletnih obračunov, tako tudi v temu poročilu to področje ni analizirano. Finančno analizo SIS družbenih dejavnosti in SIS gospodarstva bomo v poročilo o uresničevanju Smernic za leto 1977 vključili šele z analizo zaključnih računovza leto 1977. Delegati so se s poročilom poslovanja OZD iz negospodarstva prvič srečali ob poročilu o uresničevanju družbenega plana v letu 1976. Takrat smo po tedaj veljavni nomenklaturi v pregledu vklju-čevali tudi TOZD Razvoj delovne organizacije LEK in druge, ki so sedaj ponovno razvrščeni v področje 11 — finančne, tehnične in poslovne storitve —, kot gospodarske dejavnosti. OSNOVNI FINANCNI REZULTATI '¦ ' , NEGOSPODARSTVA Porast celotnega prihodka je negospodarstvo doseglo v I. pol-letju 1977 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 21,9 %. V primerjavi z gospodarstvom je celotni prihodek naraščal po-časneje. Znotraj negospodarstva v primerjanih področjih porast celotnega prihodka ni bil enakomeren, kar je imelo delni vpliv tudi na strukturno razmerje. . CELOTNI PRIHODEK vOOOdin I-VI76 I-VI77 Indeks Področje znesek strukt. znesek strukt. Izobraž. znanost in kult. in infor. 92.067 62,6 109.648 61,2 119,1 Zdrav. in soc. var. 54.967 37,4 69.570 38,8 126,6 Skupaj 147.034 100,0 179.227 100,0 121,9 Delitev celotnega prihodka na posamezne elemente in stopnje njihove rasti ne odstopajo od ugotovitev za gospodarstvo. Porablje-na sredstva naraščajo počasneje od cetotnega prihodka, vse oblike dohodka, predvsem pa prispevki in dajatve iz njega, pa naraščajo hitreje. V posameznih organizacrjah združenega dela dohodek za razporeditev ni bil zadosten tako, da njih sedem ob polletju izka-zuje negativni finančni rezultat. 9 CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV 6V ms: ,K| st:. i«r Čekrtni priliodck • % .¦•;• POrabljena sredstva i' odtega: . , - mat. stroški < - nab. vred. reaL trgov. blaga - amort. po predp. min. st. Skupni dohodek - del, ki prip. dr. OZD - del, ki prip. kmet. - del, dr. del. tjudem - del, ki prip. tujim osebam - del, skup. doh. za obresti Dohodek poveč. doh. '•..,- '¦"• -j zmanj. doh. ' \, «¦ Dohodek za razporeditev Izguba Skupaj razpor. dohodek frispevki in dajatve Čisti dohodek / od tega: - zaoseb. doh. - za skup. por. ¦ - za rez. sklad za druge namene I-VI76 147.034 52.227 44.216 440 7.571 94.807 1.417 93.390 257 93.647 3.550 97.197 4.957 92.240 79.951 5.533 253 6.503 I-VI77 179.227 58.934 50.716 472 7.746 120.293 414 119.879 153 119.726 2.563 122.289 7.002 115.287 95.173 7.185 382 12.547 r . vOOOdin Indeks 121,9 112,8 ' 114,7 107,3 102,3 126,9 29,2 128,4 127,8 72,2 125,8 141,3 125,0 119,0 130,0 151,0 193,0 Ekonomičnost poslovanja se je v I. polletju izboljšala v primerja-vi s I. polletjem preteklega leta. Udeležba porabljenih sredstev se je v celotnem prihodku zmanjšala iz 36 na 33 %. Porabljena sredstva prpstavliajo izdatek za porabjjeni material (55,1 %), amortizacija (13,2%), ter ostali izdatki. Indeksno naj-več[i^porast izkazujejo dnevniGe in druga povračila (162,6), repre-žentančni stoSkK|139,3) in drugi materialni stroški (145,3). Amor- tizacija po predptsanih minimalnih stopnjah je bila obračunana za 2,3 % več. Organizactje združenega dek niso obračunavale amorti-zactje nad predpisanimi stopnjami. Negospodarstvo je razporedik) za 25,8 % več dohodka kot v primerjalnem obdobju. Razporeditev je razvidna iz naslednje ta-bele: vOOOdin p .,„.. r«wioi,;» Razporaeni Pnsp. in čisti OD Podro^e Obdobje do^ d^. dohoddc izdelitve Izobražev., zna- I-VI76 57.170 2.978 54.192 44.657 nost in kult. in I-VI77 72.967 4.234 68.733 52.978 inform. Indeks 127,6 142,2 126,8 118,6 Zdravstvoin I-VI76 40.027 1.979 38.048 35.294 socvarstvo I-VI77 49.322 2.768 . 46.554 42.195 Indeks 123,2 139,9 122,4 120,0 SKUPAJ I-VI76 97.197 4.957 92.240 79.951 I-VI77 122.289 7.002 115.287 95.173 Indeks 125,8 141,3 125,0 119,0 Delovne organizacije iz negospodarstva v I. polletju izkazujejo zaiadi nedoseženega dohodka 2.563 tisoč din izgub. Vzroki izgub sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti. Drugi vzrok je nedvomno neplačani prihodek, ki večkratno presega vrednost delno leže predvsem v nedorečenemu planiranju za I. polletje in izgub. OZD do izdelave tega poročila zaradi kolektivnih dopustov neizvedenih poračunih skladno z normativi za storitve, ki so bili sprejeti šele s programi za leto 1977 ob sprejemu samoupravnih Se niso izdelale podrobnejših analiz o vzrokih izgub, zato jih tudi ne moremo navesti. IZGUBE ZARADI NEDOSEŽENEGA DOHODKA v 000 din: OZD-TOZD I-VI/7 OSAtojzKebe OŠ Franc Marn Muzej ^udske revoludje 78 ZelezniSki zdravstveni dom 1.169 Zdravstveni dom ŠiSka 477 KC-TOZD Interna klinika IL 1.270 KC-TOZD Emona 272 VVZAndersen ; 152 VVZDtostroj 132 Skupaj 3.550 nepl. real. I-VI/77 89 154 24 401 1.169 587 139 2.563 I-VI/77 21 1.429 3.194 1.758 401 — * 6.803 10 Na področju zaposlovanja beležimo občuten porast števila de-lavcev predvsem v zdravstvu in varstvu. Od skupno 104 na novo zaposlenih se jih je 80 zaposlilo na področju zdravstva in varstva, kar predstavlja povečanje za 8,4 % v tem področju. Največji porast beležijo vzgojnovarstveni zavodi, od teh posebej WZ Rezke Dra-garjeve 35 novo zaposlenih zaradi z novogradnjo povečanega obse-ga poslovanja. V poročilu občuten porast 12 zaposlenih, od skupno 30 v zdravstvu, beleži Železniški zdravstveni dom, vendar ae pri tem za povečanje zaposlenih na območju diugih občin (Zelezniški zdravstveni dom s sedežem v občini Ši&a obsega zdrav-stveno dejavnost za ceiotno območje železniškega gospodarstva Ljubljana). , ,; , ,, V področju izobraževanja je stopnja zaposlenosti 1,9 % v pri-merjavi s I. polletjem 1976 in je odraz zasedanja prostih sistemizi-ranih delovnih mest. ¦ .¦*/¦: ¦ POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH Področje . : , Izobražev., znanost, kultura Zdravstveno in soc. var. ., f • ¦• SKUPAJ na podl. vkafc. ur I-VI 76 I-VI77 1.269 951 2.220 1.293 1.031 2.324 Indeks 101,9 108,4 104,7 Pregled neto izplačanih osebnih dohodkov po posameznem nasprotno od stanja v gospodarstvu, da sta le dve delovni organi- delavcu kaže, da so se dvigali mesečni osebni dohodki vzporedno z zaciji minimalno prekoračili dogovorjena sredstva za osebne do- življenjskimi stroški, vendar lahko ocenimo, da realnega dviga ni hodke. : : - v\: , , ? bilo. Iz pregledov po posameznih delovnih organizacijah izhaja, .'. ¦ ; ! : ;: '';..' ' , ČISTI OSEBNI DOHODEK (POVPREČNI IZPLAČANI MESEČNI NETO OD) Področje Skupaj negospodarstvo I-VI 76 4.201 I-VI77 Indeks Šolstvo , 4.261 ,: ;:;ru " ,'. Znanost 4.508 Kulturno prosvet. dej. 3.397 Izobražev., znanost Umetnostno zabavna dej. 3.788 ' kultura in ..','. informacije •',. 4.836 Zdravstvo . 4.859 '".'¦'¦'''.''. Zdravstvo in Socialno varstvo ¦ j i, 3-482 ^ , social. var. . 4.562 Telesno vzgoj. dejav. ! " 3.492 .. Družbene organizacije 5.241 Družbenopolit. '• ¦ skupnosti ' ' .' Finance in zavarov. , : . 4.595 , samoupravne ¦ ' .¦ '''-':¦;, interes. skup. " .'¦¦¦"• ¦'' in družbenopolit. Organi oblasti in organizacije 5.264 uprave ¦ - 4.397 KS ...,-..' 2.397 ¦.-•:¦- '. ••¦ ...i(,;, "'¦ 4.772 113,6 Za celovitejši prikaz stanja zaposlenosti v negospodarstvu v občini moramo le-tega dopolniti še s podatki zaposlenih v družbe-nopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kra-jevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih organizacijah in društvih, ki niso dolžne izdelovati polletnih obračunov in jih zato nismo vključili v gornje preglede. Število zaposlenih v slednjih je bilo ob koncu polletja 1977 274 delavcev, kar znaša skupaj za negospodarstvo po stanju konec meseca 2.538 zaposlenih. Skupno povečanje zaposlenosti v negospodarstvu torej znaša v I. polletju 1977 za okoli 2 % (ocena). III. Družbene dejavnosti Pri uresničevanju smernic družbenega plana občine Ljubljana— Šiška za obdobje 1976-1980, so bile v prvem polletju 1977 na področju razvoja družbenih dejavnosti v občini prisotne zlasti na-slednje bistvene značilnosti: — v cilju, da bi se v okviru enotne metodologije vsebinsko in ma-terialno vskladili prvotni predlogi samoupravnih sporazumov o osnovah srednjeročnih planov razvoja družbenih dejavnosti se je v obdobju 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977 odvijalo financiranje osnovne dejavnosti v okviru posameznih SIS v skladu z za-konom o začasnem financiranju, — v obdobju začasnega financiranja osnovne dejavnosti so bili v okviru najširše javne razprave ponovno obravnavani predlogi samoupravnih sporazumov o osnovah srednjeročnih planov SIS družbenih dejavnosti. Osnovni povdarek usiclajevanja predlogov san»upravnih sporazumov je bil usmerjen konkretnejši opre-delitvi minimalnih enotnih in obveznih programov osnovne de-javnosti za posamezne SIS, ki se navezujejo na zagotavljanje pravic na podlagi ustave ter zakonov, upoštevajoč celotno ob-n»čje SR Slovenije. S tem so bile z dopolnjenimi predlogi samoupravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti za tekoče srednjeročne obdobje jasneje opredeljene tudi vsebinske sesta-vine samoupravnih sporazumov. Konkretneje je bilo nakazano uresničevanje načina in obsega izvajanja solidarnosti zlasti na področjih posebnega in prioritetnega diužbenega pomena kot so to, področje vzgoje in izobraževanja, izvajanje zdravstvenega varstva, usmerjenega izobraževanja raziskovalne dejavnosti in otroškega varstva, javna razprava in pristop k podpisu dopolnjenih predlogov samoupravnih sporazumov o osnovah srednjeročnih planov SIS družbenih dejavnosti je bil uspeSno zaključen v mesecu juniju ko so vse delegatske skupščine ugotovile, da je k podpisu do-polnjenih predlogov samoupravnih sporazumov navedenih SIS pristopilo večina podpisnikov, na področju razširjene reprodukcije in zagotavljanja novih pro-storskih kapacitet za izvajanje temeljnih družbenih dejavnosti so se tudi v prvem polletju 1977 vsestransko uspešno pričele pri- .-> prave na izgradnjo objektov diužbenega standarda, ki so na območju občine vključeni v enotni program Ljubljane in se • financirajo iz sredstev samoprispevka II. in iz sredstev po-sameznih SIS v skladu z družbenim dogovorom 0 sofinanciranju -navedenih objektov. Tako se je iz sredstev drugega satnopri- -spevka istočasno s prvo fazo izgradnje nove šole v Kosezah (18. ¦ učilnic) pričela tudi II. faza gradnje, ki zajema 6 učilnic, v zaključni fazi je dom starejSih občanov, za izgradnjo prizidka . ¦¦¦:¦¦.%%:. pri ZD Sška pa je bila pridobljena celotna investicijsko tehnična dokumentacija z garancijo Ljubljanske banke na pritok samo-prispevka II. in soudeležbo regionalne zdravstvene skupnosti oz. občinskih zdravstvenih skupnosti Ijubljanske regije, — glede na to, da $e je plačevanie samoprispevka I. z 31. 12. 1976 že izteklo, se v skladu z odlokom o uvedbi samoprispevka I. pri skladu Ijubljanskih občin za gradnjo 05 in WZ zbirajo dodatna manjkajoča sredstva iz proračunov pctih tjubKanskih občin v cilju, da bi se do leta 1978 realiziral preostali del programa OŠ in WZ objektov iz prvega enotnega programa Ljubgane. Tako se je v prvem polletju iz prvega programa na območtu občine uspeSno odvijafa načrtovana eradnja prizidka pri OS Zvonko Runko, prva faza izgradnje OS Koseze in izgradnje prizidka pri OS Fianc Marn Vodice. Vse gradnje bodo predane namenu v drugi polovici leta 1977, prizidek pri WZ Iitostroj pa je bil zgrajen in predan namenu že v prvi polovici letošnjega leta. — v ciiju, da bi se vsestransko proučile možnosti za intcgracijo tehničnih, finančnih in administrativnih služb na področju osnovnega šolstva in izvajanja varstva in vzgoje predSolskih otrok v občini, so bili v prvem polletiu tekočega leta s strani političnega aktiva pri OK ZKS v sodekmnju z 10 občinske izobraževalne skupnosti in 10 občinske skupnosti za OV usmer-jeni intenzivni napori, da se čimpreje pripravi ustrezni elaborat glede možnosti za integracijo navedenih shižb v Oš in WZ z osnovnim ciljem racionalizacije poslovanja in optimalne orga-nizacije TOZD na področju vzgoje in izobraževanja. Na predloge TOZD in 10 je izvršni svet za uresničitev te naloge imenoval inidativne odbore. Predvideva se v jesenskem delu samoupravno preveriti in dopolniti rešitve tako, da bi bili podani pogoji za konstituiranje delovnih organizacij s 1.1.1978. 1. VZGOJA IN IZ0BRA2EVANJE Občinska izobraževalna skupnost Ljubtjana-Siška uresničuje svoj letni program vzgoje in izobraževanja v skladu z načrtovanimi natogami programov vzgojno izobraževalnih organizacij na ob-močju občine, kakoi tudi skupne natoge, ki so dogovorjene med izobraževalnimi skupnostmi Ijubljanskih občin in ki jih realizira občinska izobraževalna skupnost prek mestne in repubmke izobra-ževalne skupnosti. V prvem poDetju tega leta je občinska izobraževalna skupnost uresničevala vse tiste naJoge, ki so načrtovane v programu za leto 1977 in posebg opredeljene tudi v smernicah skupSčine občine Ljubljana-Šiška in med katerimi je omeniti zlasti naslednje: — izpeijan je bil postopek sprejema samoupravnega sporazuma o . osnovah plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje . 1976-1980, — izpeljan je bil postopek sprejema programa in finančnega načrta za leto 1977, — konstituiran je bil iniciativni odbor za združevanje strokovnih funkcij in opravil osnovnih §ol, izvršeno pa je bilo tudi skupno zasedarrje vseh treh zborov skupščine občine Ljubljana-ŠiSka s skupščino izobraževalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, na katerem je bila obravnavana osrednja problematika na področju vzgoje in izobraževanja vobčinL Občinska izobraževalna skupnost pa v letu 1977 usmerja napore k nadaljnjemu razvoju te dejavnosti in sicer: — k nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju socialističnega samo-upravljanja na vseh področjih dejavnosti v cilju uspešnejtega re-ševanja posameznih vpra&nj in zastavtjenih nalog, — izenačevanju možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda, — uresničevanju načel solidarnosti, vzajemnosti in medsebojnega razumevanja pri razrefcvanju nalog skupnega pomena v Ljublja-ni, — dosledno uvetjavljanje načel svobodne menjave dela, upošteva-joč vsebino in merih za izvajanje solidarnosti po že sprejetih kriterijih za posamezne vrste dejavnosti in racionalnosti v upo-rabi sredstev, — združevanjem strokovnih funkcg in opravil v skupne strokovne službe TOZD s področja vzgoje in izobražcvanja, v cflju racio-nalnejšega in učinkovitejšega opravljanja sprejetih nalog. Občinska izobraževalna skupnost zagotavtja flnančna sredstva vzgojnoizobraževalnim organizacijam v skbdu s sprejetimi pro-grami in sicer za izvajanje rednega programa v skladu z zakonom o osnovni §oli predmetnikom inučnim naCrtom ter sredstva za izva-janje razJirjenega dela programa, upoštevaje financiranje novih od-delkov v osnovnih šolah, in WZ, ki so posledica priliva otrok naravnega porasta ter novozgrajenih kapacitet v osnovnih Solah in WZ iz samoprispevka I. in 11. V okviru svojega programa občinska izobraževalna skupnost zagotavlja flnančna sredstva vzgojnoizobraževalnim organizacijam v skkdu s sprejetimi merili in standardi, ki veljajo za vse področje Stovenije v okviru dovoljene skupne porabe v skladu s sprejetimi smernicami za leto 1977. Na področju investicrj pa so v teku izgradnje naslednji objekti: - osnovna šola Koseze I. in II. faza - osnovna šola Zvonko Runko, prizidek s telovadnico, - osnovna šola Franc Marn Vodice, prizidek s telovadnico in pri-padajočimi prostori. Občinska izobraževalna skupnost pa je v prvem polletju uresni-čevanja programa zagotovila finančna sredstva tudi za priključek na toplovodno omrežje pri osnovni šoli Zvonko Runko (stari del) in WZ litostroj, ki je v tem času bil predan svojemu namenu. V prvem polletju 1977 pa občinska izobraževalna skupnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla zagotoviti osnovnim Solam sredstva za investicijsko vzdrževanje, ker so potrebe šol večje kakor možnosti izobražcvalne skupnosti. Ostale naloge, ki » opredeljene v akcijskem načrtu občinske izobraževalne dcupnosti, so izvrSene v predvidenem obsegu za prvo polletje, sicer pa izobra-ževalna skupnost uresničuje z zakonom določene natoge, razen pri drugih vzgojnoizobraževalnih dejavnostih, med katere uvrščamo prostovoljne in interesne dejavnosti učencev ter regresiranje pre-hrane. Občinska izobraževalna skupnost pa je v prvem polletju leta 1977 izvrSla prenos sredstev financiranja osnovne dejavnosti WZ v skladu z dogovorom med SIS za otroško varstvo in SIS za vzgojo in izobraževanje. Učilovzgojni proces poteka v vseh šolah po predvidenem pro-gramu in se izvaja v skladu s sprejetimi smernicami skupščine obči-ne Ijubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 v letu 1977. 2. RAZISKOVANJE V zvezi dopisa IS skupSčine občine Ijubljana-Siška z dne 19. 7. 1977 ter glede na smernice za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Sška vletu 1977,objavljene v ,,Tribuni" 1977/1 na strani 4, pred točko 2 ,,Raziskovanje", dajemo o uresničevanju smernic v I. polletju 1977 naslednje poročilo: Kot prvo nalogo si je komisija za inovacgsko dejavnost zastavila izdelavo samoupravnega sporazuma o pospeševanju inovacijske de-javnosti v OZD, ki naj bi bil uporabljiv v vseh OZD. Kljub nujnosti pospefevanja inovacijske dejavnosti, komisija smatra za potrebno najprej poenotiti kriterije za pospeševanje in obravnavanje inov. dejavnosti. V prvem četrtletju » bile v komisgi izvršene kadrovske spre-membe, pa kljub temu Se ni polno zaživela, saj je povprečna ude-ležba članov komisije 20. Ne glede na to, da se komisija še vedno oblikuje, pa bodo vsaj osnovne nabge dosledno izpolnjene. Občinska raziskovalna skupnost je s posebno okrožnico obve-stila TOZD na svojem področju o nujnosti zbiranja raziskovalnih potreb in na odprti natečaj za prijavtjanje raziskovalnih nalog, ki ga je z letoSnjim letom uvedla raziskovalna skupnost Stovenije. Odziv na to okrožnico je le delno zadovoljeval, ker so nam raziskovalne potrebe sporočile le nekatere večje delovne organizacije. Potrebe so bile javtjene z različnih detovnih področij, zaradi česar vsklaje-vanje med njimi ni bilo potrebno in smo jih v sprejeti obliki posre-dovali raziskovalni skupnosti Sfovenije. V nekaterih primerih smo omogočili stik med našimi debvnimi organizacrjami in raziskovalci v posameznih področjih raziskovalnih skupnosti. V prvlh mesecih letošnjega leta je občinska raziskovalna skup-nost izdelala obsežno analizo ankete o stanju inovacijske dejavnosti v proizvodnih detovnih organizacijah občine. Analiza je bih objav-Ijena v posebni prilogi ,,Tribune" - izredna številka marca 1977 in je pokazala, da v resnici posvečajo potrebno pozornost inovacijski dejavnosti le velike in nekatere večje debvne organizacije, kai do-kazuje, da pomen inovacijske dejavnosti še ni prodil v vse proiz-vodne dekrnie organizacije vobčini. Da pomagamo delovnim orga-nizacijam do spoznanja izrednega pomena inovacij, smo kot prvi med vsemi slovendcimi občinami dne 14. 4. 1977 organizirali skupno zasedanje zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in občinske raziskovalne skupnosti. Na tem skupnem zase-danju je bila sprejeta \Tsta sklepov v smeri k botjšemu organiziranju tako poklicne inovac^ske dejavnosti kot množične. O uspehu za-sedanja je poročala ,,TTibuna", poročak) pa je tudi javno časopisje in obsežen članek o analizi izvedene ankete o inovacijski dejavnosli je bil poslan za objavo v ,,Raziskovalcu". v 12 Zaradi pomanjkanja aktivnih sodelavcev na področju približe-vanja raziskovalne dejavriosti združenemu delu občinska razisko-valna skupnost v I. polletju ni naredila veliko, t.j. ni priredila nobenega razgovora med delegati in raziskovalci, pač pa je popula-rizirala znanost med šolsko mladino z odobritvijo nagrade gimnaziji v Šentvidu za poskus raziskovalne naloge, ki so jo izvedli tamkajšnji dijaki. Z namenom, da bi pospešili delovanje občinske raziskovalne skupnosti kot pospeševalca in popularizatorja znanstveno razvojnih raziskovanj, smo v I. polletju 1977 pristopili k poživitvi Izvršilnega odbora naše občinske raziskovalne skupnosti s pritegnitvijo novlh članov. Zato upamo, da bomo lahko za drugo polletje poslalio tej točki ugodnejše poročilo. V splošnem moramo ugotoviti, da ima naša občinska razisko-valna skupnost svoj nadrobno izdelan program za leto 1977, kiga je potrdik skupščina občinske raziskovalne skupnosti dne 22. 6. 1977 in ki je sestavljen v skladu s crtiranimi smernicami. Resna ovira za popolno realizacijo tega programa je pomanjkanje tvornih sodelavcev. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da sodi občinska razi-skovalna skupnost Ljubljana-Šiška med najbolj aktivne občinske raziskovalne skupnosti v Sloveniji in se celo nekatere občinske raziskovalne skupnosti mesta Ljubljane, kjer je na voljo dosti več raziskovalnega kadra kot v Šiški, zgledujejo po našem delu. a ZDRAVSTVENO VARSTVO Izvajanje smernic na področju zdravstvenega varstva občanov v prvem polletju 1977 se je v okviru TOZD Šiška, upoštevajoč zdravstvene enote Šiška, Šentvid in Medvode odvijalo v okviru spre-jetega programa za leto 1977. Pri tem je možno iz šestmesečne realizacije programa osnovne dejavnosti zaključiti, da se je količin-ski obseg zdravstvenih storitev povečal za okoli 12,3 %, kar velja tudi za območje ljubljanske regije, v kateri so prvo polletje leta 1977 vsi TOZD razen TOZD Bežigrad zaključili z izgubo, ki je pogojena predvsem zaradi obračunavanja storitev po cenah iz leta 1976, ki so za 14,4% nižje kot so bile predložene v odobritev Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana. Ne glede na to odobri-tev se je izvajanje zdravstvenega varstva občanov v občini v prvem polletju tekočega leta odvijalo v okviru danih možnosti zado-voljivo. Za člane ZB so bile v prvem polletju tekočega leta v okviru specialističnih splošnih in zobnih ambulant organizirane pred-nostne ure v vseh treh zdravstvenih enotah, ki so zajete v TOZD osnovnega zdravstvenega varstva Šiška. V cilju, da bi se čimprej pričela novogradnja pri obstoječem objektu zdravstvenega doma v Šiški so bile v razdobju od 1. janu-arja do 30. junija 1977 realizirane številne operativne naloge v zvezi s pripravami na navedeno gradnjo. Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje kot tudi finančna sredstva tako, da bo možno pričeti z izgradnjo planiranega prizidka pri zdravstvenem domu v Siški še v letošnjem letu. Predvidoma v mesecu avgustu. Programirana §olska zobna ambulanta pri osnovni šoli Stane Kosec v Šmartnem je bila predana namenu v mesecu februarju 1977. Za načrtovano izgradnjo obratnih ambulant pri Litostroju so delavci navedene delovne organizacije že zbrali potrebna finančna sredstva, izdelani pa so tudi že potrebni projekti. Do pričetka izgradnje navedenih ambulant v prvem polletju 1977 ni prišlo zaradi zamenjave prvotno predvidene lokacije z novo, ki ni usklajena z glavnim urbanističnim planom Ljubljane. Obratna ambulanta v delovni organizaciji CELULOZA Medvode je bila predana namenu 9. maja 1977. 4 OTROŠKO VARSTVO Skupnost otroškega varstva občine Ljubljana-Šiška uresničuje svoj letni program varstva in vzgoje predšolških otrok v skladu z načrtovanimi nalogami programov vzgojnovarstvenih organizacij na območju občine, kakor tudi skupne naloge, ki so dogovorjene med skupnostmi otroškega varstva Ijubljanskih občin in ki jih realizira občinska skupnost otroškega varstva prek mestne in republiške skupnosti otroškega varstva. V prvem polletju je občinska skupnost otroškega varstva uresni-čevala vse naloge, ki so načrtovane v programu za leto 1977 in posebej opredeljene tudi v smernicah skupščine občine Ljubljana- — izpeljan je bil postopek sprejema samoupravnega sporazuma o osnovah plana občinske skupnosti otroškega varstva za obdobje 1976-1980, - izpeljan je bil postopek sprejema programa in finančnega načrta za leto 1977, - konstituiran je bil iniciativni odbor za združevanje strokovnih funkcij in opravil vzgojnovarstvenih zavodov. Občinska skupnost otroškega varstva v letu 1977 usmerja napore k nadaljnjem razvoju vzgojnovarstvene dejavnosti: - še nadalje pospešeno pridebivanje manjkajočega vzgojnovarstve-nega prostora. Pri tem je bil v prvem polletju 1977 predan namenu prizidek pri WZ Iitostroj s kapaciteto za 120 pred-šolskih otrok, - v Pirničah je dokončana preureditev starega šolskega objekta, v katerem smo pridobili 60 mest za predšolske otroke. Trije od-delki v tem objektu bodo pričeli delovati s 1. 9. 1977, - pripravlja se dokumentacija za preureditev objekta v Valburgi 26 (bivše gostišče) za 40 predšolskih otrok. V ta namen so že vročena finančna sredstva centralnemu WZ Medvode, - pripravlja se dokumentacija za pričetek gradnje centralnega WZ v Medvodah, ki bo financiran iz sredstev samoprispevka I. Kapaciteta objekta bo za 120 otrok, - pripravlja se dokumentacija za novogradnjo WZ objekta v Ko-sezah za 160 predšolskih otrok. Prek občinske skupnosti za otroško varstvo so usmerjeni vsi napori k nadaljnjemu razvijanju in financiranju 80-urnega programa za petletne otroke, ki niso vključeni v WZ. Občinska skupnost otroškega varstva pospešuje izvajanje varstva v drugih družinah do 3 let starosti v cilju, da bi s tem povečali pbseg vključevanja v družbeno organizirano varstvo v občini. Občinska skupnost pripravlja tudi dokumentacijo za sofinanciranje gradnje in urejevanje otroških igrišč v krajevnih skupnostih: Sta-nežiče-Medno, Medvode, Vižmarje-Brod in rekreacijska centra v Mostecu. Sofinanciramo tudi letovanje socialno Sbkih otrok. Občinska skupnost otroškega varstva je v prvem polletju leta 1977 izvrSla prenos sredstev financiranja osnovne dejavnosti WZ v skladu z dogovorom med SIS za otroško varstvo in SIS za vzgojo in izobraževanje. V okviru svojega programa občinska skupnost otroškega varstva zagotavlja finančna sredstva vzgojnovarstvenim zavodom v skladu s sprejetimi merili v okviru dovoljene skupne porabe, v skladu s smernicamiza leto 1977. '...... ......... , 5. KULTURA Občinska kulturna skupnost Ljubljana-Šiška uresničuje letni progrdm kulturne dejavnosti v skladu z načrtovanimi nalogami kulturnih dejavnosti v občini in mestu Ljubljana ter v skladu s sprejetimi smernicami za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 vletu 1977. Občinska kulturna skupnost daje poseben poudarek izvajanju kulturne akcije v krajevnih skupnostih in TOZD, kateri glavni no-silec je zveza kulturnih organizacij Ljubljana-Šiška, ki je vobdobju januar-junij 1977 organizirala prek svojih društev in skupin številne kulturne prireditve s poudarkom na jubilejnem letu 40-letnice usta-novitve KPS in 40-letnice prihoda tovariša TITA na čelo KPJ. Poleg številnih proslav, slavnostnih akademij, koncertov in dramskih prireditev naj omenimo izredno uspelo revijo — srečanje pevskih zborov v Vodicah ter prireditve v okviru ,,NAŠA BESEDA 1977" in številne druge prireditve v krajevnih skupnostih in TOZD, pri katerih so sodelovali predvsem amaterski ansambli in skupine kulturno-umetniških društev, ki delujejo na območju naše občine. Občinska kulturna skupnost Ljubjjana-Šiška zagotavlja, v okviru programa za leto 1977, finančna sredstva za redno dejavnost društev in kulturno-umetniških skupin ter sredstva za izvajanje kulturne akcije, kakor tudi za dejavnost ZKO Ljubljana-Šiška. Prek ljubljanske kulturne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije pa uresničuje program skupnih nalog, kot so: založniška dejavnost, filmska proizvodnja, medrepubliško in mednarodno sodelovanje ter izvajanje solidarnostnega programa za pomoč manj razvitim območjem ter vzajemnostnega programa za skladen razvoj vseh kulturnih dejavnosti, upoštevaje postopno izvajanje investicijskega programa. V prvem polletju t. j. v obdobju januar-junij.1977 je kulturna skupnost izpeljala tudi postopek sprejema samouprav nega spora-zuma o osnovah plana občinske, ljubljanske in kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976-1980, sprejela program in finančni načrt občinske, ljubljanske in kulturne skupnosti Slovenije za leto 1977, v skladu s sprejetimi smernicami občine Ijubljana-ŠiSka in smernicami SR Slovenije za leto 1977. Na področju investicij in investicijskega vzdrževanja kulturnih domov na območju naše občine, kulturna skupnost v prvem pol- 13 letju tega leta ni izvršila pozitivnih premikov, ker za te naloge ni bilo razpoložljivih finančnih Sredstev, zlasti še, z ozirom na za-časno financiranje v prvih sedmih mesecih tega leta, ki je potekalo na izhodiščih leta 1976. Z ozirom na dogovorjeno skupno porabo v letu 1977 in z ozirom na dejstvo, da je za občinski in ljubljanski program kulturnih dejavnosti predviden porast sredstev v okviru indeksa 111,6% kulturna skupnost Ljubljana-Šiška v finančnem načrtu za letd 1977 ni mogla zagotoviti finančnih sredstev za nove dejavnosti v letu 1977, ki so predvidene v okviru srednjeročnega programa. Občinska kulturna skupnost izvaja sprejeti program kulturnih dejavnosti za leto 1977 v skladu s smernicami občine Ljubljana-Šiška v mejah in obsegu družbeno dogovorjenih sredstev v okviru družbeno dogovorjene (omejene) skupne porabe. SOCIALNO SKRBSTVO Ob nalogah, ki jih je občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana-Šiška v zvezi s sprejemanjem plana razvoja za obdobje 1976-1980, je občinska skupnost v prvem polletju predvsem izva-jala že utečene oblike dejavnosti socialnega skrbstva v občini. Ob teh ustaljenih oblikah dela (reševanje socialne problematike občanov v stiskah), se je skupnost vključila v prizadevanja za uskla-jevanje samoupravne regulative z Zakonom o združenem delu, pri čemer se je še bolj izrazito pokazala pomanjkljivost v sestavi skup-ščine skupnosti, ki ne vključuje predstavnikov združenega dela. Organi skupnosti, prav tako aktiv ZKS, so o tem razpravljali in začrtali osnovne stvari reševanja tega problema, kakor tudi poglab-ljanja funkcije delegatskega sistema. Bolj izrazito se je ob ocenjevanju potreb za leto 1977 pokazala tudi neurejenost odnosov na področju socialnega skrbstva med ljubljanskimi občinami, predvsem še vedno neurejena in neenotna merila, kriteriji, položaj in sredstva delavcev v centrih za socialno delo. Delavci centra so aktjvno sodelovali v pripravljanju osnutka sporazuma o enotnih merilih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči v Ljubljani, ki je trenutno v razpravi, za drugo polletje pa ostaja še odprto vprašanje osebnih dohodkov in vrednotenja dela socialnih delavcev v centrih za socialno delo. Po oblikovanju programa za leto 1977 in njegove finančne vred-nosti je kljub prizadevanjem ostalo odprto vprašanje financiranja nekaterih oblik dejavnosti v letu 1977 ali vsaj v drugem polletju tega leta (letovanje otrok, šolska prehrana, klubi zdravljenih alko-holikov, humanitarne organizacije in društva), tako da zastavljene želje in načrti za krepitev preventivne dejavnosti na področju so-cialnega skrbstva v občini v prvem polletju ni bilo mogoče realizi-rati. Urejanje skupnih, slovensko pomembnih vprašanj socialnega skrbstva je še vedno aktualna naloga občinskih skupnosti, saj še niso povsem urejena vprašanja tehnike združevanja sredstev v skup-nostih socialnega skrbstva SR Slovenije, meril solidarnosti in pa najbolj pereče vprašanje usposabljanja in izobraževanja otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vloge družbe in staršev v tem procesu. VARSTVO BORCEV IN INVALIDOV NOV Družbena skrb za izvajanje varstva borcev NOV in njihovih ne-preskrbljenih družinskih članov ter borcev za severno mejo iz 1918/19. leta se je izvajala v skladu s smernicami zveznega in republiškega Komiteja za borce NOV ob upoštevanju občinskega odloka o reševanju socialno-zdravstvenih vprašanj borcev NOV. Občinska komisija za zadeve borcev in invalidov NOV je imela do 30. 6. 1977 tri seje s polno udeležbo članov. Na navedenih sejah je bil obravnavan finančni plan posebnega računa proračuna in določen program dela za 1977. leto. Ker je na območju občine živečih še nad 5800 borcev in drugih udeležencev NOB je z ozirom na starostno mejo in socialno-zdravstveno stanje nekaterih borcev potrebna stalna družbena skrb preko 00 ZZB NOV, Komisije za vprašanja borcev in pristojne službe za borce pri občinskem uprav-nem organu. Za kritje osnovnih potreb pri reševanju borčevskih vprašanj je skupščina odobrila za 1977. leto 2,980.000 din, katera sredstva so vodena na posebnem računu skupščine občine Ljubljana-Šiška. Do 31. 7. 1977 je bilo porab^enih za potrebe borcev 982.955 din. Navedena sredstva iz proračuna se koristijo po občinskem odloku za: mesečne priznavalnine, dijaško pomoč, izredno pomoč, plačilo stroškpv za odobrena zdravljenja in okrevanja, zdravstveno zavaro- vanje in enkratno zimsko pomoč, katero se nudi družinam borcev z nižjimi osebnimi dohodki. V prvi polovici leta je Komisija za zadeve borcev obravnavala nad 320 vlog borcev za dodelitev finančne pomoči in odobrila: 21 prosilcem stalno mesečno priznavalnino (5 negativno), 18 dodelila enkratno finančno pomoč, '' " 3 otrokom borcev dijaško pomoč, ' 51 prosilcem odobrila na predlog zdravniške komisije plačilo ' \ stroškov zdravljenja v termalnih zdraviliščih, f' 28 prosilcem odobrila 50 % plačilo stroškov za zdravilišča, * 118 prosilcem (po predlogu OO ZZB NOV) 10-dnevno okrevanje '", • na morju ali na Gorenjskem. fc Ker razpolaga Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV le z določenimi finančnimi sredstvi iz občinskega proračuna je morala večje število vlog prosilcev za plačilo stroškov zdravljenja zavrniti. Komisija ni odobrila plačila stroškov zdravljenja prosilcem-borcem, katerih dohodki na družinskega člana presegajo cenzusnipogoj, ki se določa za vsako leto posebej. Poraba odobrenih predračunskih sredstev za potrebe borcev je v I. polletju nižja, ker se pretežni del izplačil za stroške zdravljenja, okrevanja in zimska pomoč izvrši v zadnjih mesecih leta. Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupščine občine Ljubljana-Siška je skupno z upravnim organom občine in 00 ZZB NOV sodelovala pri sestavi osnutka družbenega dogovora o pri-znavalninah borcem v SR Sloveniji, pripravi novega občinskega odloka o priznavalninah in ostali pomoči udeležencem NOB ter pri reševanju stahovanjske in druge problematike družin borcevNOV. 7. TELESNA KULTURA " V Srednjeročni program je telesna kultura v letu 1977 začela iz-vajati z vso resnostjo. Razen pristopa k planiranju in odgovorno izvajanje zastavljenih planov je v telesni kulturi privedlo do bistve-ne vsebinske reorganizcije v slovenskem prostoru. Lahko rečemo, da je nova usmeritev telesne kulture, ki je bila sprejeta s samo-upravnim sporazumom v Portorožu, 17. aprila 1976 samo dokonč-no potrdilo uveljavitev zastavljene in tudi že praktično izvajanje politike v telesni kulturi, ki jo je Ljubljana izgrajevala že več let nazaj. V letu 1977 je Telesnokulturna skupnost Ljubljana-Šiška izdelala podroben, strokovno pripravljen program za prihodnje srednjeročno obdobje in pravtako program razvoja množičnosti in športne rekreacije. Programi dejavnosti v TKS Ljubljana-Šiška izhajajo iz dogo-vorov, ki jih prinaša portoroški sporazum in to velja tako za razvoj množičnega kot vrhunskega športa. MNOŽIČNOST - šport predšolskih otrok Občinska prvenstva in tekmovanja za vseekipni pokal za WZ, sodelovalo 1170 najmlajših. V akciji učenjp drsanja, smučanja, plavanja, kotalkanja pa sodelovalo nadaljnjih 1200 otrok iz vseh naših WZ. - šport v osnovni šoli — delo ŠŠD Aktiv pedagogov telesne vzgoje je pripravil koncept tekmovanj za vseh 14 ŠSD v naši občini na področju množičnosti. Prav tako je bil izdelan že v začetku šolskega leta 1976/77 koncept dela športnih selekcij v izbranih športnih panogah. Pričeli smo z delom v 56 športnih selekcijah, ki so vključevale več kot 10.000 otrok od 4. do 8. razreda, tako pionirjev kot pionirk. Na občin-skih prvenstvih je sodelovalo preko 2820 pionirjev in pionirk v 12 panogah pri fantih in 10 panogah pri dekletih. - Sodelovanje z OK ZSMS Ljubljana-Šiška V sodelovanju z OK ZSMS Ljubljana-Šiška smo izvedli tudi vsa tekmovanja v okviru X. dneva niladih Šiškarjev, kjer je sodelo-valo več kot 1500 mladink in mladincev iz OZD, KS, JLA in šol II. stopnje. - Mladinske delovne brigade SITKS in ZTKO Ljubljana-Šiška sta se aktivno vključili tudi v organizacrjo dela mladinskih delovnih brigad, ki so bile formi- rane v okviru OK ZSMS Ljubjjana-Šiška. Tako je bila z angažiranostjo sredstev SITKS Ljubljana-Siška, organizirana MDB Vižmarje-Brod, ki je gradila športna igrišča pri OŠ Ivan Novak-Očka. ZTKO Ljubljana-Šiška je za vse brigade (Korčula, Kosovo, Suha Krajina, itd.) zagotovila športne rekvizite za šport in rekreacijo brigadirjev. - Športno-rekreativna dejavnost v OZD 14 Z novo usmeritvijo telesne kulture in z nastavitvijo strokovnega sodelavca pri ZTKO Ljubljana-Šiška, se je organizirala široka aktivnost na tem področju v občini. V nadaljnjem procesu, ki že poteka, pa se bo to delo prenašalo vse do krajevnih skupnosti, ki že postaja žarišče športno-rekreacijske dejavnosti. Na ravni občine deluje komisija za šport in rekreacijo v OZD pri občinskem sindikalnem svetu in ZTKO ter komisija za rekreaci-jo v KS, ki je organizirana v okviru ZTKO Ljubljana-Šiška. Obe komisiji se dogovarjata o detovanju in izvajanju akcij na svojem področju. Na področju množične športno-rekreacijske dejavnosti vobčini Ljubljana-Šiška je strokovna služba ZTKO Ljubljana-Šiška izvedla in organizirala v prvem polletju 1977 tekmovanja za OZD v 10 panogah, v katerih je sodetovalo preko 2500 delavcev. - športno-rekreacijska dejavnost v KS V vseh KS v naši občini so že ustanovljene komisije za športno rekreacijo. V programo ZTKO Ljubljana-Šiška so za letos rezervirana do-ločena sredstva za program rekreacijske dejavnosti krajanov. Tako bomo dosegli, da bodo komisije zaživele tudi na akcrjskem področju. Seveda, pa ne bo šlo brez amaterskih strokovnih de-lavcev. V ta namen je ZTKO že v minulem letu predlagala vsaki KS naj pošlje na seminar organizatoije rekreacije vsaj po enega kandi-data. Do sedaj smo izšolali le tri organizatorje rekreacije za potrebe KS. ¦ ¦ . ,¦ - množične TRIM akcije Zaradi poenotenja ter pocenitve organizacije in propagande TRIM akcij je dogovorjeno, da se izvajajo enotno za vse KS in TOZD v Ljubljani. Organizacijo vodi Koordinacijski svet šport-nih sodelavcev v vseh petih ljubljanskih občinah. Organizirane so naslednje akcije: ' a) Tek ,,Vedno mladi tečemo radi" b) Hoja ,,Pot pod noge krepimo srce" '¦'. c) Kolesarjenje ,,Vsi na kolo za zdravo telo" d) Plavanje ,,Za vitko postavo je plavanje pravo". Do sedaj je organiziranih 5 množičnih TRIM akcij. Podrobnega poročila za polletje še ni, toda lahko rečemo, da se je vseh akcij do sedaj udeležilo 4.500 posameznikov najrazličnejših starost-nih kategorij. MNOŽIČNA DEJAVNOST OBČANOV V TVD PARTIZAN V naši občini je pet društev Partizan in sicer: Spodnja Šiška, Medvode, Šentvid, Sora in Pirniče, ki skupaj vključujejo 2000 članov vseh starostnih kategorij. Clanstvo se aktivno rekreira najmanj enkrat tedensko v različnih oblikah športne rekreacije. Dejavnost društev je usmerjena predvsem v splošno telesno vzgo-jo, organizacijo pohodov, izletov, letovanj, zimovanj, igre z žogo, itd. Društva vključujejo v svoje oddelke tako predšolske otroke, kot tudi starejše člane. AKCIJE UČEIMJA - ¦ ¦ - • ¦ •" * - V zimski sezoni je ZTKO Ljubljana-Šiška organizirala široko akcijo učenja smučanja za otroke naših osnovnih §ol. Skupaj je v akcijah učenja, ki so potekale od januarja do aprila sodelovalo 2600 naših otrok. - V akcijah učenja plavanja sodelujejo otroci WZ in osnovnih šol, izvaja pa jih Plavalni klub Olimpija v bazenu OŠ Alojz Kebe v Sentvidu in malem bazenu Tivoli. V glavnem so v akcijah sodelovali vsi učenci 1. razreda osnovnih šol Rihard Jakopič, Zvonko Runko, Hinko Smrekar in Alojz Kebe, ter otroci WZ Milan Majcen in Litostroj. - Akcije učenja drsanja vodi DKK Olimpija v okviru akcije „1000 drsalk" in se izvaja v vzgojnovarstvenih zavodih. - Akcije učenja streljanja vodi Občinska strelska zveza preko SD Ljubo Šercer in SD Proleter. Izvaja se v osnovnih šolah. - Akcije učenja kotalkanja v okviru vadbe za osvajanje veščin za športno značko vodi DKK Olimpija, v vzgojnovarstvenih usta-novah in v okviru kluba. V vseh akcijah učenja je v I. polletju sodelovalo preko 8.000 otrok iz VVZ in osnovnih šol. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE Za prvo polletje 1977 so izvedene vse programske naloge in sicer: 1. Pionirske prireditve posvečene jubilejem tov. TITA in 40. oblet-nice ustanovitve KPS. a) občinska proslava ob spreiemu kurirčkove pošte v Tacnu (sodelovalo je 250 pionirjev) b) občinsko pionirsko šahovsko tekmovanje (sodelovalo je 185 pionirjev) c) Udeležba na proslavi na Čebinah (udeležilo se je 55 pionir-jev) d) pohodi po poteh tovarištva in spominov (od 1.—4. raz. je sodelovalo 5.652 pionirjev, od 5.-8. raz. pa 2970 pionirjev) e) prvi pionirski partizanski miting v Goričanah (udeležilo se je 5000 pionirjev) f) v Dražgošah se je zbora pionirjev Jugoslavije udeležilo 185 pionirjev. Sodelovali so tudi v kulturnem programu. g) 16. 6. je pohodna enota, ki je nosila ime po narodnem heroju Tonetu Tomšiču, prevzela na Rašici pohodne zastave od občine Bežigrad. Pohodno enoto so sestavljali pionirji, mla-dinci, pripadniki ZZB, ZRVS, teritorialnih enot in RK. Pot jih je vodila mimo spomenikov, obeležij in krajev po-membnih iz NOB. Na svoji poti se je enota srečala z vojaki v vojašnici Boris Kidrič, z delavci tovarne Dekorativnih tkanin in Litostroja. V pohodu je sodelovalo: 220 pionirjev, 20 mla- dincev, 65 rezervnih voj. starešin, 65 članov ZZB NOV, 40 vo- jakov in 50 teritorijalcev. Pohodne zastave so bile predane pionirjem Škofje Loke. h) V mesecu aprilu in juniju sta bili izvedeni zaključni prireditvi bralne značke, ki jo je v letu 1976/77 osvojilo preko 6000 učencev osnovnih šol občine. 2. V januarju in februarju je zveza sodelovala pri izvedbi zimske šole v naravi — smučanje. V juniju pa je bila izvedena prva etapa šole v naravi - plavanje. Za socialno Sbke je bilo organizirano v januarju mesecu v domu na Srednjem vrhu zimovanje v dveh izmenah po 40 otrok. Izvedena je bila tudi organizacija rednega letnega letovanja v naših bazah: Pag, Poreč in Srednji vrh in izbor otrok za zame-njavo sKavadarci, 15, Danska 15 in Avstrija 23. "t ¦¦'! IV. Kadrovska politika V prvem polletju 1977 so bile na področju izvajanja družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike in samoupravnega spora-zuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ljublja-na—Šiška opravljene naslednje naloge: 1. Na podlagi programa dela skupne komisije podpisnic družbe-nega dogovora o temeljih kadrovske politike in sklepa 4. seje skupne komisije so delegati nadaljevali z obiski v DO — TOZD o vprašanju izvajanja družbenega dogovora. Vprašalnik — informa-djo so delegati skupaj s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in z vodilnimi delavci v DO — TOZD skupno izpolnjevali in so osnova za pripravo analize izva-janja določil družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v DO — TOZD. Vprašanja v vprašalniku so sestavljena tako, da zajemajo vsa določila družbenega dogovora in drugih doku-mentov v zvezi z izvajanjem kadrovske politike v DO - TOZD. Pri razgovorih so neposredno ugotavljali — organizacijo kadrovskih služb v DO - TOZD ' — plane razvoja kadrov ..-':-. — kratkoročne in srednjeročne plane ' , '¦ ; — akte o sistemizaciji delovnih mest — sisteme delitve dohodka — izobraževanje ob delu — štipendiranje , '; ¦.•¦-. — zaposlovanje ' 2. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je preko delegatov skupne komisije podpisnic družbenega dogovora in svojih članov sodelovala pri razpisnih postopkih za imenovanje individualnih poslovodnih organov v DO — TOZD ter skrbek, da so bili razpisni pogoji v skladu z določili družbenega dogo-vora. 1 3. Na področju štipendiranja sta skupna komisija podpisnic samo-upravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter njen izvršni odbor realizirala sklepe republiške komisije za šti-pendiranje učencev in študentov tako, da sta na osnovi določil samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in štu-dentov: — obravnavali vloge kandidatov za dodelitev štipendij iz zdru- 15 ženih sredstev učencem in študentom, ki prebivajo v občini Ljubljana-Šiška, - pripravljala predloge za skupščino Titovega sklada za dodeli-tev štipendije kandidatov za Titov sklad, - ponovno izvršili selekcijo štipendistov na podlagi sklepov 6. seje republiške komisije upoštevajoč nove kriterije (cenzus), suficitarnosti posameznih poklicev ter učnega uspeha učen-cev in študentov. Na podlagi teh kriterijev je izvršni odbor ugotavljal upravičenost prejemanja štipendije posameznih kandidatov, - i^smerjenje štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije v DO - TOZD ter za pedagoške poklice na kadrov-sko štipendijo pri RIS. - izvršni odbor in skupna komisija sta pripravila pripombe na obstoječi samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov ter sta vključena v pripravo javne razprave o spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. S problematiko o izvajanju določil DD so se delegati skupščine seznanili pri obravnavi poročila o izvajanju kadrovske politike in Poročila o izvajanju štipendijske politike v občini na 30. seji skup-nega zasedanja skupščine, dne 21. aprila 1977. V. Urbanizem Dejavnost na področju urbanizma je v prvem poDetju tega leta potekala po sprejetem programu. V okviru mesta se je nadaljevalo z izdelavo koncepta dolgo-ročnega razvoja ,,Ljubljana 2000" z urbanističnim programom in Urbanističnim načrtom mesta. V cilju, da očuvamo Ljubljani čistejši zrak je bil dan v podpiso-vanje Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka Ljubljana. Po ustanovitvi navedene skupnosti bo možno pričeti z izdelavo sanacijskega programa za varstvo zraka v Ljubljani. Enako skrb se posveča tudi očuvanju zalog pitne vode. V tem času so bili v mestu že sprejeti osnutki normativnih aktov za zava-rovanje zalog pitne vode. Za bolj uspešno gradnjo pa pripravljata Skupščina mesta Ljub-Ijana in Samoupravna stanovanjska skupnost urbanistične norme in standarde. Pri stanovanjski gradnji se zlasti posveča večjo odgovornost v zvezi s problematiko gradnje samskih domov. Za območje občine so bili na občinski skupščini sprejeti osnut-ki - Urbanistični program in podrobni urbanistični red za Šmartno - Tacen - Gameljne - sprememba GUP-a za območje ŠS 11 Stanežiče, - zazidalni načrt za območje SS 12 Podutik (zazidalni otoki 3 a, 3 c, 4 a,4 c, 5 c, 6 c). -spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta ŠS — 6 center, - urbanistični načrt Medvod. Vsi ti osnutki bodo predvidoma sprejeti kot predlogi do konca tega leta. Za novelacijo zazidalnega načrta za območje Vižmarje—Brod in Gunclje je v pripravi urbanistična dokumentacija. Za območje Stare Šiške je v teku dogovarjanje glede naročila urbanistične dokumentacije, prav tako za spremembe GUP-a za območje ŠM 1 iri ŠP 2. Za SP 3 Iskra, se pripravlja urbanistično dokumentacijo. Pripravljeno je tudi gradivo za spremembe GUP-a in prekvali-fikacijo ŠI 4 v SP 10; ni pa na to še podala svojega soglasja pristoj-na krajevna skupnost. VI. Komunala V I. polletju leta 1977 je potekalo redno delovanje in financi-ranje kolektivne komunalne dejavnosti (javna razsvetljava, vzdrže-vanje cest, javna higiena, javne zelenice in parkovni gozdovi) iz splošne porabe. Poleg tega pa je bila zadovoljena redna dejavnost individualnih komunalnih potreb ob rednem vzdrževanju ko-munalnih naprav. Pri celotni navedeni dejavnosti pa se je stremelo za racionalno porabo finančnih sredstev. V okviru vremenskih možnosti glede na zimski čas se je nadaljevalo z izgradnjo indivi- dualnih in kolektivnih komunalnih naprav v skladu s sprejetimi programi komunalnih delovnih organizacij. Pri tem pa je bilo vklju-čeno sodelovanje krajevnih skupnosti. Že v mesecu marcu tega leta se je začelo z izgradnjo II. faze Toplarne Šiška z dvema kotloma s po 50 G cal/h, ki bo predvi-doma končana v novembru ali decembru. V I. tromesečju se je začelo tudi z izgradnjo tehnično-obratnega objekta (delavnice, skladišča). Poleg tega pa je bil še dograjen vročevod Avtotehna — Celovška cesta, kar je omogočilo odstranitev kotlarne ob Celovški cesti. Nadaljevale so se priprave za izgradnjo plinovoda in plinskega omrežja za zemeljski plin ter priprave za realizacijo mestnega pro-grama porabe preseženih sredstev posojila za ceste in območju občine. Pričelo pa se je z izgradnjo I. faze Celovške ceste in Tacenskega mostu, kar je skladno s programom SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest in programov republiške skupnosti za ceste. Glede na navedeni investiciji se je po občinskem programu pri-čelo z gradnjo železniškega podvoza v Vižmarjih. V okviru mesta smo sodelovali pri ustanavljanju enotne samo-upravne interesne skupnosti za varstvo zraka. V občini Ljublja-na-Šiška smo že dosegli potreben % podpisov podpisnikov. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška je v tem času za-čela z akcijo za ustanovitev odborov za varstvo okolja po krajevnih skupnostih. Ustanovljeni pa bodo predvidoma še v tem letu. V tem času je bil izvršen popis za pristop k Družbenemu dogo-voru o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območjuljubljanskih občin ter izvedene priprave za pristop k Samoupravnemu spora-zumu o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana—Siška. Koncem obravnavanega obdobja je bil po zaključeni javni raz-pravi sprejet Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemlji-ščem. V vsej komunalni dejavnosti, v komunalnih delovnih organizaci-jah, v krajevnih skupnostih in drugih organizacijah smo izvajali programe ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. VII. Stanovanjsko gospodar-stvo Gradnja stanovanj se je odvijala skladno s programom samo-upravne stanovairjske skupnosti v soseskah MeS 7 Preska, ŠS 9 Koseze, ŠS 7/1, SS 103 Litostroj in ŠS 5 Pavšičeva. V teh soseskah se gradi 589 stanovanjskih enot. Začeti stanovanjski objekti v na-vedenih soseskah bodo končani v III. in IV. tromesečju. Projektno dokumentacijo pa se pripravlja za ŠS-10 Draveljska gmajna, kjer se bo gradilo 320 stanovanj. Ugotavljamo, pa da se v tem času še ni pristopilo k formiranju stanovanjskih zadrug. Na področju samouprave, ljudske obrambe, varnosti in družbe-ne samozaščite se je delovalo v večini stanovanjskih objektov. Tudi v tem času je bila posvečena skrb za reševanje stanovanj-skega vprašanja udeležencev NOV, upokojencev in invalidov ter drugih za delo nesposobnih ali socialno ogroženih občanov. V ta namen so bili sprejeti: — Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje nadomestnih sta-novanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana, — Pravilnik o zamenjavi stanovanj in — Pravilnik o načinu izplačevanja delne nadomestitve stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine na območju Ijubljanskih občin. V maju tega leta je bil pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana po pooblastilu samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin razpisan III. natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj za občane z nižjimi osebnimi dohodki, mlade družine, upokojence in invalide. VIII. Krajevne skupnosti V prvem polletju letošnjega leta so bile v okviru nadaljnjega razvoja delegatskega sistema po posameznih KS ustanovljene skup-ne delegacije delavcev in delovrih ljudi in občanov za delegiranje delegatov v skupščine komunalne in požarnovarnostne interesne 16 skupnosti. Skupna delegacija je sestavjjena iz delegatov, ki jih v KS delegirajo TOZD in druge delovne skupnosti in delegatov, ki jih izmed krajanov delegira zbor delegatov KS in tako predstavlja trdno vez med TOZD in KS sploh za reševanje komunalnih vpra-šanj, ki so za občane, ki tam živijo istega pomena kot za delavce, ki tam delajo in se z njimi tudi vsakodnevno srečujejo. V zvezi s financiranjem KS so bila za izvajanje delegatskega sistema KS iz proračuna dodeljena sredstva, ki jih le-te prejemajo vsakomesečno po dvanajstotinah, prav tako pa je bil na seji skup-ščine potrjen osnutek enotnega plana razvoja KS finansiranega iz združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti za leto 1977. Tako sprejet osnutek je bil nato kot predlog posredovan podpisnikom (TOZD) v sprejem. V prvem obroku je bilo iz zdru-ženih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti KS že nakazanih 3.940.378 din na osnovi sprejetega programa in 478.530 din kot udeležba h krajevnim samoprispevkom, tistim KS, ki so na osnovi sprejetega pravilnika izpolnjevale pogoje. Ko že govorimo o krajevnem samoprispevku naj poudarimo, da smo v letošnjem letu tudi rezervirali določena sredstva v skladu za ceste in posebnem računu uporabe mestnega zemljišča za udeležbo h krajevnemu samoprispevku za tista dela, ki se lahko financiranjo iz teh sredstev. Pri tem je potrebno poudariti, da se je v letošnjem letu ta oblika reševanja določenih krajevnih vprašanj napram prejšnjim letom zelo kvantitativno in kvalitativno razširila. Ker se sredstva za udeležbo h krajevnem samoprispevku po posameznih KS še zbirajo, zaenkrat še ne moremo podati končnega zneska. Lahko pa navedemo, da je do 15. avgusta skupno že zbranih cca 1,800.000 din. Žal pa moramo tako kot v prejšnjih letihtudi letos ugotoviti, da do pisanja tega poročila, KS še ni znano, kaj konkret-no bodo posamezne SIS finansirale na njihovem območju kot re-ševanje vprašanj krajevnega pomena. V zvezi s sodelovanjem z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa s SZDL na pripravah za izvedbo volitev, naj poudari-mo, da je akcija že stekla. Seveda pa je stanje priprav po posamez-nih KS zelo različno. V zvezi s tem je bil že sklican sestanek predstavnikov kadrovsko volilnih komisij pri KK SZDL, občinske volilne komisije in zadolženih služb in bo po končanem ,,počitni-škem obdobju" akcija stekla še v večjem razmahu. Prav tako pa je s prijavno službo skupščine mesta Ljubljana dogovorjeno, da se v jeseni opravi celotna preverka prebivalstva naše občine in do voli-tev izvedejo vse spremembe ter razčistijo posamezna vprašanja. Ob pripravah na volitve je že skozi celo leto prisotno vprašanje pre-veritve organiziranosti oziroma razdvojitvi nekaterih KS, kjer pa predstavljajo glavno oviro vprašanje zagotovitve prostorov za delo-vanje tajništev in omogočanje ostale aktivnosti v novoustanovljenih KS. Glede na to, da so sedaj za javno razpravo v pripravi statuti občin in mesta Ljubljane, se po krajevnih skupnostih še ni pristo-pilo k vsesplošnim vsebinskim dopolnitvam in spremembam sta-tutov, ampak bo to opravljeno v drugi polovici leta. IX. Ljudska obramba Analiza realizacije smernic za uresničevanje družbenega plana v I. polletju 1977 je pokazala, da so posamezni družbeni subjekti pri uresničevanju nalog s področja ljudske obrambe pristopili različno. Nekateri so obveznosti in naloge dosledno in kvalitetno izvajali, drugi pa na tem področju niso dosegli ustreznih in pričakovanih rezultatov, kar kaže, da bo potrebno nekaterim organizacijam nu-diti več neposredne pomoči. Načrtovane naloge v družbenopolitičnih in družbenih organi-zacijah, SIS, KS, OZD ter upravnih organov občine so bile realizi-rane po naslednjem: 1. Delo na dopolnjevanju srednjeročnega načrta razvoja še ni za-ključeno, ker še niso sprejeti samoupravni sporazumio finansi-ranju obrambnih priprav. 2. Znaten napredek na področju kadrovske krepitve ljudske obrambe ugotavljamo pri organiziranju enot CZ in TO. Na podlagi osebne in materialne formacije enot civilne zaščite po- A teka oblikovanje enot civilne zaščite na vseh nivojih uspešno, poteka delo tudi na izboljšavi starostne strukture enot TO. Materializacija in oblikovanje enot TO teče po programu. Z navedenimi ukrepi pa je dosežena ustrezna raven mobflizacije in vojne pripravljenosti. 3. Določen napredek pri izvrševanju obrambnih funkcij je ugo-tovljen pri samoupravnih skupnostih, vendar se še vedno pre-malo v skladu s svojo funkcijo vključujejo v uresničevanje nalog s področja obrambnih priprav. . 4. Na področju zagotavljanja rezervnih zalog hrane in blagovnih rezerv za potrebe oboroženih sil in prebivalstva bo potrebno v II. polletju izdelati konkreten program v okviru razpoložljivih zmogljivosti in finančnih sredstev skladno z ljubljanskimi občinami. 5. Način solidarnostnega pokrivanja nadomestil osebnega dohod-ka delavcev, ki so napouku ali vajah je potrebno konkretno opredeliti v ustreznih aktih. 6. Za razvoj kmetijstva v hribovitih predelih ter zaščito kmetij in zelenega pasu so bili doseženi določeni uspehi, predvsem s pravilno programsko zasnovo kmetijske skupnosti v tesni po-vezanosti s strokovno službo upravnega organa, kar predstavlja dobro garancijo za nadaljnjo krepitev partizanske baze. Izde-lana analiza obrtne dejavnosti z namenom ugotovitve dejanske-ga stanja ter njegovega nadaljnjega razvoja, predvsem z upošte-vanjem razvoja uslužnostnih dejavnosti, je pokazala potrebo, da se v programu razvoja obrti upoštevajo tudi obrambni elementi. Deficitarne obrtne stroke je pospeševati in podpirati njihov nadaljnji razvoj pod posebnimi pogoji. 7. Usposabljanje prebivalstva, štabov in enot CZ, se izvaja po veri-, ficiranih programih RSLO in poteka v vseh krajevnih skupno-stih in drugih gospodarskih in družbenih strukturah. V sistem obrambne vzgoje so se poleg ustaljenih oblik usposabljanja obveznikov CZ in prebivalstva vključili tudi drugi odgovorni dejavniki, ki so v programih rednega družbenopolitičnega uspo-sabljanja vnesli tematiko s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. 8. Izdelan in sprejeti načrt civilne zaščite s temeljnim dokumen-tom oceno ogroženosti za primer elementarnih nesreč oziroma vojnih akcij, je bila osnova, da se je pristopilo k organiziranju specializiranih enot CZ občine. Organizacijska in kadrovska popolnitev teh enot po načrtu bo zaključena v letu 1977. 9. Komunalne organizacije, ki se po svojih specialnostih vključu-jejo v dejavnost civilne zaščite mesta Ljubljane so razmeroma dobro pripravljene in opremljene. 10. Gradnja zaklonišč se vključuje v urbanistični plan in zazidalne načrte Ljubljane. Ne glede na sprejeti načrt gradnje zaklonišč za ožje mestno območje, pa se pojavljajo težave zaradi ne-spoštovanja zakonskih obveznosti. Občinski štab za CZ je podal mnenje za predvidene lokacije javnih zaklonišč. V letu 1977 bo na območju naše občine zgrajeno eno javno zaklo-nišče. X. Družbena samozaščita Pri Skupščini občine je bil na podlagi zakona o ljudski obrambi v SR Sloveniji in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti iti no-tranjih zadevah s sklepom Skupščine imenovan Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito kot skupen in enoten organ za področje Ijudske obrambe, varnosti in družbene samo-zaščite. Namesto dotedanjega samostojnega organa za področje druž-bene samozaščite ,,Koordinacijski odbor za družbeno samo-zaščito" pri občinski skupščini je bil prav tako s sklepom Sveta imenovan ,,Odbor za družbeno samozaščito in varnost", kot po-možen organ Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito za področje družbene samozaščite in varnosti. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je dal iniciativo in soglasje za ustanovitev kolegijskega organa za družbeno samozaščito, varnost in notranje zadeve pri Izvršnem svetu Skupščine občine. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je sprejel ,,Priročnik" o svoji pristojnosti in nalogah na področju družbene samozaščite in varnosti. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je v mesecu januarju dostavil vsem temeljnim organizacijam združenega dela in krajevnim skupnostim v občini smernice in navodila za izvajanje določil zakona o Ijudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Na podlagi tega so temejjne samoupravne skupnosti občine uskladile dotedanjo organiziranost družbene samozaščite, ki je temeljila na ..Družbenem dogovoru o družbeni samozaščiti vobči-ni Ljubljana-Siška" iz leta 1975 z določili zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in oblikovale enoten in skupen organ za obe področji. Nekatere večje krajevne skupnosti in organizacije združenega dela so v okviru enotnega in skupnega odbora za ljudsko obrambo 17 in družbeno samozaščito oblikovale tudi pododbor ali komisijo za področje družbene samozaščite, kot pomožni organ odbora za to področje. Temeljne in druge organizacije združenega dela so pristopile k uskladitvi in dopolnitvi pravilnikov in drugih sanx)upravnih aktov za področje družbene samozaščite, enako pa tudi krajevne skup-nosti svojih statutov z dotočili zakonao družbeni samozaščiti, var-nosti in notranjih zadev. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter krajevne skupnosti so več ali manj uspešno izdelale svojo ,,Varnostno oceno" in pristopile k izdelavi ,,Varnostnega načrta" oziroma ,,Načrta samozaščitnih varnostnih ukrepov" kot to določa zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in kot je bilo naročeno v smernicah in navodilih občinskega Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Vse temeljne in druge organizactje združenega dela ter krajevne skupnosti so intenzivno pristopile k ustanavljanju enot narodne zaščite in izdelavi ,,Posebnega načrta" za delo teh enot. Po predhodnem soglasju Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito je bilo dosedaj imenovanih okoli 25 % na-čelnikov enot narodne zaščite od skupnega števila delovnih orga-nizacij in krajevnih skupnosti, ki morajo po določilih zakona usta-noviti svojo enoto narodne zaščite. Za nosilce uresničevanja družbene samozaščite v temeljnih orga-nizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih je bilo organi-ziranih 30 seminarjev o uresničevanju določil zakona o družbeni 1. Davki iz osebnega dohodka 2. Prometni davki, davki od premoženja in na premoženje 3. Takse 5. Prihodki po posebnih predpisih 6. Prihodki upravnega organa - Prenešena sredstva Vsega prihodki samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah za uskladitev dotedanje organiziranosti družbene samozaščite v naši občini z zakonom. Organiziran je bil tudi dvodnevni seminar za vodilne nosilce uresničevanja družbene samozaščite iz nekaterih večjih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. V pomoč za uresničevanje družbene samozaščite na podlagi zakona, njeno pravno ureditev v pravilnikih oziroma statutih, izde-lavo ,,ocene varnostnih razmer", ,,Varnostnih načrtov" oziroma ,,Načrtov samozaščitnih varnostnih ukrepov" in ustanavljanja enot narodne zaščite je bilo vsem temeljnim samoupravnim skupnostim posredovano naslednje gradivo: ,,Družbena samozaščita v temeljni organizaciji združenega dela", »Družbena samozaščita v krajevni skupnosti", ,,Prirodnik za delo narodne zaščite". Poleg teh brošur so bili posredovani tudi še razni osnutki, kot pripomoček za uresničevanje družbene samozaščite in za ustanav-Ijanje in delovanje narodne zaščite. , . ¦> XI.Splošna poraba Po planu, sprejetem za leto 1977 predvidevamo skupnih pri-hodkov v višini 116.332 tisoč oziroma 3,4 % več kot v letu 1976. V prvem polletju letos smo v primerjavi z letnim planom reali- zirali (v tisoč din) Plan Realizacga Indeks 49.860 , . 23.908 47,95 56.649 26.463 46,71 2.651 1.368 51,58 1.025 ; 410 40,0 4.522 2.551 56,41 1.625 1.625 100,0 116.332 56.325 48,41 Upoštevajoč letno dinamiko, lahko predvidevamo, da bodo pri-hodki iz naslova davkov in prometnih davkov do konca leta dose-ženi v planirani višini, ostali prihodki, ki pa so po obsegu manj pomembni, pa bodo celo preseženi — takse in prihodki upravnega organa, medtem ko prihodki po posebnih predpisih (denarne 01 - Dejavnost organov : družbenopolitične skupnosti 02 - LO 03 - Dgavnost družb. politič. organizactj 04 - Negospod. investic. 05 - Social. skrbstvo 09 — Zdrav. varstvo 10 - Komunalna dejavnost 11 - Krajevne skupnosti 16 - Intervencije v gospod. 17 — Tekoča rezerva 18 - Rezervni sklad Poraba vobčini 13 - Združevanje na nivoju mesta ¦ -"š Vsega kazni) nimajo med letom nikakršne dinamike, zato jih je težko planirati, niti sedaj predvideti ali bodo v planirani višini realizirani. Razpored prihodkov - odhodki so bili v primerjavi s planom realizirani (v tisoč din) Plan Realizacija Indeks 33.112 18.224 * 55.03 3.891 19 ... . 0.49 5.739 2.786 ¦ 48,54 18.869 3.859 20.44 3.219 1.281 39.80 194 99 50.90 14.590 3.885 ' 26.62 5.800 2.800 48.27 591 299 50.66 878 184 ' 20.99 878 410 46.64 87.761 33.846 38.57 28.571 15.490 54.21 116.332 49.337 42.41 Glede na to, da je skupščina sprejela svoj proračun šele konec junija, so bili poračuni izvrčeni šele v juliju. Zaradi tega nekateri indeksi odstopajo oziroma so ceto prekoračeni. Po proračunu v mesecu juliju so indeksi odhodkov naslednji (7 mesecev = 58.33). 18 01- Dejavnost organov družbenopol. skupnosti 58.36 02 - Ljudska obramba 58.37 03- Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 61.49 04- Negospodarske investicije -. 29.45 08 - Socialno skrbstvo 57.52 09- Zdravstveno varstvo r ¦¦.•¦ 100.42 10- Komunalna dejavnost ', 41.32 11- Krajevne skupnosti • 58.32 16- Intervencije v gospodarstvu 65.90 17- Tekoča proračunska rezerva , 20.99 18- Rezervni sklad . -¦ . >' ¦ 58.31 Skupaj poraba v občini 49.25 Združevanje na nivoju mesta 55.47 Vsega , 50.78 Iz navedenih indeksov je razvidno, da je poraba v skladu s pla-nom razen pri negospodarskih investicijah, kjer nastopajo izdatki skladno z investiranjem, kar velja tudi za komunalno dejavnost. Sredstva za zdravstveno varstvo smo pa že prekoračili, ker smo v celoti poravnali obveznosti do pokojninskega varstva kmetov, sredstva za zdravstveno in preventivno varstvo občanov pa so bila prenizko planirana in jih bo treba za nadaljne obveznosti zagotoviti iztekoče rezerve. ...... XII. Družbenopolitična skup-nost in družbenopo-litične organizacije Občinska skupščina, njeni organi in telesa so se aktivno vključili v prizadevanja za uresničevanje Smernic družbenega plana v letu 1977. Delegati in organi skupščine so z neposrednim spremljanjem uresničevanja temeljnih ciljev in nalog, predvsem pa z opredelitvijo vseh nosilcev gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja občine, in ob vsaki obravnavi poročil o uresničevanju družbenega plana ter drugih dokumentov s področij plana, s sprejemanjem konkretnih sklepov, usmeritev in priporočil organizacijam združe-nega dela, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim organi-zacijam in skupnostim prispevali bistven delež k uresničevanju Smernic. Fbmembnost tematike in potreba po usklajenemu delovanju de-legatske skupščine družbenopolitične skupnosti in delegatskih skupščin posameznih interesnih skupnosti je v I. polletju 1977 pripeljala do uspešnih skupnih zasedanj zbora združenega dela in skupščine raziskovalne skupnosti ter zbora krajevnih skupnosti in skupščine stanovanjske skupnosti. Taka oblika skupnega delovanja nedvomno izraža vsebinski napredek razvijanja delegatskega si-stema in doprinaša h konkretnemu in učinkovitemu reševanju obravnavane problematike. Zbori občinske skupščine so obravnavo tematike, ki so jo pred-hodno sprejeli s programi svojega dela in se za njeno uresničevanje zavezali s sprejemom družbenega plana občine in smernic za uresni-čevanje družbenega plana za leto 1977, izvajali na skupnih in lo-čenih zasedanjih v odvisnosti od vsebine obravnavanih gradiv. Tako so delegati skupščine s sprejemanjem poročil, predvsem pa pristopom ali sprejemanjem konkretnih aktov in predpisov, kot so: DD o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin ude-ležencem NOV, SS o ustanovitvi komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška, SS o ustanovitvi protipožarne skupnosti, SS o ustanovitvi skupnosti za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva, urbanistični plani in zazidalni načrti, poročilo o kadrovski politiki, enoten plan razvoja krajevnih skupnosti s financiranjem iz združe-nih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti za leto 1977, poročilo o inovacijski dejavnosti, poročilo o uresničevanju sklepov skupščine s področja gospodarstva, poročilo o uresniče-vanju družbenega plana za leto 1976 in poročilo o uresničevanju družbenega plana za I. tromesečje 1977 ter drugi dokumenti in gradiva z vrsto konkretnih sklepov dajali osnovne usmeritve in do-ločali aktivnost na vseh področjih uresničevanja družbenega plana. S takim neposrednim pristopom in veliko aktivnostjo so delegati skupščine in drugi organi skupščine bistveno prispevali, da se samo-upravno družbeno planiranje kot sestavina samoupravnih sociali-stičnih družbenoekonomskih odnosov in temelj skladnejšega druž-benega ter gospodarskega razvoja uspešno uveljavlja v vseh organi-zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih. Delegati skupščine so za področja uresničevanja določil zakona o združenem delu imenovali posebno komisijo za spremljanje izva-janja vsebine zakona o združenem delu. Izvršni svet in drugi organi skupščine so skladno s sklepi in usmeritvami skupščine ter na podlagi dokumentov in predpisov ter programov dela, s pravočasno pripravo gradiv in predlogi usmeritev aktivnosti, prispevali k učinkovitejšemu delovanju delegatske skup-ščine. V izvršnem svetu je bil dan poudarek obravnavi in obdelavi dokumentov in gradiv s področja urejanja prostora, zemljiškega prostorskega plana opredelitve tras avtocest in drugih rezervatov s ciljem skladnejšega prostorskega razvoja in zagotovitve novih proiz-vodnih površin ter racionalnejše izrabe obstoječih. S skladom skup-nih rezerv občine je bila izdelana analiza stanja investicijske dejav-nosti gospodarstva in v sodelovanju z družbenopolitičnimi organi-zacijami ter predstavniki banke zavzeta stališča do dinamike in financiranja njene izvr&tve. Izvršni svet je dalje neposredno posegel v racionalnejše organiziranje delovnih organizacij s področja osnov-nega šolstva in otroškega varstva. Bdel je nad smotrno izrabo sred-stev splošne porabe v cilju vključevanja politike gospodarske stabi-lizacije tudi na to področje. Spremljal izvajanje sklepov skupščine in izvajanje sprejetih stabilizacijskih in sanacijskih načrtov v orga-nizacijah združenega dela, o čemer je najmanj tromesečno infor-miral zbore skupščine. Navedena aktivnost v celoti še ne odraža uresničevanja vseh nalog, podanih s Smernicami (spremembe in dopolnitve statuta občine in mesta, reorganizacija upravnih organov idr.), ker bodo izvedene šele v II. polletju. Vendar dosedanja aktivnost skupščine občine in njenih organov ter polletni rezultati dokazujejo, da se je temeljito, predvsem pa odgovorno na vseh nivojih pristopilo k sa-niranju preteklega stanja ter tako bistveno prispevalo k pozitiv-nejšim rezultatom. Družbenopolitične organizacije so preko svojih organov in vseh subjektivnih sil aktivno posegale na vsa področja, tako gospodar-skega, kot družbenega razvoja. Predvsem so se zavzemale za do-sledno spoštovanje in izvajanje sprejetih dokumentov celotnega družbenoekonomskega razvoja občine, mesta in republike. Preko svojih organov (SZDL - Svet za ekonomske odnose in koordinacijski odbor za stabilizacijo in varčevanje, ZSS - Komisija za družbenoekonomske odnose, ZKS - Komisija za družbeno-ekonomske odnose idr.) so vodile iniciativo za usklajevanje in ure-janje odprtih vprašanj pri vseh tistih organizacijah združenega dela, ki so v letu 1976 in v I. tromesečju 1977 izkazovale poslovno izgubo. Konkretna pomoč, kije bila ugodno sprejeta, je imela za edini cilj spremeniti negativne gospodarske tokove v pozitivno smer. Občinska konferenca ZKS je organizirala po teh vprašanjih posebno problemsko zasedanje. Družbenopolitične organizacije so preko svojih organov vse-stransko posegale v spoštovanje začrtane politike usklajevanja zahtev družbenih dejavnosti z možnostmi, ki jih ustvarja gospo-darstvo. Izrazitejša je bila iniciativa za uskladitev bilance vseh oblik porabe tako v občini kot mestu. Potrebno je bilo podvzeti vrsto aktivnosti, posebno preko sindikata neposredno v gospodarstvo, ki je posamezne plane razvoja družbenih dejavnosti sprejemalo. Sistemu samoupravnega družbenega planiranja od osnovnih nosilcev navzgor je bil dan posebej poudarek. Družbenopolitične organizacije so vztrajale, da samoupravno planiranje zaživi v polnern smislu resnično v duhu ustavnih določil in že uveljavlje-nega zakona o združenem delu. Z njihovo neposredno aktivnostjo, čeprav so prisotni še vedno nekateri administrativni postopki za usmerjanje razvoja, so mnoge težave v sistemu samoupravnega planiranja premoščene, spremenjene in posodobljene. Na področju kadrovske politike so družbenopolitične organi-zacije uveljavljale vsestransko sprejeta stališča, ki so vsebovana v zadevnih dokumentih. Verifikacija kadrovskih rešitev, tako v go-spodarstvu kot negospodarstvu je bila dosledna. Tudi vprašanje izvajanja sporazumov o štipendiranju ni bilo zanemarjeno. Občin-ska konferenca ZKS je vprašanju kadrovske politike posvetila posebno zasedanje in sprejela konkretna stališča, sklepe in usme-ritve za nadaljnje delo. Družbenopolitične organizacije, predvsem pa SZDL preko svojih organov, so se dosledno zavzemale za utrjevanje in dogradnjo samo-upravne organiziranosti Krajevnih skupnosti. Tako so v fazi priprav tudi iniciativ^ da se v KS Dravlje formira nova Krajevna skupnost. V pripravi so tudi postopki, da se s teritorijalnimi razmejitvami in spremembami to vprašanje uredi tudi v KS Zg. Šiška, Hiako Smre-kar in Milan Majcen. Ovira za uspešnejše reševanje tega vprašanja je predvsem materialna osnova. Z ozirom na bližajoče skupščinske volitve, ki bodo predvidoma 19 maja 1978, je treba zabeležiti vrsto aktivnosti, ki jih izvajajo volilne in kadrovske komisije v zvezi z evidentiranjem možnih kandidatov, tako za člane delegacij, kot prevzem vodstvenih funkcij. V postopku so usklajevanja statutov ljubtjanskih občin in mesta, kakor tudi statutov Krajevnih skupnosti in prilagajanja posamez-nim določbam novih zakonskih predpisov. V tej zvezi gre za ureja-nje nekaterih odprtih vprašanj samoupravne organiziranosti družbe-nopolitičnih skupnosti in Krajevnih skupnosti in prilagajanje te organiziranosti tokovom, ki so zabeleženi in imajo namen odloča-nje čimbolj neposredno približati delavcem, delovnim Ijudem in občanom. Družbenopolitične organizacije so v tem obdobju posredovale delegatski skupščini tudi ocene samoupravne organiziranosti zdru-ženega dela in uveljavljanja delegatskega sistema v Krajevnih skup-nostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Preciznejša ocena, ki bo odraz analize na tem področju, bo dana skupaj z ugotovitvijo, kako so izvršene priprave za evidentiranje možnih kandidatov za nove volitve. Ob tem je že ugotovljeno, da so delegacije in konfe-rence delegacij predvsem na področju družbenih dejavnosti ob raz-pravah in sprejemom srednjeročnih planov razvoja, uspešno opra-vile izpit. XIII. Ugotovitve in zaključki Izvršni svet je Poročilo o izvrševanju družbenega plana za obdobje 1976-1980 v I. polletju 1977 obravnaval na svoji 184. seji dne 26. 8. 1977 in sprejel: Ugotovitve . , Uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja dosega pomembne uspehe kljub pričakovanim težavam in pomanjklji-vostira V tem procesu je prišlo pri oblikovanju, sprejemanju in vsebini samoupravnih sporazumov, dogovorov in planov v mnogih samoupravnih organizacijah in skupnostih do odstopanj od določil in načel sprejetega sistema samoupravnega družbenega planiranja. Med večjimi odstopanji oziroma pomanjkljivostmi je treba omeniti, da marsikje ni bilo spoštovano načelo sočasnosti in celovitosti družbenega planiranja, kar se je negativno odrazilo na usklajenosti in kvaliteti plana. Plani temeljnih organizacij pogosto obravnavajo le osnovno dejavnost ne pa tudi pogojev dela in življenja delavcev. Mnogokje še celo niso sprejeli srednjeročnih planov, oziroma so ti nepopolni, nimajo programa nalog za samozaščito in ljudsko obrambo, za varstvo pri delu, za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja okolja. Na splošno velja, da imajo večje organizacije združenega dela bolje in celoviteje oblikovane plane. Še vedno prepočasi poteka samoupravno združevanje investicij-skih sredstev, ki je ena od temeljnih prvin novega sistema razširjene reprodukcije. Čeprav ima veliko število organizacij to vprašanje urejeno s samoupravnimi sporazumi, predvsem v okviru delovnih organizacij, je materialni učinek nesorazmerno majhen, saj se niti 10 % amortizacije in drugih sredstev za materialna vlaganja samo-upravno ne združuje. V kolikor odštejemo združevanja, ki so pred-videna v dogovorih o temeljih planov republike odpade na druga Ekonomičnost poslovanja Dohodkovna produktivnost delavca (bruto) Rentabilnost uporabljenih sredstev (bruto) Rentabilnost uporabljenih sredstev (neto) Akumulativnost dohodka Akumulativnost čistega dohodka Osebni dohodki in skupna poraba na delavca Izplačani povprečni mesečni neto osebni dohodek na delavca Stopnja pokrivanja uvoza z izvozom Stopnja odvisnosti od uvoza surovin in repromateriala združevanja le 2 do 3 % vseh sredstev. »;_ Na področju sodelovanja temeljnih organizacij v planiranje življenjskih potreb delavcev vkrajevnih skupnostih ugotavljamo po udeležencih samoupravnih sporazumov o temeljih planov krajevnih skupnosti, da se predvsem vključujejo delovne in temeljne organi-zacije s sedežem v isti krajevni skupnosti. Značilno je, da se manjše delovne organizacije intenzivneje vključujejo v sodelovanje s krajev-no skupnostjo, kot večje organizacije združenega dela. V odsotnosti sistemskega zakona, s katerim bi bile konkietno opredeljene oblike in postopki svobodne menjave dela, so v prvi polovici letošnjega leta ob objektivizaciji cene programov SIS, le-te vložile veliko naporov v oblikovanje in konkretizacijo meril in sestavin svobodne menjave dela. SlabS je položaj TOZD v material-ni proizvodnji in TOZD izvajalcev družbenih dejavnosti, ki še niso opredelile elemente o svojih potrebah glede družbenih storitev. Iz vsega navedenega izhaja, da bo v naslednjem obdobju, pred-vsem pa v pripravah plana za leto 1978, potrebno za afirmacijo svobodne menjave dela Sroko družbeno akcijo v večji meri usme-riti na temeljne nosilce planiranja. Družbeno ekonomska gibanja v I. polletju kažejo, da je ob ustvarjenem ugodnem političnem vzdušju dosežen hitrejši razvoj in konkretni, glede na dane pogoje, dokaj uspešni gospodarski rezul-tati. Doseženo povečanje produktivnosti dela v polletju je posledica predvsem ugodnejših pogojev za realizacijo proizvodnje na razme-roma zaprtem trgu, manj pa rezultat boljše organizacije dela, so-dobnejše tehnologije, realizactje investicij in uveljavljanja kvalitet-nih dejavnikov, ki naj bi prispevali k prestrukturi gospodarstva. Krivde za organizacijske probleme ne gre iskati samo v organiza-cijah združenega deia, temveč tudi na višjih nivojih, predvsem v zakasnitvi sistemske zakonodaje in s tem onemogočanja spremlja-nja uresničevanja sprejetih nalog in ciljev. Še vedno ostaja v ospredju problem kadrov in uporaba znanja, ter delitev osebnih dohodkov po vloženem delu in rezultatih dela. Sistemi delitve v internih samoupravnih aktih in branžnih spora-zumih imajo premalo konkretizirano načela in kriterije, s katerimi bi merili delavčev dejanski prispevek, temveč se še vedno preveč naslanjajo na formalno sistemizacijo delovnih mest. Vse to še na-dalje vodi v uravnilovko in ne stimulira kvalitetnega delovnega pri-spevka, zlasti pa ne ustvarjalne in inventivne dejavnosti, boljše iz-rabe delovnega časa, materiala in delovnih sredstev. Primerjanje ekonomskih rezultatov na primerjalno I. polletje preteklega leta ne daje realne slike. Vzroki leže v nerealni osnovi oziroma rezultatih I. poUetja 1976, ko so bile dosežene nizke stopnje realne rasti povzročene z zadrževanjem cen in ukrepi za preprečevanje vnaprejšnje (anticipirane) porabe. Družbeni proizvod naj bi po predvidevanjih družbenega plana in Smernic za leto 1977 naraščal z realno stopnjo 7 %. Visoka rast v I. polletju 1977 se bo do konca leta umirila in bo šele primerjava po zaključnih računih odražala dejansko stanje. Vendar že laHko ugotavljamo, da se oživ-ljanje industrijske proizvodnje začeto v drugi polovici leta 1976 nadaljuje, kar odločilno vpliva na rast celotne proizvodnje. V letošnjem letu se tudi ugodno razvijata promet in trgovina, dočim gradbeništvo zaradi pomanjkanja določenih materialov ni doseglo predvidenih rezultatov. Tudi kmetijstvo glede na neugodno vreme ne daje optimističnih prognoz. Kazalci uspelnosti gospodarjenja, skladno z določili zakona o združenem delu so po nominalnih vrednostih naslednji: -VI1976 119,2 44.015 14,4 I-VI 1977 129,9 76.812 22,8 Indeks 109,0 174,5 158,3 1,4 ¦; 3,6 257,1 9$ 15,8 . 159,6 103 - . 20,9 202,9 37.736 45.997 121,9 4.034 4.788 ;¦....'. \ 118,7 124,0 .V,;' 110,1 .... ,r 88,8 J8.7 19,2^ ^•,'./:•¦¦¦ 102,7 S Smernicami za uresničevanje družbenega plana v letu 1977 sire> si zadali nedvomno pomembne in zahtevne naloge. V poročilu o uresničevanju smo zajeli večino le-teh oziroma vse, kjer so rezul-tati uresničevanja to omogočali. Vrsta nalog nas čaka še v II. pol-letju. S poročilom o njihovem uresničevanju se bodo delegati se-znanili po zaključnih računih za leto 1977. Tu gre predvsem za naloge s področja gospodarskih investicij, samoupravne in poslovne organiziranosti, krepitve varnosti, družbene samozaščite intjudske obrambe, urejanje prostora in varstva okolja ter druge. ZAKLJUČKI 1. Organi organizacij združenega dela in samoupravnih skupnosti so dolžni skladno z določili zakona o sistemih samoupravnega družbenega planiranja in zakona o združenem delu neprestano spremljati uresničevanje sprejetih nalog in temeljnih ciljev ter o tem ooveSčati redno in pravočasno izvršni svet občinske skup-ščine. Zadolženi: Delovne in temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne in druge skupnosti, družbenopolitične in druge organi-zacije ter društva 2. Samoupravni organi delovnih in temeljnih organizacij združe-nega dela, ki so polletno poslovanje 1977 zaključile z izgubc*so dolžni posredovati samoupravno sprejete ocene, zaključke in ukrepe o saniranju stanja izvršnemu svetu. Zadolženi: Delovne in temeljne organizacije s področja gospodarstva in ne-gospodarstva, ki so v I. poDetju 1977 izkazovale izgubo 3. V nadaljnji samoupravni preobrazbi mora uresničevanje zakona o združenem delu predvsem s področja dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela, združevanja sredstev za razSritev materialne baze in nagrajevanja po delu imeti prioritetno mesto. Zadolženi: DO in TOZD, družbenopolitične organizacije fn kondsija za uresničevanje zakona o združenem delu 4. Izvršni svet organizira v sodetovanju s predstavniki Gospodarske zbornice in drugimi v III. tromesečjujskupen razgovor z delavci, ki neposredno delajo v zunanje trgoVinski dejavnosti o proble-matiki zunanje trgovinske menjave in samoupravne organizi-ranosti te dejavnosti. Zadolžen: • ' •¦'; ¦¦¦_.-¦ Izvršni svet ¦:'¦ - 5. Ponovno naj se prouči smotrnost in skladnost z zakonom usta-navljanja samoupravne melioracijske skupnosti. Zadolžen: 10 Zemljiško kmetijske skupnosti 6. Iz programa sanacij kulturnih domov v občini, naj se ponovno poučjjo možnosti sanacije kulturnega doma v Zg. Siški še v Ietošnjem letu. Zadolžen: '¦'¦ ; 10 kultuine skupnosti 7. Združiti moramo vse napore v občini za učinkovitejše uresni-čevanje gospodarsRih investicij v cilju povečanja gospodarske rasti in odpiranja novih produktivnih detovnih mest. Zadolženi: Delovne in temeljne organizacije združenega dela ter izvršni svet. - IZVRŠNISVET