OKTOBER JE BIL TUDI MESEC BOJA PROTI SLADKORNI BOLEZNI
______Tudi vsak sam proti tej hudi bolezni
Sladkorno bolezen ima 3 do 6 odstotkov vseh ljudi. Sodi med najbolj razširjene bolezni na svetu. Vendar se sladkorni bolezni lahko izognemo ali pa jo preložimo za leta in desetletja, če le znamo pravilno živeti, predvsem pravilno jesti. Prav zato, da bi ljudje o boiezni čimveč vedeli in se je znali ubraniti, je bil minuli mesec, mesec boja proti sladkorni bolezni. Vrstiie so se okrogle mize, sestanki društev sladkornih bolnikov, v Kranju pa je bila za gorenj-sko celo problemska konferenca.
Naš prispevek mesecu boja proti sladkorni bolezni je članek, ki smo ga povzeli iz glasila sosednje občine Domžale in ga je napisala dr. Breda Kokalj-Limbek iz ZD Domžale.
Sladkorna bolezen je bolezen presnove, je stanje stalno poviša-nega sladkorja v krvi, kar pa je posledica prirojenih dejavnikov in dejavnikov okolja, kar pogosto deluje skupaj.
Trebušna slinavka, organ, ki leži v zgornjcm delu trebušne vot-line, izloča posebno snov, hor-mon insulin, ki uravnava presto-panje sladkorja iz krvi v celice telesa. Tega hormona pa včasih ni zadosli, se izčrpa, npr. pri bolez-nih trebušne slinavke, alkoholi-kih, pri debelih, pri potomcih ali sorodnikih diabetikov.
Nastane motnja, ne samo v presnovi sladkorja oz. ogljiko-vih hidraiov ampak tudi maščob in beljakovin. Ta motnja lahko dolgo časa poteka brez zunanjih
znakov in jo ugotovimo samo ob slučajnem, n. pr., sistematskem pregledu krvi in urina. Kajti slad-kor prehaja tudi skozi ledvicc v urin. Tako - s poizkušanjem urina - so boJezen spoznavaJi žc stari narodi, Egipčani pa so jo opisali že 1. 1550 pr.n.št. Kasneje so jo imenovali diabetes mellitus, kar pomeni »medeno pretakanje«.
Ko se sladkor v krvi postopno viša, se pojavijo tudi zunanji znaki bolezni: žeja, pogosto urini-ranje, utrujenost, hujšanje, pove-čan apetit, motnje vida, zadah po acetonu.
Bolezen poirdimo s pregledom krvi in urina, nujno je takojšnje zdravljenje. Bolnik potrebuje ustrezno dieto, včasih dodatno zdravljenje s tabletami, tisti pa,
pri katerih trebušna slinavka po-polnoma odpove, tudi vsakod-nevno injekcijo insulina. Težji bolniki potrebujejo nekaj tednov bolnišničnega zdravljenja, pa tudi vsi otroci, pri katerih je ta bolezen sicer redka, vedno pa se zdravijo z insulinom.
Bolnik, ki posluša in se drži nasvetov zdravstvenih delavcev, ki drži ustrezno dieto, jemlje predpisane tablete ali si daje insu-lin s temi ukrepi vzdržuje skoraj normalno višino krvnega slad-korja in tudi živi normalno življe-nje.
Zaveda se, da bo le tako odložil ali tudi preprečil nastanek poznih zapletov na drobnih žilicah oči, ledvic, živcev in žil in zgodnjo arteriosklerozo. Te spremembe, ki se jih pri sladkorni bolezni naj-bolj bojimo, vodijo do slepote, odpovedi ledvic, odmrtja prstov nog ali srčne oz. možganske kapi.
In kaj lahko naredimo v boju proli tej tako hudi, pa tudi tako razširjeni bolezni?
Ima jo 3-6% prebivalstva na svetu, v Sloveniji imamo registri-ranih blizu 60000 bolnikov.
Bolezen se da preprečiti ali za
dolga leta odgoditi - za to je po-treben samo zdrav način življenja. V prvi vrsti je potreben zdrav na-čin prehrane. To pomeni - da pojemo toliko, kolikor porabimo. Ce pa pojemo preveč ali porabimo premalo, vodi to v debelost. In debelost, ki je najbolj pogosta motnja presnove sploh, vodi po-gosto v izčrpavanje žleze slinavke in s tem v sladkorno bolezen. Po-sebno bi morali paziti na nor-malno telesno težo sorodniki slad-kornih bolnikov, žene, ki so ro-dile nad 4500 g težke otroke in vsi starejši ljudje. Za vzdrževanje normalne telesne teže je potreb-nih 5 dnevnih, ne preobilnih, ne-mastnih, obrokov hrane in pa do-sti gibanja. Moderni človek pre-več sedi in se vozi, premalo hodj in teče. Z gibanjem porabljamo zaužito hrano in krepimo notranje organe in mišice, istočasno pa sproščamo živčne napetosti. Tudi stalne napetosti ali »stres« nam zvišujejo krvni sladkor in tako po-spešujejo razvoj sladkorne bolezni in arterioskleroze.
Torej živimo zdravo, pa se nam tudi sladkorne bolezni ne bo treba bati.