71 Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja sa vse leto . . . $6.00 | Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n m O J GLAS NARODA Iistislovenskih .delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. ' Issord every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelse* 3—3878 Entered u Second Class Hatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELE70H: CHslsea S—1871 W0. 174. —ySTEV. 174. NEW YORK, TUESDAY, JULY 26, 1932. — TOREK, 26. JULIJA 1932 VOLUME TXYX. — LETNIK "T^. DANES BO ODPRAVLJENO VOJNO PRAVO V PRUSIJI DRŽAVNO SODIŠČE JE ODOBRILO HINDENBURGOVO ODREDBO, NAJ IMA PRUSIJA KOMISARJA Odseku državnega zbora je bi!o zajamčeno, da diktatura ne bo v nobenem pogledu ovirala nedeljskih volitev. — Pruski princ August Wil-helm agitira za Hitlerja. — Govori se, da se bo Hitler s s/'o polastil vlade, ako ne bo pri volitvah dobil zadostnega števila glasov. Novi petletni načrt Sovjetske Unije TRUPERJI STRAŽIJO BERLIN, Nemčija, 25. julija. — Ker se državno sodišče v Lipskem ni hotelo izreči proti diktaturi, je državna vlada sklenila odpraviti vojno stanje, ki je bilo dne 20. julija proglašeno nad Berlinom in provinco Brandenburg. Na ta način bo imel državni komisar bolj proste roke. Ministrstvo bo jutri naprosilo predsednika nemške republike von Hindenburga, naj ukine vojno stanje. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo Hindenburg tej prošnji ugodil. Odstavljeni pruski ministri so naprosili državno sodišče, naj izda uvstavno povelje proti Papenu in njegovim tovarišem. Državno sodišče ni hotelo u-goditi njihovi prošnji. MELLON BO ODSTOPIL TOVARNE Hoover ju b o priporočal mlajšega moža. — Pravi, da je potrebno, da Amerika odpusti Angliji dolg. SMRT SLAVNEGA'ZA IZVEDBO NOVEGA NAČRTA AVIJATIKA Stavkarji so se polastili newyorskega trucka.— Ako ostanejo truperji v mestu, bodo odpri tovarne. High Point, N. C., 25. julija. — Šestdeset državnih truperjev, ki >o prišli v mesto, 000 .stavka rje v. Truperji *o bili poklicani, ko so stavkarji zaplenili, trnek in ko so zagrozili, da bodo porušili tovarne ali poškodovali posestva, ako bi tovarne zopet odprle vrata. Štiriindvajset velikih tovarn je zaprtih. Delavci so pripravljeni vrniti .se na delo. toda stavkarji Diktator von Papen je obljubil posebnemu od-j so zagrozili, da bodo napadli v.sa- boru državnega zbora, da diktatura v nobenem o- ke;a_ tudi m \vyorškeniu triirku. toda. ko so prišli truperji j«' vsako nasilje izostalo. Lastniki tovarn mislijo, da se bodo stavkarji zadržali mirno, dokler bodo v bližini truperji. vsled česar so pripraviljeni tovarne odpreti, ako ostanejo truperji v mestu in vzdržujejo red. OČE IN DVA SINA SO SE PONESREČILI Uniontown, Pa., 25. julija. — Albert Shearer je s svojima sinovoma šel k'*pat premog v opu-čeno Xellie Mine. Xa nje pa se je vsula velika plast premoga in vsi so bili ubiti. Sosedje so vsa tri trupla odkopali. STRELA UBILA 500 VRABCEV Lincoln, Neb., 25. julija. — Po prestani nevihti je nek farmer v okrožju 50 jardov našel 5(H) vrabcev. katere je ubila strela. Toda strela, ni na drevesu, kjer so vrabci iskali zavetja, pustila nobenega sledu. MUSSOLINI TAJI GRADNJA BOJNIH LADIJ ku Ilooverju. da naj bi bila bodo ča ipogajanja za vojni dolg v rokah mlajšega moža. Mellon ho tudi priporočal predsedniku. da je treba znižati ali pa popolnoma odpustiti Angliji vojni dolg. Angleški poslanik v Washing-tonu Sir Ronald Lindsay, ki je odpotoval v London ob Istem času kot Mellon v Washington, bo ministrskemu predsedniku Mac-Donaldu poročal o stališču Združenih držav glede vojnega dolga. Predno je Mellon odpotoval iz Londona, je rekel, da je njegovo potovanje samo osebnega značaja. Tudi Sunday Dispatch poroča, da namerava- Mellon odstopiti. Santos-Dumont je bil pionir v letanju. — Zbudil je veliko pozornost s svojimi poleti. Rio de Janeiro, Brazilija, 25. julija. — Po radijskem sporoči lili z Hello Horizonte je bila na-smrt Alberta Santos-Dumonta, ki je pred več kot 25 leti presenetil svet s svojim ae-roplanom. Pred enim tednom je b:i Nt ar 59 let. Bell o Horizonte je v državi Mi-nas (Jeras, sredi Brazilije. Zadnje mesece je bil Santos-Dumont, ki je večino svojega življenja prebil v Eviropi, v Sao Paulo, ki zaradi revolucije nima nikake zveze z ostalim svetom. Njegov nečak Lopes da Cunha je rekel, da ni prejel še nikakega potrdila o smrti svojega slavnega strica, toda pred kratkim je dobil poročilo, da se Santos-Dumont u strjuje kri. BODO IZDALI 75 BILJ0N0V DOL. WASHINGTON, D. C., 25. julija. — Rusija bo v januarju prihodnjega leta pričela drugi petletni načrt in bo izdala v ta namen 75 biljonov dolarjev, večinoma za industrijske namene, za poljedelstvo in železnice. Sovjetska vlada je objavila svoj načrt navzlic svetovni depresiji in zatrjuje, da bodo znašali izdatki za drugi petletni načrt trojno vsoto prvega petletnega načrta. JUGOSLAVIJA NIMA GAZOLINA Beograd, Jugoslavija, 25. julija. — Vsled pomanjkanja gasoli-na je po celi Jugoslavbiji avtomobilski promet zelo oviran. Vzrok je omejitev izvažanja denarja in ni mogoče kupiti ga-• solina na Romunskem in v drugih državah. V Zagrebu so nekateri prodajalci gasolina skušali pomagati pomanjkanju s tem. da so ga.soli-nu prilili vodo, vsled česar so bili i aretirani. STOLETNICE POROKE Alberrto Santos-Dumont je bil rojen v razmerah, ki so mu dovoljevale, da je mogel slediti svojemu izna jditeljskemu nagnenju. Njegov oče je imel veliko plantažo kave. Kot deseletni deček je bil -prav rad na lokomotivi, ki je vozila, kavo po 2,1 milj dolgi že-leznici. ki je bila last njegovega očeta. (Na razstavi v Sao Paulo je videl, kako .se je dvignil balon in tedaj se je odločil, da bo letal. V Braziliji še vedno smatrajo Santos-Dumont a za možat, ki je prvi letel s strojem., ki je težji kot zrak, da.si je znano po celem svetu, da sta bila to brata Wright iz Združenih držav. Leta 1905 je prvi letel okoli Eiffelovega stolpa v Parizu in je dobil nagrado 10,000 frankov. Leta 1^97 je izdelal prvi 7.ra- Tak načrt zahteva velik nakup raznega materijala in strojev iz drugih dežel. Ta objava prihaja ravno ob času, ko Rudija zelo o-mejuje nakup v Združenih državah in naroča največ v Angliji in Nemčiji, kar je posledica trgovskih pogodb z obema državama. Uradni viri pa vendar objavljajo, da bo Rusija naročila veliko množino blaga tudi v Združenih državah, ako bi dobilai kako posojilo in bi prišlo med obema državama tudi do kakega trgov skega dogovora. i Namen tega ruskega načrta je (proizvesti 100.000,000,000.000 kilovatov ur elektrike v primeri z letošnjim letom 17.000,000,000. Pridelek premoga se bo zvišal od 90 milijonov ton na 250 milijonov ton. Pridelek petroleja se bo potro-jil- Železniške proge se bodo povečale od 15 tisoč na 10 tisoč milj. Poleg tega bodo zgrajene močne lokomotive večji železniški tovorni vozovi, električna gonilna sila na železnicah in avtomatično vezanje železniških voz. t Železa bo pridelanega 22 milijonov ton v primeri z letošnjim pridelkom devet milijonov ton. Pridelek bombaža in prediva bo HOOVER IZGUBIL DOSTI DENARJA Ko je postal predsednik, je znašalo njegovo premoženje štiri milijone dolarjev. — Sedaj samo že $700,000. k(»plov in ga opremil z motorjem podvojen in žita bo po novem na- ja S»TUTTGART, Nemčija, 25. julija. — "Deut-rhes Volksblatt", ki je glasilo predsednika Hindenburga, pravi, da je bila nevarnost revolucije preprečena "z najvišjega mesta". Na konferenci z zastopniki južnih nemških držav, ki se je vršila zadnji teden, se je državnemu kanclerju posrečilo doseči, da je začela državna vlada zasledovati v nekaterih važnih točkah posebno politiko, ki pa nikakor ni politika narodnih socijalistov. LONDON, Anglija, 25. julija. — Nemška vlada je danes obvestila Veliko Britanijo, da bo ob primernem času pristopila k posvetovalni zvezi, katero sta sklenila Francija in Anglija. Tozadevna pogodba določa, da se mora o vseh zadevah, ki služijo interesom Evrope, javno razpravljati. Rim, Italija, 25. julija — Zunanje ministrstvo, ki je direktno podrejeno ministrskemu predsedniku Mussoliniju, je odločno zanikalo govorice, ki krožijo po Londonu, namreč, da gradi Italija na tajnem več velikih bojnih ladij. NACUONALISTIČNI ODVET NIK ARETIRAN Bombay, Indija, 25. julija. — Včeraj so tukaj aretirali odvetnika Dessaia. ki je obdolžen. da je vodil delavnost nacionalističnega kongresa. NEMŠKI LETALCI NA GRENLANDIJI Kodanj, Danska, 25. julija. — Nemški letalec stotnik Wolfgang von Gronau je na svojem poletu BeogTad, Jugoslavija, 25. juli-. — Celo v tej deželi stoletnih ljudi je poročilo, da nek zakonski par praznuje stoletnico poroke. povzročilo veliko presenečenje. V mali vasi blizu Niša je kmet Štefan Filipovi?, star 117 let, v juniju leta 1832 poročil Ano Aleksandrovič, ki je 2 leti mlajša. Povabila sta vse svoje sorodnike, katerih je nad sto. Med njimi je veliko število pravnukov. To je med ljudmi nekaj tako nenavadnega, da ne vedo. kako bi obhajali to obletnico, kajti še nikdar niso doživeli več kot kako flijamantno poroko. Štefan in Ana sta še pri najboljšem zdravju. na gasolin. Pri prvem poskusu pa se je zrakoplov razbil ob nekem drevesu na posestvu princese I zabele. Pozneje je zgradil še devet zrakoplovov. Pozneje pa se je posvetil samo izdelovanju aeraplanov. L. 1928 se je vrnil v Brazilijo in brazilska vlada mu je .priredila veličasten sprejem. Xad morjem je plul ae-roplan s 14 člani sprejemnega odbora. Aeroplan pa je padel v morje in vsi so utonili. Washington, D. C.f 25. julija. I/ist "Fortune" popisuje, kako .se je premoženje predsednika Hoo-verja skrčilo od štirih milijonov na $700,00. Od $100,000 letnih dohodkov pred dvajsetimi leti so se predsednikovi letni dohodki poleij predsedniške plače $60,000 skrčili na $35,000. Hoover je največ izgubil pri Intercontinental Developmen4 Company, katero je ustanovil s svojimi prijatelji s kapitalom $2.400,000 leta 1020 in v ka!«-ii imel Hoover polovico delnic. Družba je izgubila $600.000 pri listu "Washington Herald". Pri drugih svojih podjetjih ni napravil nobenega denarja ali pa je zelo veliko izgubil. Svojo pot k bogastvu je pri<"-el Hoover s prodajo neke kitajske premogarske družbe angleškemu DELAVKE SO USTANOVILE ZVEZA PROTI PROHIBICUI 4 Atlaritic, City, N. J., 25. julija. Štirideset delegatinj i^ desetih držav je ustanovilo tukaj organizacijo. ki se imenuje "Working Girls Association against Prohibition". Ta nova družba; bo sodelovala s sličnimi orgaizacijami. da z Islandije v Kanado s svojimi bo ipri prihodnjih volitvah prišlo tremi tovariši priletel v Ivigtut na i v kongres čimveč članov, ki na-Greenlandiji. sprt>tujejo prohibioiji RUSKO-POLJSKA POGODBA Varšava, Poljska, 25. julija. — Poljska in Rusija bosta še ta teden podpisali nenapadalno pogodbo, ki je tslična pogodbam, katere je Poljska sklenila z raznimi drugimi državami. Ruska-poljska pogodba se je zavlekla, ker je Poljska zahtevala, da mora Rusija skleniti poprej slično pogodbo z Romunsko. Pogajanja med Rusijo in Romunsko sicer še niso končana, vendar pa je poljska vlada sklenila, da podpiše pogodbo. Pogodba pa bo najbrže potrjena šele potein, ko bo prišlo do sporazuma med Rusijo in Romunsko. črtu pridelanega na leto 130 milijonov ton v primeri s pridelkom letošnjega leta 87 milijonov ton.; sindikatu. Hoover pe bil s posredovanjem angleškega sindikata ravnatelj kitajskega nrada za ] rudnike v provincijali Chihli in j Jehol. Za svoje delo je dobil Hoo-l ver 22,140 popolnoma plačanih j delnic. j Od tega časa si je Hoover pridobil veliko premoženje s kupovanjem in prodajanjem rudnikov. 95 odstotkov svojega premoženja si je pridobil potom kupčije in 5 odstotkov za> svoja paižinirska dela. IZDELOVALEC RUMA UMRL ponesreči Bacardi se je ustrelil. — Ogledoval si i je policistov revolver, ki se je sproži!. Santiago, Kuba, 25. julija. — Faeundo BacaTdi, predsednik tvrdke, ki izdeluje sloviti rum. je umrl v bolnišnici za rano. ki jo je dobil pred enim tednom. Star je bil 40 let. Prejšnji teden je v neki kavav- VILJEM DELA SKRBI HOLANDSKI Haag, Hol&ndska, 25. julija. — Vsled opetovanih vesti, da se nemški cesar Viljem H. ni vzel nekemu policistu revol-' prejšnji ver in si ga je ogledoval. Ko pa I vmešava v politiko, je dovedlo zopet da nazaj, se revolver sproži poslanca Vosa. da je v parlament in krogla prestreli Bacardiju tre-j*« vprašal ministrskega predsed-buh in se zapiči v hrbtenico. Xa- nika, kake korake je napravilai vlada, da prepreči'to njegovo delovanje. stopilo je zastrupljenje krvi, kateremu se je še pridružila pljučnica. ^ Zadnje mesece so bila mnogo* Po svojem stanem očetu je j krat omenjena imena prejšnjega skupno s svojimi tremi brati po- j prestolonaslednika princa Fride-dedovasl tovarno, ki izdela na dan rika in njeg0vih bratov v zvezi 3 25,000 galon ruma in je prispe- političnim delovanjem v Nemčiji. ADVERTISE in "GLAS NARODA" ruma in vala 50 milijonov dolarjev k pre-\ moženju Bacardijeve družine. Bacardi je bil vzgojen v Združenih državah in se je tudi leta 1916 poročil z neko Amerikanko, leta 1917 pa se je od nje ločil, Pred kratkim sta prestolonaslednik Friderik Viljem in njegov brat princ nenadoma obiskala: Doom in javnost je polagala n§ ia obisk lejjfet iftEgmfc NEW YORK, TUESDAY, JULY 26, 1932 THE LAXOP0T SLOTUB DAILY t» U. «. A. (A Corporation^ and •f Manhattan. of tbofc officers r Htv T ark City. N. T. "QLAI i\ n HOD A Day Sxcepi Sundays and Holiday* Mo velja 11* m Ameriko. za New York sa otto leto $7.00 $6.00 9 Za pol leu-------$3.50 ia t*rt W -$>■00II za lnoaematTO a*, celo itto........$7.00 lu Za pol leta ____________________________$3.50 Mecriptlan Yearly $$.00. AdTcrtlecmeat on Acreemvit ■ Uhaja reiki dan lsrvemll nedelj In praanlkor. ■ podplaa In oeebnoeU at no prlobčujejo Denar naj m bla-forotl poMJetl po Money Order. Pri spremembi kraje naročnikov, ee nam tudi prejinje blvaHiče naananl. de hl&eje najdemo naslovnika. U$ W. 1Mb Street, Nm Te« I Y Telephone: CBelsea 1—1*71 TRIDESET URNI DELOVNI TEDEN DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO _________________________A 5-90 _______________________ $ 11.50 -------------------- $ 10.80 ....................... $ 22.— ------------------------ $ 27.— ........................ $ 53.25 dinarji H ali V JUGOSLAVIJO Din 200--------------------$ 4— Ur 100 Din 300 .............................. $ 5.90 Lir 200 . Din 400 ................................ $7.80 Lir 300 . Din 500...............................$ 9.50 Lir 400 Din 1000 _______________________ $18.50 Lir 500 . Din 5000 ............................. $91.50 Lir 1000 ................. Za ixpla6Mo vetjih znmkov ko« zgoraj navedeno, bodisi lirah dovoljujemo še bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.00 morate poslati_______$ 5 70 " " $10.00 " " _____$10.80 M •• $15.00 " " ........ $15.90 $20.00 " " _______ $21.00 •• $40.00 " »» _____$41.10 " " $50.00 " " ________ $51.30 Prejemnik dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih.. Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER ca pristojbino ti. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ti« WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. Iz Slovenije. Nesreča imiver. profesorja dra. med seboj razgovar jadi in zaba- Šolanji predsednik Ameriške Delavske Federacije. William (ireen, je dosti }>olj radikalen kot je bil njegov prednik Samuel Compers. Te dni se je ]M>javil s predlogam, da je absolutna potreba Kkreiti delavnik oziroma delovni teden. Nekaj je treba storiti: aH odpraviti moderne stroje iz industrij ali pa skiviti delovni fas. Ako bo po starem ostalo, bo v Ameriki najmanj petnajst milijonov delazmožnih oseb brez dela hi zaslužka. William Oreen j;re v svojih zahtevah dosti dalje kot je šel katerikoH pred njim. Ne zahteva namreč skrčenja šestdnevnega delovnega tedna na petdnevni delovni teden, pač pa skrčenje osem-tirnega delovnika na šest urni delovni k. Z drugimi besedami povedano: Cireen zahteva tride-eeturni delovni teden. — Sedanja mehanizirana industrija, — pravi .Mr Green, — ne more zaposliti več kot petdeset milijonov'samo vzdihnil. žensk in moških v Združenih državah, ako delajo šest dni na tednu in osem ur na dan. Amerika mora odpraviti bodisi mašinerijo, bodisi dol$»v delovne ure. — Ako bi skrčili delovni teden od štiriinštiridesetili La trideset ur, bi potrebovali 2!» odstotkov več delavcev, da bi opravili isto delo. To se pravi, da bi mahoma dobilo nadaljnih štirinajst milijonov delavcev za posle nje. Problem nezaposlenosti bi bil namah rešen. Trideseturni delovni teden naj l»i bil toliko časa v veljavi. dokler bi nas stroji zopet no prebileli. Načrt je vsekakor lep, toda uresničen ne bo tako kmalu. Nekateri tovarnarji bi radi prerskusili, toda posamezniki ne morejo dosti opraviti. V Ameriki nimamo centralne sile, v Ameriki nimamo industrijalnega carja, ki bi prisili! industrijo, da bi kot enota napravila ta drzen, toda uspešeai korak. Jeeenka. Huda nesreča) je v planinah zadela umverznega profesorja dr. Prana Jesenka. Z jutranjim brzo-vl&kom se je bH odpeljal v Bohinj, da obišče, triglavski narml-ni park. ki ga je sam ustainovil in najvzorneje gojil. Obiskati je hotel tudi svoje slušatelje, ki tam bivajo. 'Med njimi in v priljubljenih planinah se je hotel od počit i po vseletnera delu. V h<»telu "Zlatorog" je obedoval, potem pa krenil na Komairčo. Spotoma, ko si je hotel ogledati neko lepo cvetje, mu je spodrsnilo in zdr-čal je kakih 13 ni globoko. Ko je drčal navzdol, se mu je jrlava za rival a v mah. težki nahrbtnik pd ga je tilačil s toliko močjo, da mu je pojemala sapa. in da se je napol onesvestil. Ko je naposled začni neke plasove. ni imel toliko moči. a bi klical na pomoč in je NASI V AMERIKI iJolin Boieh, blagajnik društva Bt. 90 KBZ v Cleveland u. je postal žrtev jako predrznega in dobro premišljee>nga ropa. Boič je nabral na seji asesmenta v vsoti $1000. Skrii je $200 v Čevlje in $800 ▼ raznih žepih svoje obleke. To je srečno prinesel domov, nakar je odšel z doma. in se vrnil pozno evečer. Ko je prišel v bližino svojega stanovanja-, so ga obkolili štirje moški, ki .so ga z revolverji prisilili, da jih je spustil v stanovan.je. kjer so dobili $1000. Imel je tudi v čekih $500. toda roparji ne tega ni*o polastili. Privezali so nato Roiča s srajcami ia rjuhami na stol in mu dali v usta zamašek. da ne b>» mogel kričati. In ves rop »e je tako mirno isvriil, da žena Boiča in trije o-troci, ki si* tipali v stanovanju, niso O wem ničesar čuli. — 20. julija dopoldne je preminula v Clinic bolnici v Otevft-landu dobro poznama sJovenska iena. Mrs. Josephine Priačič. poprej iLokar. Kanjka je bila soproga Anton Prmčiča. mačeha rsnj-iKga Ser. Anton Prinčiča, Mrs. JWgne* Znidaršič m Augusta in Alojaija Prinčičič. Umrla je vata-rosti ®1 let. Bolehala je zadnjih •edem let. Doma je bila iz Tolmina, kjer zapušča enega brata, — Na St. Clair Ave. v Cleve-Untn |e bil napaden Louis Kotah, ^ eeete Matt "'< fttrtunbelj, znani trgov ee, ki je Hfcoj PSfrkšk M Nad izvirom Savice sta ga ob pol 16. našla dva hrvatska turista. ki sta javila, nesrečo "Zlato-rogu". Upravitelj hotela Dobra-vec je poklical na pomoč še nekaj vojakov obmejne čete in z združenimi močmi so ponesrečenca spravili v hotel, kjer sta vali. Xi bilo med njimi opažati nikakih prepirov in nasprotij. Okoli 17. se je Jernej Golf odpravil proti domu. Komaj je bil (iolf oddaljen kakih 3 metrov od .pivske mize. že se. je nenadoma in brez bep»ed dvignil Hostnik, .stekel za njim, jra pretekel, se nato jadrno obrnil in se zaletel v Golfa. Z bliskovito naglico je Hostnik Golfa trikrat z nožem sunil v srčno stran prsi. En sunek je zadel naravnost v srce tako .silno, tla se je Golf nezavesten zgrudil na. tla in po nekaj minutah izdihnil. Obležal je v mlaki krvi. Osta li gostje so bili naravnost prepla šeni in močno razburjeni, kajti kaij takega nikdo ni slutil. Zahrbtni napadalec Štefan Hostnik je nato s .svojo ljubico pobegnil v smeri proti Lancovi va.si. oddaljeni južno dobre četrt ure od Dražencev. V tej vasi se jf» morilec z dekletom ustavil. Ker so tudi tam naglo izvedeli o žalostnem dogodku v Draaencih. je posestnik Ivan Kranjc i sledil morilca in ka nenadoma vrgla pod lokomotivo. Kolesai so nesrečnico raztrgala. Ponesrečen-ka je 20-letna Zorka Živkovičeva. Motiv groznega samomora ni znap. r DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m cite ekutTo, pač pa vai Storcnel v mH okoHci, CENI ZA OGLASE SO ZMERNE APENDICITIS I. Pred kratkim »em ponovno eital razpravo, če je ^lepo črevo potrebno ali ne. 1'gleden znanstvenik pravi, da je človeškemu telesu potrebno, še bolj ugledni znanstvenik pa zatrjuje, da ne. Kaj je pravzaprav slepo ("revo mi ni znano, in do lani sploh nisem vedel, kje >e nahaja. Lani bi bil pa kmalu polom. Nekega lepepra jutra me je za-oelo ob strani boleti. Csajprej po-malem. potem pa bolj in bolj. — Aha — ga že imamo — sem si mislil ter e od svojih znancev in prijateljev, trem a4i štirim Marjancam sem pa naročil, naj mi ne nosijo ga rt rož na grob. če bi se slučajno vsa stvar spake-drala. (.»artrož natmreč ne maram. Edinole rdeči nagelj je roža zame. V bolnišnici >o hoteli vedeti, kako se pišem in od kje sem, koliko zaslužim in koliko denarja imam v banki. •Ko .sem jim pojasnil moje finančno stanje, so bili kar malo nejevoljni, koj so bili pa potola-ženi. ko sem omenil, da bo po smrti skrbela zame dobra mati Jed-nota. V Ameriki je že tako: če nimaš ničesar si ne smeš privoščiti u-godja bolezni. Ko so me natančno izprašali, kaj in kako. so vse natančno zapisali, koliko bratov in sestra seni ime! in kakšne vere je bila teta moje stare matere. Zelo so se tudi zanimali, koliko kaliforničana lahko prenesem, in ni dosti manjkalo, tla ni bolničarka. ki pisala zapisnik, padla v nezavest. Povsem razumljivo je, da sem se za polovico zlagal, kajti če bi po pravici povedal, bi morali njo namesto mene odnesti na operacijsko mizo. Ko so me vprašali po dokumentih. >em jih položil na mizo, kolikor sem jih slučajno imel boj. rojstnega lista pa žal ni bilo med njimi Nemudoma* sem moral domov po rojstni list. kajti v moderni civilizaciji človek, ki se z rojstnim listom ne more izkazati. sploh rojen ni bil. Nerojeni človek pa ni človek in ga ne velja operi r art i. Po preteku ene ure .sem tudi -i tem prepotrebnim dokumentom dokazal, da imam pravico hoditi po belem svetu. S tem je bila moja identiteta jpovsem ugotovljena, in tedaj se je začela dejanska procedura. Odvedli so me v niailo sobo.%kier je bilo po omarah toliko nožev, s kar i j, bodal, brizgalk, pump in drugega takega presnega orodja. da mi je začelo kar vid jemati. — Dobro so se preskrbeli — sem si mislil — trdno življenje imaš. Zgaga, toda ni vrag. da bi te s temi instrumenti ne spravili na drugi svet. — Najprej sem se moral sleči do pasu. in kar malo sram me je bilo, ker sta bili dve lepi in mladi bolničarki poleg. — Kakor si že pravilno uganila. draiga Marjanca. me je žensk strahovito sram, pa naj bom v oblečenem ali v slečenem stanju. Dohtarji se me najprej &retr-katli po prsih in po hrbtu, pa sem opazil, da jim ni ničkaj prijetno donelo. Nato so mi začeli z rna-lo električno lučko svetiti v razne odprtine. V ušesa so mi fposvetili. v grlo in v nos. In ko so mi v nos posvetili, jim je električna lučka uenadoma ugasnila. — Preveč radioaktivnosti — je ugotovil glavni zdravnik. Bolničarka je napravila v zapisnik tri zvezdice, dasi že dvanajst let nisem pristnega konjaka pil. Stvar je postajala nevarna, toda tako hudo tudi ni bilo kakor sem mislil, da bo. O tem in še o marsičem drugem pa v jutrišnji številki. LAS I A I O C 4' HEW YQg, TUESDAY, JULY 28» 1833 TH LAXOXST ŠLOTMNM DAILY lBV,l,S frrrrico RRODSIK: Tisto jutro j«» Mar-git prišla zgr daj i', službe. Okoli zadnjega je bilo in ljudje za zabavišča niso imeli denarja. Ob treh zjuraj ni bilo —bfntf go,>t« več v kavami, za-ti» J* tre ji je vse /delo! Drujrar? je Ud ie velik dau, ko je hitela po Iliri, in za*|ianili ljudi vse poliw, danes pa toliko da je urečala nekaj |M»iu<«ačcv. ki .-o šli na delo. tn tu pa taut zapoznelega |lijjHHH. I 'tTtkjmm J«' bila. Druge dni je spala, včeraj je l«i| pa njen Ljrr-fco bolan, stokal je. da ira boli gia-va. /at'» .x' ni u|iitla x*»(Mti. Zvečer |ta j** prišlo nekaj g« »-t »v in nepreHtauo je morala z njimi | »letat i. Kitko u|iii»m raki po plV-inku* In kako >«• j.» \ le k I ji |m«. Ilicr ni hotelo biti ko m-c in kam mora p «*>m vw it . Po tistih /a p ujm en di ulicah vb če |hkakor kača. Šalila IMM> je jezila. Koliko-kra« je rekla. <1* m« mora pre seliti bliže, ko pa je prutH ča>. m1 je premislila /a radi Ljerka. V lii- je itanovala .stara Mandičk;;. (stranka. ki je imela otroka tako rada Sirota >tara je v vojni i* gubila tri Minem* in mož ji jf pr-l d vem.t letoma umrl. P>Tem >e j«-•*ko navadila na Ljerka. Preve** .hudo bi ji bilo če bi ga izgubil v I)a, »auio zaradi .Mandičke je o stala. Pos|M*šila je korake. Prišla je r «vJte ulice; lam nekje je bila hiia. kjer je Manovala. ri. visoko * tretjeni nadstropju. eUto |mm! streho. in *>tr n» male mAmt je bil i j-ko nizek, da ga je dosegla, fe j* iztegnila n»ko. Iu vrata tako mz ka. je morala skoraj skloniti glavo, hi <»kiio tako majhno, da ni MALA SMRT mogla utegniti komolcev kadar je gledala skozenj. Ven-lar je imel^» rada to i»obico. Nekaj domačega je bilo v njej, saj je tu laJi-ko počela v>e. kar je ho-t««ia. In Ljerka je imela tu. čeprav je bila le malokdaj z njim. Kadar je bil (Mikonci. je oaia r«pala. In spala je \xk dan od sedme zjutraj do aeMe zvečer. t'eo .se pokazali redki >»vi la.sje. kj jih 5e nikdar ni videla. "Kaj je. Mandička?" se je prestrašila in jo (»ograbila za roko. i "Kaj je L ji rku .'" "Hudo je bolan.*' je komaj izdavila Mandička iz >ebe. Pot«*" odločneje jnjiiovila: "Hud lan.*' "Hudo. pravitef" j. vprašala. Odrinila jo je in planila k |*v*eljic-i. " LjeHco!" M«Mt s** ni ofrlasil. Njegova lička so nb la kakor piruh in težko je dihal siromak. Toliko da je mamo (»ogledal •4Ljerko!" Položila mu je roko na čelo. |»a io je najrl . umaknila. Vrnff je bilo Ha in z*/e ji je. kakor l.i jo lu'o inHuj sprklo. "Mandička. sAnmuka?" je naglo rekla. Stopila je k omari in pr»*-čtela denar. Self |w»»em »-e je zavrnila. da <"•»•>* takega starke is* more zahtevati. Zdaj, ob tej uri naj gre po zdravnika! "Ne, ostanite tu, saana pojdem, "je nato dejala. In res je šla Od vrat do vrat. Zvonila je. toda jiovNod m> jo odpravili. da zdravnika ni doma . Kar oto]M.'la je za v.se. Sama ui vedela, kjer .se je tc toposti nalezla. In vendar ga je imela tako rada. svojega Ljerka. Sftomnila m* je: Tudi takrat, k je umrl mož. je bila taka. Poleni .-o jo opravljali, (la je bila ves«-!«, ker .se ua je iznebila. Saj je isaliio pil in igral. Da. .samo pil Lit ign.l je njen mož. lepi primaš t Jeza. .samo yil iu igral, ona pa je morati s?ilžili denar. Tcda rada £a je i-mela. Nap »sled je h* dobila zdravnika, ki je šel z njo. Pregledal je «Krok^ in rekel, tla je v>e v iiožjih rokah. Daviea. Obklaoke je predpisal iu dejal, da se čez dan sp<*t vrne. Ljerko je trpel. Dobro je ao vedela. Opazovala je, kako no s težavo in |>očasi e jel premetavati I »o postelj iei. 1 "«*t!alje a'-snt je ji je bilo pri «r c 11. "Prid»*n m -raš biti. uiiogatt in*»-raš mamiro K stari mami i»ojr|e-\a v n^leljo. in Mandička z nama Tako U jmi je pri -stari mami. In «V ho* priden. *w>tane^va dolgo tatu."* Sama ni vedela, kaj je govorila. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18Ui Street New York, N. POVESTI in ROMANI s**",ln im,m*» -----------ftt. ii (rnn unM^kii Stritarjeva Antholac ia. broS ........JW pntan. uanxlna prarljka r 4. Stat« Šesto, |H,veKt Iz Abrac«v ........J59 ' dejanjih, »t »»^ broS —........... ko. '*Pustite me, Mandička!" Mandieka je šla. Margit je potegnila .vtol ed mize in se (spustila nanj. Drobno Ljerkovo telesce se j** treslo, kakor bi golo ležalo v sengu. "Ljerko, ž*» v soboto j»opoldne poj«leva k stari mamici. In Mandieka ?r»* r. nama. L^j>«» je pri -.ta-ri mami. Ljerko. Doljro <»s*aiieva tam. Iu videl 1>oh. vitlel Imks. kako je lej»o pri .-.tari mami. Obkladek ti Ikuii dala na <'e|i».** Vstala je ni nj»et liamoT'ila cunjo v v nli. !*oteni jo je ožela. kar ji dale >iio.'i. Zravnala jo je iu jo 1iot-la |M»ložiti Ljerku ua r-elo. t«Kla malček .-»- je hranil. Iztrgni ji j" i** iz rok in se *kril p(»d odejo. ' * Xe. ne!" "Ljerko. v .>olx»to pojdeva! — 1" boga j !** Kakor v vrnfiri je ponavljala l>es«'<■ hotela upreti glasu, ki ji j«* jU-|M-tiiI /.lov«*š."-e i)ese«le in ni hote! utihniti. "Ljepko" Zdaj >e malrek ni ganil in tudi odgovoril ni. V blaznem Ktralin je prijela njegovo rurioo im jo >tL*ni-la k **hi. "Saj ni res. .-»aj ni res." m* je i>r4ela prepričati. "Še pojde Ljerko ven. K stari mami pojde v -so-lioto in tam ««stan»'." "Nikamor vee ne pojde Ljerko." je »ig«»varjal . Potem je nenadoma utihnil. Ka-k »r za j«* iskala, ga ni bilo več n -za j. In otrah jo je minil. Kak«>r je bil prišel, tako je šel. In potem je zaspala *ia .stolu. Glava ji je omahnila ua p.>->t«*ljiro in taiu obležala. Prav nični včeraj spala.... Zbudila se je ŠK»le proti večeru. Xekdpr:mivila. Roka ji je zlezla k mali glavici in jr» pobožala. In razgrnila je o-trokove zlate laske, ki so pokrivali čelo. Potem .se je sklonila k njemu. Niti za trrtmitek je ni vzdrhtela roka na mrzlem čelu. "Dobro mu jo. Mandička!" Ko je tfarka Msa srečna odšla, je poea.si vstala. "Spančkaj. Ljerko. V soboto pojdeva k stari mamici in Mandička gi-e ;/. nama...." Odprla je vrata in se opotekla po stopnicah. Št. 23. (Sophokies) Antigono, ial-na igra, poslov. C. Golar. 00 atr. bro$lrano------------------------------—-JI Št. 24. (E.-L. Bulwer) Poslednji dnevi Pampejev. I. del. 355 str., bro^ ----------------------------------------,.J| St. 25. MednJI dmevi Ponija. II. del---------------------------J!_________H Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broi. --------------------------------------------~35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-aelooat In problemi skrbstva n brezposelne, 80 atr^ broi. ___________.35 Št. 29. Tarzan sbi opic _____________- Tarzan sin opic. trdo ves____UM Roka roko _______________________38 2lvetl ............................J2S Št 31. St. 32. Št- 35. (Gaj SahisOj Krlap) Vejam s Jugnrto, poslov. An t. Dokler. 123 strani, broi. ------------M Št. 36. (Kmver MeSko) Llattd, 144 strani____________fl ŠL 37. M Ura*__l št. 38» Jama ta svet........X- Stev. 3». La Boheme ......................90 Št. 47. BOaterU doie _______________ Stev. 48. Tarzaaove živali ............JO Štev. 4D. Tarzanov sin. trd vez ....1.20 Št. 50. Slika De Graye ................1.20 Št. 51. Slov. balade In i omame.....80 Št. 54. V moteiu ..........................1.— Št. 55. Nomišljeoi bolnik ................JU Št. 56. To In onkraj Sotte.............30 Št 57. Tarzanova mladost, trd Tea ----------------------------------------1.20 Št 58. Glad (Hamsun) ..................JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del....................L— it 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del..................1.— Št. Cl. (Golar) Bratje In sestre.....75 Št 62. lAjot, L del (Dostojevkl JO Št 62. Idijot II det _______________.JO Št 64. Ifijoft. III. del — Št. 6B. Idijot, IV. del _________________JO Vsi 4 dsK---------------12S Št 06. gamrla. It®, veseloigra Slovenski pisatelji D. n.; Potresno povest* Moravske bH- ke. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ___________________________________lJU NALEZLJIVE BOLEZNI V DRAVSKI BANOVINI Glasom uradnega izkaza banske uprave v Ljubljani je v dobi od 8. do 4. junija tega leta obolelo v dravski banovini na nalezljivih boleznih 392 oseb in sicer: na o-špicah 196, na dualjivem kašlju 20. na šenu 19. na tifuznih boleznih 8, na krčeviti odrevenelosti 4. na vnetju možganov, na> otroeniški vročici in na otrpljenju tilnika pa po 1. Knjigo poWijamo poOdiliin pcooto "GLAS NARODA ** niv.u mr v KONEC VELIKE LJUBEZNI Italijanski antifašist Domen i eo lipvone, ki ga je fašistično izredni sodišče obsodilo na smrt. je imel lju bico. 24 letno dunajsko plesalko Greto Blaho. ki jo je Isto sodišč«* ohsodilo na 30 let je<"e. č«^ tla mu je pomagala pri pripravah teh e--tentatov. Preden s<> Bovoueja odvedli na morišče. je izrabil željo, d:i bi (in to še enkrat videl. Tej želji so u-goitfli in prišlo je do pretresljivi'-ga prizora ined obema mlailitna človekoma. Greta se je onesvestila, njega so potem odvedli k ustrelit v i in je padel, zaalka pa je zaprta ta čas v rimskih sodnih zaporih, kjer jo je obiskal tudi nje zagovornik. Ti pripoveduje, tla je sieer vsji bolna <»krhi toliko njena lastna lu^oda. kolikor usotl-i njene matere in sestre, ki živita n:i Dunaju in ^ta bili navezani doklej edino na njeno pmljioro. Prosila je zagovornika, raj hi materi priskrbel kakšno |»od|>oro. kajti manjkanje. Te dni pa je mati prejela njeno pismo, ki ga priobčujejo dunajski JL>ti. V tem pismu piše. nesrečnica med drugim: "Moja mala. draga mati! Xe moreš predstavljati, koliko trpini tn hip. ko ti moram poročati o sv^ji iihodi.... Gotovo si o vsem poučena iz li->tov in morda je tako bolje, ker nisem v stanju, da hi mogla razsodno muslrti. Preveč trpljenja sem prebila te dni in ga trpim še zdaj.... Kako boš premagala ta udarec nsode, je moja glavna skrb in moji možgani se mučijo, da hi na*, I i idlažilne besede zate. A vse zaman!.... Komaj dojemam, kar pišem in če še ni^em zblaznela, dolgo ne bo več trajalo.... Mati, tako .s<»m sama. tako zapuščena, bolečina mojega srca je prevelika in neznosna.... Toda nesreča me ne sme umoriti. moram imeti moč. da mislim nate.... Mati, prosim te tisočkrat odpuščanja za vso holest. ki sem ti jo prizadejala. A prisegam ti. prižgani ti na sveto smrt Bovonejevo. da se grenko pokorim za svojo veliko ljulK^zen. Prisegam, da nisem nikoli napravila niti enega izmed zločinov, ki mi jih oeitajo. Ti sama. ki veš iu si videla, kako ineskončno sem ga ljubila, boš razumela, kaj trpim zdaj, ko sem ga izgubila na tako strašen način.... Prosim, mati. moli zanj iu mu ničesar ne očitaj, kajti nisi slišala njegovega opravičila in tudi j a/, nisem do trenutka njegovega zagovora poznala "njegovih motivov... Morda bo kazalo tisoč prstov z gnusom na sramoto tvoje hčere — -pusti jih! — Ti me poznaš in veš najboljo, kako daleč sem bila vedno od tega in sem še, da bi zašla s prave poti. Svojo glavo nosim ponosno in visoko kakor vedno in hočem, da storiš tudi ti tako.... v doka^, da mi verjameš!.... S to sodbo so me moralno ubili.... A vem pred Bogom, da sem nedolžna.... Če bi ne imela tebe in male sestrice Hede, bi- bil ves čas moje kazni posvečen samo žalovanjn pc mojem nepozabnem Mingu (Bovo-nejxi, op. ur.). S tem bi mu doka~ zala. da mu oatanem zvesta tudi preko groba,..." Kakor poročajo dunajski listi, pripravlja avstrijska vlada potreb ne korake, da bi dosegla pomilostitev nesrečnega dekleta. Tudi zvezni predsednik sam se zanima za njeno usodo in morda «e bo le posrečilo, da jo vrnejo ubogi ma teri. ZADNJI PRALJUDJE Na Adamain.skem otočju med Sprednjo in Zadnjo Indijo živi nenavadno ljudstvo, ki šteje komaj 120 glav in ki bi bilo moralo izumreti prav za prav v pred-potopni dobi. kamor spada po vsej svoji vnanjosti. To so anda-man>ki pritlikavci. Že davno je človeštvo vedelo nekaj o tem ljudstvu, toda najbolj divji malajski pirati si niso upali pristati na njihovem otočju, kjer so domačini umorili vsakega tujca. Se le leta 1858 so se izkrcali tu Angleži ^n osnovali kazensko kolonijo za politične ujetnike iz bojev za indsku neodvisnost. To kolonijo so imenovali Port Blair iu le redke britske ladje z jetniki ali pošto za paznike jo posečajo. Proti jutru zapira kaznjencem vrata v svobodo neskončni. samotni indski ocean, proti severu jim pobeg branijo v svojih nedostopnih pragozdovih strašni Jaravi z zastrupljenimi pu-ščieatini. andamanski pritlikavci, o katerih ne vemo skoraj nič drugega nego ime. .Nekoliko bolje poznamo njih sorodnike Huge, od kar jih je obiskala leta l!)2• »t 1 vodstvom nemškega učenjaka dr. Ggona von Eiekstedta.' Tri huda Iet;» je učenjak prebil meti njimi in da -i je pridobil njihovo zaupanje. je moral poslati nazaj skoraj vse svoje spremstvo in policiste. ki m u jih je dala ua razpolago angleška oblast. Z vsakovrstnimi .prijaznostnimi iu majhnimi rdečimi biseri iz stekla m je zagotovil naklonjenost divjaškega rodu. IV-enjak pripoveduje zanimive stvari. Ti Andamam-i so vsi pritlikavci. Moški dosežejo največ 148 cm v višino, ženske še manj. Leto in da-n tekajo nagi okrog, .samo ženske nosijo okrog bokov šope slame — a bolj za lišp nego za ohle-ko. Podnevi pletejo te ženske slaiuiiice. pri čemer jim kot orodje rabijo le — zobje. Drugo njih glavno opravilo je to. da brijejo moškimi s steklenimi črepinjami in sličnim glave. Moški skrbijo spet za hrano, ki sestoji v glavnem iz rib. Ribe lovijo x puščicami. Za poslastico jim je želvja mast. ki jo s slamico srkajo iz majhnih, pobarvanih lesenih lončkov. Oklepi želv jim rabijo spet za denar, kajti drugega ne poznajo. Za te oklepe dobivajo od kaznjencev steklenih biserov in čre-pinj —: to je vse. česar si želijo od evropske kulture. •Najbolj čudno na tem rodil je to, da predstavlja .pnaprebivalstvo naše zemlje. Pred neznanimi tisočletji so njihovi predniki živeli na azijski kopnini kot pripadniki mogočnega pritlikavskega plemena. To pleme je iz neonanega vzroka propadlo in ostanki so se rešili na odljitdno otočje. Tu so prespali v svoji prvotni divjosti in krvoločnosti vso desettlsočletno zgodovino človeštva. Dotik s civiliziranim plemenom jim ni del dobro. Se pred 70 leti jih je bilo do 60000 glav. danes jih ni več ne- Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jey ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." go 120. Kaznjenci so zanesli med nje bolezni, ki se jim njihov organizem ni mogel upirali. Hstalo so storili milijonarji, ki mi hoteli te bednikc. privaditi obleke in his. (»hoje je vplivalo nanje katastrofalno. V zadnjem času jih je skušaila angleška oblast rešiti s posebnim zaščitnim zakonom, a vse kaže. da je prepozno. V nekoliko letih bo izginil |>a<"- zadnji pračlovek > površine zemlje. PRINC V TUJSKI LEGUI Danski princ Aage. bratranec kralja Kristjana, ki je že prej leta -lužiI v francoski Tuj>ki legiji in jo je pred U-tnui dni »stavil v čutiti »totuika. se je vrnil v legij « iu odide čez čas v Indokiiio. Princ ic mislil, da ho našel v trgovini ali industriji kakšno nameščenje. kar se mu pa zaradi gospodarske krizi-' ni posrečilo. Zato se je vrnil, iiil je dolga leta v Maroku s >vojo ženo i', rodbine grofov Calvijev iu 17-letnim sinom. Princ ho najprv-i izdelal generalštabni tečaj in odide kot major v Indokino. AVTOMOBILI S PLINSKIMI MASKAMI Neka nemška tvrdka je zirra.liln aparat, ki hi ga lahko imenovali "plinska maska za avtomobile" in ki mu je nal >ga. da zadrži vse strupene. pline iu smradove v. izpuhov motornih vozil. ('.-ste. modernih mest tedaj ne bodo več nadlegoval ti neprijetni spremljevalci bencinskega motorja. V glavnem gre za pline ogljikovega <»ki-a, ki so povzročili že marsikatero zastrupljenje in smrtni primer, zlasti v zaprtih garažah. Te pline spremenijo z oksidaeij>kitn piočesom v ogljikov dvokis. ki ni nevaren. Maska zavzema le maio prostora, stan«1 razmeroma malo in ! jo je lahko ravnati. 1' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ODA" NEW YORK, TUESDAY, JULY 26, 1932 THE LASOE8T SLOVENE DAILY m O. S. A. Trpljenje ljubezni BOKAH B ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil L H. 1 2 i (Nadaljevanje.) — Torej, vzemi si pa za vzgled. Ako bi bila tvoja volja in moč tako velika in močna kot si ti sam. potem bi bil kaj dosegel. Toda tebi se nič ne ljubi, si se polenil in ne veš, kaj hoče«. Zdrami se — Mirko se postavi ravno in salutira — na povelje, gospod oče, bo titorjeno! Zdramil se bom! Smeje se začudenemu m jeznemu očetovemu obrazu in predno je oče mogel izgovoriti kako besedo, je bil sin že zunaj. V njegovi sobi na pisalni mizi ste bili dve krvavo rdeči vrtnici ki ju je takoj opazil. Prime jih in jih poduha. Dotik žametastih rožnih listov mu je bilo kot gladenje mehke, ljubeznjive ženske roke. — Hola ! — pravi tiho. Četudi ni bilo nobenega pisemca s pozdravom. je vendanle vedel: vrtnice so bile od nje! Kako mu je bilo dekle naklonjeno! In vedela je, da niti najmanj ni mislil na že-liitev in iz gotovih vzrokov na kaj takega tudi ni mogel misliti. Ka*ta po njem. Kje je vndar nehal? Da, v zadnjem prizoru drufreo nervozni, ampak slabo vzgojeni. Kdo je torej resnično nervozen ! Pt ič .se spozna po ]>erju, diabetik jk) (izločevanju sladkorja, revma-tik po zateklih členkih. Diagnoza ne.rvop.nih bolnikov pa je mnogo bolj zamotana. Nadloge, ki mučijo nervozne, so namreč «ila mnogovrstne. številne in se rade menjavajo. Nekoga boli glava in smatra, da je t3 začetek otrplosti tilnika, ali pa se boji, da 5»o to resni opomini povapnenja žil. Drugega mil-("ij-o mootrične motnje, roKe.se mu tresejo, da ne more držati med prsti lahkega pere-a. dočim lahko dvigne kovčeg. Tretjega muči nespečnost, četrti toži, da ima preobčutljivo kožo, petega vedno zebe v prste, ima vedno izpuščaje, se neznosno |>oti. je vedno zaprt itd. Skupna lastnost vseh teh bolnikov pa je, da se vse delovanje njihovih živcev prenaglo in premočno razvija. To razburjenje živcev pa Vpliva na naj oddaljenejša polja člove-k«*ostanejo .sredice njegovega neugodja in se "zs-rijejo" vanj. nas more prepričati. da je bolnik pravi nevrastenik. Sev«*da m> takšnih stanj sokrivi mnogi strupi, ki jih moderni človek-uživa in se jim ne more upreti. Alkohol, nikotin, kofein — to |x>glavitni činitelji pogotfte ne-vrastenije in njeni najboljši po-s|>eševatelji. Temu pa se pridružujejo še skrbi, bolečine, strah in bo-i*"'.en. Mnogo tega je kriva tudi slaba vzgoja. Navrasteniki povečujejo sami svoje trpljenje, ker ne -tore nič v lasten prid, ampak menijo. da jim morajo vsi odpuščati, ker so pač 44bolni". Najboljši lek za nervoznega človeka je j>očitek. odmor, vzdržnost v pogledu za uživanj a strupov. Pri nevrastenikih, ki so prinesli slabe živce s seboj na svet, je seveda težje. Morajo se štediti in utrjevati z gimnastiko, masažo, s koipelji in elektriko. Le v skrajnih primerih so dopustna (zdravila kakor n. pr. arzen, železa, brom in baldri-jau. Važno je tudi to, da izziva telesno neugodje skoraj vedno duševno neraapoloženje. Ljudje postanejo v takšnih primerih brezbrižni, neodločni in nesi>airni. Pri takšnih bolnikih je silno važno, da se jzačne s pravem času z duševnim zdravljenjem. Vendar se je treba i tukaj držati načela, da ne sme bolnik ni-koli razmišljati o bolezni. Skrb zanjo naj prevzame (zdravnik, ki bo iwnel razpršiti pomisleke in dvome, ki grenijo bolniku življenje. DELAVSKA STRANKA ZAHTEVA DRŽAVNO KONTROLO NAD ANGLEŠKO BANKO London, Anglija, 25. julija. — Delavska stranka je izdala obširno poročilo o banketu in financah ter zahteva v njem, naj bo Bank of England pod državno kontrolo. Bančnega governerja naj imenuje vlada, uprava naj bo pa pod vodstvom posebnega kabinetnega člana. BIGAMIST IZ POZABE Napravnik (instalater) Fritz Springer i/. Kraljevea je bil komaj leto dni poročen, ko je moral v vojno. Po vojni se je naselil v Berlinu, ne da bi se brigal za svojo ženo in se je tu leta 1925 celo znova poročil — ne da bi bil ločen od prve žene. Nihče ni vedel, da je bil kdaj sploh kdaj poročen in ko mu je štiri leta pozneje druga žena u-mrla, je bilo videti, da ne bo njegova nezvestoba nikoli prišla na dan. Pa je pred kratkim le prišla in Springer je moral pred sodnike. da se zagovarja zaradi dvo-ženstva. Tu je najprvo izpovedali, da je mislil ob času drugega zakona. da mu je prva žena že mrtva. potem pa je spremenil taktiko in je trdil, da se sploh ni več spominjal prve žene in da bil kdaj bival v Kraljevcu. To izgubo spomina mu je baje nakopala vojna. V strelskem jarku ga je nekoč zasula granata in je ostali čas vojne prebji v raznih bolnicah za razno duševne bolezni. Tudi pred vojno je bil nekaj čaha v umobolnici. Preiskava je ugotovila, da je vse to res. a da Springer pretirava svojo neodgovornost in da ima prav dober spomin. Tako mu ni zagovor nič pomagal in bo moral šest mesecev presedeti za zamreženimi okni. SMRT PRI SENU Dne 7. julija dopoldne je prevračal v Ribnici .pred podom na vrtu seno Anton Arko iz Kota 2, po domače "Ta zadnji". Nenadno mu je postado slabo in je sedel nekoliko v senco. Mimoidoča grabljica ga je še nagovorila : — Oče počivate? — Da, sem slab. O ko bi me že Bog rešil, — je bil odgovor. — Komaj je dekle odšlo, se je mož zgrudil na tla, pri tem pa najbrž udaril z glaivo na poleg ležeči tram. Domači so takoj priskočili na pomoč in ga odnesli v hišo nezavestnega. Vsi poskusi z umetnim dihanjem in drgnjenjem so bili zaman. Pokojni je bi/l star 75 let in je že pred letom izročil posestvo sinu. Gotovo ga- je zadela kap. _V SHIPPING f NEWS STRUPENI PLINI OTOK BLAŽENIH Samo nekaj ur hoda od Soutli-amptona leži še zdaj fevdalna državica. ki šteje komaj 500 prebivalcev. To je otok Sere g ali Sar g. kjer vlada neomejena ga^ Ilatlia-vav pod starim naslovom "Dame d'llle Sere et Dependeences". Parlament in uprava državice ne smeta zasedati in poslovati, kadar vladarice ali njenega namestnika ni doma. Vladarica ima tudi pravico vložiti proti vsakemu sklepu parlamenta veto. Noben tovorni avto ne sme na otok. Državica ne pozna davčnih ekseku-torjev. ne policajev, ne zločincev, ti od živili kokoši. Samo vladarica ima ipravico pobirati tako zva-no "okriljeno takso", poseben davek, ki ga morajo državljani plačevati od živili kokoši. Safo vladarica sme imeti psieo, drugače pa nima na otoku nihče te pravice. O zemljiškem posestvu na otoku ni mogoče testamentarno odločati. iJe lastnik nima do petega kolena dediča, pripade posestvo vladarici. Samo ona ima pravico rediti golobe. Kljub temu so pa njene pravice pravno omejene. Ker nimamo določbe o lastninskih pravicah omoženih žen, je izjavila vladarica nekemu novinarju, ne morem podpisati nobene .pravne listine, čeprav vladam neomejeno. Moj ubogi mož je pa soodgovoren tudi za vse dolgove, ki jih napravim. Strupeni plini so najmodernejše in najbolj nevarno vojno orožji e Sicer ne ograža vsak vojni plin življenja, ločiti jih je treba marveč po tem, ali imajo samo namen izločiti nasprotnika iz boja ali pa ga uničiti. Neki vojni plini razjedajo pred vsem kožo, povzročajo bule in gnojenje srbenje in kataralno draženje dihalnih organov in oči. Sem *pada n. pr. gorčičiii plin in ar-zenske snovi (r.rzini). Arzini iina-i jo lahko za posledico takšno kvaro dihanja, da nasprotnika v veliki I meri onesposobijo za buj. Isti uči-j nek imajo tudi plini, ki dražijo i pljuča, klor, fosgen. klorpikrin itd., ki vedejo do izadušitve. Najstrašnejši učinek pa imajo jedki plini, kakor "(zeleni križ" in leu-risit, ki razjedajo celice. Ogljen-čevi oksidi in plini cianove kisliu? pa niso takoj smrtni. Dokler z;>-stuplje.nec še diha, je še vedno mogoče, da ga rešijo. Bolnik mora bit,i absolutno miren in čuvati svoje dihanje — od tega je odvisno njegovo življenje. Kako se širi plin ! Ker je težji ,d zraka, vdira nad tlemi v vse kotičke in uničuje življenje zlasti tam. kjer je mnogo ljudi skupaj in je ventilacija nemogoča. Z najrazličnejšimi pripomočki skušajo ustavljati učinkovitost plin skega orožja. Ifzdelali so plinsko masko in skušajo uporabljati že v naprej kemične protivne snovi. — Predvsem pa je treba spoznati >trup-?ni plin pravočasno, drugače je obramba brez moči. Kajti večina strupov je zuvratna. Ne samo da so po navadi nevidni in brez duha, najhujše je to. da učinkujejo z«i>ofmelo. Tako se pokažejo jedki učinki na koži čestokrat šele 2 d.> 5 ur pozneje ;n začenjajo šele tedaj razkrajati telesne snovi, uničevati tolščo, srce in jetra. Končno mora zaradi motenj krvnega obtoka in pomanjkanja kisika nastopiti izadušitev. Pljuča, ki tehtajo normalno n. pr. 250 g, se pod vplivom fotsgena napihnejo na 1250 gramov. Organizirana in pravočasna priprava na vojno s strupenimi plini je nujna zahteva, kajti dokler bo obstojalo to orožje, tako dolgo jt-nemogoča druga učinkovita o-bramba. 28. julija: Majesti-j v Cherbourg IjeGraase v Havre r-eutschland v Cherbourg in Hamb^n Bremen v Cherbourg in v Bremen 29. julija: tVeslernland v Havre 30. ju'lja: lie de France v Havre St. Uniis v Cherbourg in Hnmburg Rotterdam v Boulogne SUr RJer Conte Grande v Genovo 3. Pvpusta: V IT j,CA NI A v Trst Mauritania v Cherbourg Ilrt-s. Harding v Cherbourg In Hamburg 4. avyusta: New York v Cherbourg in Hamburg 5- avgusta: ifojueric v Cherbourg J-ijIand v Havre 6. avgusta: Kuropa v Cherbourg In v Bremen I-afwyette v Havre Vee.idam v Cherbourg In v Boulogm si;r Mer 9 avgusta: Li-viathaJi v Cherbourg 11 avgusta: ^MUitania v Cherbourg t Albert Ballin v Cherbourg In v Ham burg Dresden v Cherbourg tn v Bremen 12. avgusta: J'nris v Havre Olympic v Cherbourg Pt-nnland v Havre 13 avgusta: Augustus v Or-novo Mmnetonka v Cherbourg Statendam v Cherbourg in v Boulogne sur Mer 15 dvgusta: Cleveland v Cherbourg in Hamburg 17 avgusta: IifKhamheau v Havre I'res. Uooseevlt v Cherbourg In t Hamburg 13. avgusta: Berengaria v Cherbourg Berlin v Bremen Hamburg v Cherbourg lu IIauibur>; 19. avgusta: Majestic v rhr Mer SO. avgusta: 1.4-via than v Cherbourg I^afayette v Havre I'res. Harding v Cherbourg In V Hamburg Bremen v Cheibourg In v Uremen 31 avgusta: Oiympic v Cherbourg Aquitanla v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: Generla v. Stueben v Bremen New York v Cl.eiLourg in Hamburg 2. septembra: Paris v Ha re M in ne tonka v Havre 3. septembra: Veendani v Boulogne Bur Mer 6. septembra: VULCAN IA V TIIST 7. septembra: ' ] Majestic v Cherbourg < Manhattan v Havre 3. septembra: Berengaria v Cherbourg I>re»den v i 'hcrtmurR in Bremen Albert Baliu v Cherbourg in Hamburg ). septembra: Rvropa v Cherbourg in v Bremen France v Havre Pennland v Havre 10. septembra: ♦ "ontt,- Or uvle v Genovo Statendam v Boulogne sur Mer Cham plain v Havre St. Lous v Cherbourg in Hamburg 11. septembra: Pennland^v Jlf,vre 13. septembri: Columbus v Cherbourg in v Bremen 14. septembra: 11». tie FraJi'-e vx Havre Mauretania v Cherbourg I'res. Itoosev-It v Havre 15. septembra: Bremen v Cherbourg in v Brwn'ti Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: Olympic v Cherbourg Minnewaska v Havre 17. septembra: Aquitatija v Cherbourg Rochamb»»aii v tiaxre Volendam v Boiih gne sur Mer Augustus v Genovo 20. septembra: Leviathan v Cherbourg 21. septembra: Paris v Havre 22. septembra: Stuttgart C'lerbi.urg in v Bremen Deutschland v Cherbourg in v Hamburg 23. septembra: Majestic v Cherbourg West'-mland v lUtre i 2\. septembra: ' SAT URN IA V TP. ST I.afaypttp v II »vre Rotterdam v Boulogne cur M°r Cleveland v Ch--Tt>i urg in v Hamburg 23. septembra: Fhiropa v Cherbourg in v Bremen Westernland v Havre 23. septembra: I'res .Harding v Jlavr* 20. septembri: Berengaria v t lieibourg Mali Oglasi imajo velik uspeh V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 30. Julija — 27. Avgusta ' LAFAYETTE 6. Avgusta — 30. Avgusta ' PARIS 2. Septembra — 20. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL GOSLA VI JE Za pojasnita in potne lista vpra-iajte naže pooblaičene agente 9r€iteK«Qna g 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKEi m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJSEK General Travel Service 1359 Second Ave, New York. N.Y. ___ _______.