137. številka. Ljubljana, soboto 19. junija. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD il'(*^VB!!k. i*"' 1J,BV*e,n$i P«nedoljke in dneve po praških, t*r velja po poeti prejeman, za avstro-ooereke dežele M oetrt ieia 4 gold - 2a L|ubljano bre* počiljanja -aa dom *a celo leto 13 gold* m deti t leta 'tu; d 30?- r a t'/^.tf™ , J "L2» -: * »-J« « celo'iS, 2oUldA.i^Me* l0'Bold za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. on O48fjoc I gold. 10 kr. Za pošiljanje na 0 slovanskej trgovini na jugu. VII. Uvozili smo iz Švedije in Norvegije: fctokša.......colcent. Uvoz. iz Nizozemskih dežel Cukra.......colcent. Izv. v Nizozemske dežele: Železnine (jekla) .... colcent. Konoplje, lavorja .... „ Roja......, . Opaše itd.......„ Gonie........„ Fržola ..... Uvoz. iz Brazilije: (Rio Janeiro.) Kave.......colcent. Izv. v Brazilijo: Železnine (jekla) .... colcent. Moke........ „ Uvoz. iz Severne Amerike : Barvnega lesa.....colcent. Petroleja.......„ Kololbnije......„ Tobaka........, Izv. v Severno Ameriko: Lavorjevega lista in bobkev colcent. Opaše in suliega sadja . . „ Gome........„ Volne........„ Gorušice (Senf) mošusa in zelišč.......„ Tartara in žvepla .... „ Stearine........ 14.788 20.800 534 1.148 24.210 17.854 579 5.081 58.435 1.80G 241.267 4.401 254.0GG 93.883 30.779 1.44G 97.259 3.348 3.3GG 4.234 3.G34 9.078 Uvoz. iz Avstro-ogerskih ladjestaj: Vina........colcent. 1G9.382 Oglja . Papirja Cementa Iioja Moke . Volne . Olja iz oljk Kož in usnjine..... „ Soli morske...... „ Tabaka ....... „ Loja........ Opek........ kosov Dug bukovih...... „ Lesa „bordonali" . . . . k. č. Lesa „tarole, tavolette in subbic"...... košev 105.735 25.900 17.287 3G.9G3 205.478 13.0G7 72.803 12.698 302.895 10.150 9.150 G7.142 8,079.783 20.188 Oglja........colcent. Kave in cukra .... n Izdelkov i/ bombaža . . . Rajža........H Sira .... Metelj in meteljičic . . . košev Opek........ Posodo porcelanasto in ste- klenine......colcent. Feržola.......starjev Moke........colcent. Otrob........„ Barvnega lesa.....„ Dog bukovih.....košev Dog hrastovih.....„ Drugega lesa.....„ Po Železnine . . Žganja, vina in Masla...... Feržola..... Sira...... Konopniue .... Oglja...... Cukra...... Bombaža in izdelkov iz baza..... Sadja več sort . . . Žita...... Otrob...... Kave...... Rajža...... Krompirja .... Moke...... Sena in slame . . . Lesa več sort . . . Kož in usnjine . . . Posode porcelanaste in klenine .... Žveplenie..... .....k. C. suhem smo uvozili: .....colcent. pive ... 87.394 92.133 39.0G0 62.439 2.871 63.254 495.820 18.306 9.834 217.222 34.248 6.853 104.G83 4G.350 223.725 190.211 148.400 225.221 13.433 52.293 7.169 25.944 505.494 1G0.933 374.6G3 121-872 183.247 132.141 156,893.245 83,984.377 bom- ste- 155.785 Izv. v Avstro-ogerske ladjestaje: Železnine.......colcent. G 1.483 Žita........starjev 453.875 Žganja, ruma vina in pive . . colcent. 71.G31 Olja iz oljk in še drugega, špeha in masti .... „ 17.727 Po suhem smo izvozili: Železnine . colcent. Vina več sort..... „ Olja iz oljk, masla, špeha in masti...... „ Petroleja...... „ Konopelj in roja .... „ Volne....... „ Oglja....... Kolofonija...... „ Kave in cukra .... „ Indika....... „ Bombaža...... „ Pomaranč, limonov, fig, ro-žičevj, mandelj, opaše, cvib in še druzega sadja „ Rajža....... „ Žita........ g Barvnega lesa..... „ Kož in usnjine .... „ 33.728 172.115 232.305 86.502 33 5G1 32.513 7G.237 729.G49 138.0G8 G,0G2.145 28.850 77.290 25.923 1,500.508 99.939 387.520 220 905 48.982 37.723 16G.420 57.958 123.263 14.723 482.778 858.113 72.497 1.507.840 G4.215 113.4G4 Soli in sode.....colcent. Tobaka ....... B Jezic........ Žvepla.......n Po morji smo uvoz. blaga za gld Po suhem „ a „ „ skup za gld. 210,877.622 Po morji smo izvoz, blaga za gld. 97,682.580 Po suhem „ „ „ „ 99,440.590 skup za gld. 197,123.170 Uvožnja je bila vetja za gld. 43,754.452. To so sanic neko splošne statistične date samo v nekaterem blagu, kar.sem pa o de-denarju navedel, to je na tanko in vse izvira iz poročila tukajšnje kupčijske zbornice. — Če nijsem prav vsega blaga opazil, ki se v Trst upeljava in iz Trsta izpeljava, kam gre, od kod pride, je le, ker je to pretežko ali prav za prav nemogoče popisati, in čemur bi bilo treba veliko časa; a moj namen je le ta, da dokažem sploh večjo tukajšno trgovino. Kupčija z Angleži: Ako primerjamo UVOŽnjo in izvožnjo v to deželo plačali smo jej danji ali tributa črez 39 miljonov gold. To je, mi smo za toliko več od njih rabili kakor oni od nas. Kupčija s petrolejem, s kavo, z mastjo in špehom in še z drugim blagom, ako-ravno nijso pridelki angleške dežele (dohajajo večji del iz Amerike), vendar večina te trgovine gre skozi angleške trgovske hiše in vrši se ter plača skoraj zmirom na Angležkcni in z angležkim denarjem. Kupčija z Italijo: Izdelki iz bombaža in volne, kateri po statistiki nam dohajajo iz Italije, so večjidel blago, ki nam prihaja iz Švicarskega. Roj razen z Verone nam dohaje, po istem potu tudi iz Tirolskega! Kava, ki nam prihaja iz Italije posebno po suhem je pridelek južne Amerike in gre skozi Genovo itd. Kupčija s Turškim: Veliko blaga ki nam iz te dežele dohaja, so pridelki Slovanov, ali določiti ravno koliko tega blaga, ki so pridelki naših bratov, to je nemogoče. Oni pridelavajo nekaj sadja, olja iz oljk, kože, žito, volno, barvni les, roj, vosek in še drugo blago. Ravno v enacih razmerah je izvožnja v to dežele. Posebno pa omenjam: kavo in cuker, izdelke iz bombaža, moko, rajž, železo in steklenino. Kupčija po suhem: Ta izkazuje tržaško kupčijo po suhem. Nemogoče je pa določiti koliko blaga gre v eno ali drugo deželo. Razpošilja se povsod, po našej deželi, po sred-njej Evropi. Tudi na Rusko gre dosti blaga, posebno južno sadje, olje in še drugo. O kupčiji s Hrvatskim, Srbijo, Bosno in Slavonijo mi tudi nij mogoče dati statističnih dat, ker te dežele prejemajo in nam blago vpošiljajo po suhem in skozi naše ladjestaje. Njih narodni pridelki so pa podlaga tukajšnjim trgovcem; oni več na te pazijo nego na blago, ki ga izvažajo, ker pri tem imajo malo dobička, pri pridelkih pa, ki jih dobivajo za plače ali pa v komisijo, nahajajo svoj lep dobiček. (Dalje prih.) Politični razgled« V Ljubljani 18. junija. (mit/HLi namestnik, znani oče okto berstce diplome, GolnhoTtkf, je na smrt bo lan. Bil je nže previden z zakramenti za umirajoče. Tirolmlee „Stimmen" poročajo, da hoče grof Taaffe Bvoje mesto zapustiti. — „D. Ztg.u pak poroča, da pojdo nai deželni načelnik Widman na Moravsko za namestnika. Revizija colno in trgovinske pogodbe mej Avstrijo in Ogerskn, ki kmalu na vrsto pride, bode razpor rodila, ker cislajtanska in ogerska vlada, obe bi radi ena od druge dobiček vlekli. Slavni Migjar Ludvik W£oiut je te dni poslal uredniku lista „ A banj - Kassai -Kiizlonv" pismu, katero mej drugim tudi pravi: „V kritičnem Čast. živimo. Vladarji se objemajo a pod njihovimi nogami tli vulkan ; sopari njegovi se raztezajo in le kdor spi spanje pravičnega, ne čuti, da se trese zemlja, in da se rbliža sodnji dnu" kakor pravi muezzin, ki naznanja ure. Niti podobno nij resnici, da bi se evropski „oborožeui mir", ta velika, kasarnična uprava, pod čegar težo stočejo narodi, dal vzdržati do konca prihodnjega ogerskega državnega zbora. Saj smo videli te dni, na kakih pajčevinah visi ta mir, o katerem se zaradi tega tako mnogo govori, ker nibče v mir, ne verjeme. Jaz pa sodim o teh rečeh to le: ako si narod ne preskrbi pri sedanjih volitvah potrebno mo-Ževnost za pogoje našega daljšega narodnega življenja, bodo še mnogi teh, ki sedaj žive v domovini, izkusili de bridkih dni j, ko nenprosna logika zgodovine izreče nad nado domovino razsodek : Finis Hangariae"! Tii'.^ije rit r£»v«*. Italijanska komora je bila 17. t. m. za nekoliko dnij odložena, potem ko je sprejela Garibaldijev predlog o reguliranji Tibere in posvetovala bo o postavi, ki poćstruje kazni za razbojnike in tatove, kateri posebno po Siciliji blago in življenje v velikej nesigurnosti diže. Pape* je 16. t. m. sprejel kardinalski kolegij in rekel na njih ogovor, da popa Ceni ljudje izkušajo religijozne principe podreti, a dobri ljudje za dobro delajo. Potem je grajal sebi protivno Časnikarstvo. V sit>9ii*ii<>vvj pravdi je v druge instance obravnavi svetovano od strani državnega pravdnika, eno leto zapora. V ponedeljek bode Bodba proglašena. Angleška nTimesa govori o znanem nGolosovemu ruskem glasa v nemškem smislu, češ, da naj se Anglija ne iiče tam, kjer so na Nemčijo ljubosumni ali neza-upni. DopisL Iz Cerknice* 15. jun. [Izv. dop.] Dne 14. t. m. po p61u dne ob 1 ,4.nri začelo se je proti zahoda strasno oblačiti Ljndstvo je plaho gledalo tja, od koder je Žugala priti nesreča, in kmalu je bilo čuti ropot po Javorniku, kateri ne je bližal Do lenjevasi in Cerknici. Komaj dve minuti po tem vsula se je golobjim jajcem enaka toča po Dolenjskem in Cerkniškem polji, ter ugonobila v 12 minutah dve tretjini čezna vadim lepe letošnje letine. Ako se pomisli, da imamo uže Štiri leta zaporedoma po zmerzlini in toči po Skodovano polje, ter slab pridelek j naj vendar nikar nobeden več ne trdi, da so kl i matične razmere našega kraja dobre. V drugej vrsti naj se nam pa tudi ne očita, da nas bog kaznuje, ker smo hudobni in nijsmo pobožni ; inače bi nam mogla cenilna komisija za uravnanje zem ljišnega davka tndi reči : Vaše polje je izvrstno, klimatične razmere vašega kraja so popolnem dobre, a le poboljšajte se, pa bode Cerknica z okolico vred obljabljenej deželi enaka. Obžalovati pa je, da o takih prilikah se sliši še toliko od babjih vraž in se dol-žijo nekateri, da so uzrok naturne nesreče po toči. — A kdo je oče tej neumni vraži ? — jaz ne. ■ z Cola n a vipavskem, 12. junija. [Izv. dop.] Dovolite mi, da še enkrat navedem en faktum, kateri sijajno osvetljuje način, po katerem je nastala ona skupščina, katera se hočo imenovati „Kranjska trgovinska zkornica," katero, se vč, da, mi kot tako nikoli pripoznati nečemo, ker ona je nad .... (dovolite g. dopisnik, da znane besede, ki jih rabite, izpustimo, sicer nas konfiscirajo. Ur.) Jaz bi vam bil nže kedaj poročal tudi od nas, a ker ste imeli uže tako prenapolnena predala vašega lista se poročili o „liberalnih"......(Item Ur.), ki so se vršile pri volitvah v trgovinsko zbornico, sem to opustil. Bral sem v „Slov. Narodu" dopis iz Budanj, v katerem je dopisnik povedal, da je župan te občine zahteval od c. kr. davkarja v Vipavi, da naj izroči volilne liste, da jih bode dotičnim strankam izročil, katere nij davkarski sluga, kakor se je trdilo, doma našel. A kaj je odgovoril gospod davkar: „Kar je Štefan (sluga) naredil, to je nže p av naredil.■ Torej županu 8e nij hotelo izročiti volilnih listov. Človek je torej mislil, da si bode g. davkar dosleden ostal, in le izkljnč-Ijivo po davkarskem slugu glasavnice vračal. Temu vendar nij bilo tako, ker pri nas jih je vendar-le neki drugi osobi izroč'1. „Se vč, da, županu," bode vsak rekel ! O kaj Še! Veste komu? nekemu tako zvanemu BWegmeistru.M Torej v našej „liberalnej" nemčurskej Avstriji uživa večje zaupanje javnih oblastaij kaka obskurna osoba, nego izvoljeni reprezentantje občin — županje. To pa še nij najhuje. V nebo vpijoča krivica, ki se je pod krilom vladnih organov vršila, to se razvidi iz pisma, katerega je Vipavski davkar na tega „Wegmeistra" pisal in ki je slučajno v roke našega župana prišlo. Glasi se: „Geehrter Herr Vadnu! Ich bitte Sie, die in '/• anruhenden Legitimationskar ten fllr die Handelskammervvahl Bogleicb zuznBtellen, dieselben auf der dritten Seite von der Partei In folanco (čujte g. Wid-man! Ur.) u ntorsctirolboii z u las s en und bald an mich zu senden. Mit besonderer llochachtung zeichnet sich Euer Wohlgebo-ren ergebenster Joh Kren m. p. Wippach, 9. Jttnner 1875." Ne tukaj nij potreba nobenega komen tara več. Torej „in bianco" nnterschreiben ? Tukaj pač je ime „volitev" na način, po katerem je nastala knpČijska zbornica, pač gola ironija. Tako početje bo ne da z vsemi frazami o liberalizmu opravičiti. Potem ho čete govoriti o svobodi ? Lepa hvala za tak« svobodo, ko se ubogo nevedno ljudstvo, namesto da bi se podučevalo, zapeljuje, d mora .iu bianco" podpisavati, ne da bi vedelo, kaj. Najžalostnejše je pa, da se c. k uradniki tako pod svojo čast ponižajo, da segajo do tako sramotilnih pripomočkov v dosego svojega namena. Pa kaj, saj ni j so za las boljši od onih slaboznanih, ki pravijo: „der Zvveck heiliget das Mittel," kaj ne? Pa če se mora tako nepoštenih pripomočkov posluževati, menda tudi namen gospodov ustavovercev ne more biti posebno svet. Iz Vojnika 13. jun. [Izv. dop.] Celjsko učiteljsko draštvo je imelo 3. jnn. svoje zborovanje, katerega se je obilo udov udeležilo, to društvo šteje pri 50 udov, ter krepko napreduje, ker ono, ako posebnih uzrokov nij, vsaki prvi -četrtek v mesecu zboruje, tudi učitelji, kateri na novo v okraj pridejo, se posamezno k pristopu vabijo, ker vsak, kateremu je mar za učiteljsko slogo in reč, rad k društvu pristopi. Imamo pa vendar par bližnjih kolegov, katerim za društvo nij: eneg iu 4 gold. 50 kr. — RevaloBoiere-Chocolatoo v prah: •ji v ploščicah za 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold ' 0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu ta 120 ta. 10 gold., ta 288 ta« 20 gold., — za 576 taa 36 gold — Prodajo: Barry dn Barrv A Comp. na Du-taajl, VVulJitaetiKi&Ha« it. 8, v LJubljani Ed MLu.hr, v i Iradol bratje 0 boranzrneyr, v In* bimkn Dioohtl A Frank, v Celovcu P. Biro Thchor, v Lonel Ludvig Mtlller, v Mtaribori ML Mi. no, v Meraaa J. B. Stookhtnien, a Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v fer-aovleiah pri N. Snirha, v Oseka pri JuL Davidu, lekarju, v tiraden pri bratih Oberranz- u<\ r, v Temeavaru pri Jos. v. Papu, mestnemov 'ekarjo, pri (J. M. Jahnerju, lekarja, v \ »ružili ii u pri lekarju dr. A llalterju, kakor v vseh uestih pri dobrih lesarjih in spesorijakih trgov o:b.;. .udi razpošilja dunajska mia na vse krije po poBCnih takaznicah ali povzetjih. Iiaihio IltlZlillllilO. 19. junija 1875. Javne dražbe: Jov. Žoiževo iz Podrage, 20. junija (I. Vipava). — M. Kuhaničevo iz Boršta, 30. junija (1. Metlika). — Fr. Uafnerjevo iz Dorfarij 86. junija (I. Žkofja Loka). Umrli t JLJul»lj»nl od 16. do 18. junija: Ana Činklova, hči fabrikanta, C34 I., na osep-nicah. — Josip Slivnik, sin trg. pomočnika, 8 L in i n Fr. Klemcns, sin steklarja, 6 1., oba na srčtiej mrtvici. — Iv. Ivanova, delavsko dete, 7 tednov na osepnicah. Dunajska borzn 18. jnnija. (Izvirno tolegrafidno poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 70 gld. 05 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 n 15 1860 dri. posojilo.....112 n — Akcije narodne banke . . 959 a — Kreditne akcije . . , . 219 „ 25 London........111 „ 45 Napol.......... 8 „ 88 C. k. cokini.......5 w 25'/a Srebro 101 <;0 (centralna raznoši- _ap»- ^oii.«. vato-jeTr«, ljavna zaloga pri Albin — tioiilllia, — Miiller-jii, kemikarj U V i.i 11 m k i u t m cvet, je nujboljso sredstvo za ohranjonje zob, lirilll. odstrani amriidljivo anpo, ter joj podeli prijetno čvrstost, ozdravi aopi i krvavečo in oteklo zobno račun, zabrani gnjilobo zob, jo utrdi in .,Iir.un iiiilumacljo v grlu in goltam iu, i> stoklcniuica 60 kr. Dr. T o lun. Trette-Je-o- — Serail zobni prašek, očisti tako zobe,ila ne no odpravi mimo vsledvsakdanjo rnbo običajno neprijetni zobni kamen, nego i zobna gla/urn, belina in čvrstost ho s tem pospešuje, .1 škatlja 40 kr. Dr. Tolui "!r«tt«-3«-t7- M*ttripruvl|i voli in kr. vsaki ic —I Turške l*.royl jioo. prež veko valile krogljico za odstranjenje sinriUjTvTrruipo, ki izvira iz ust vsled pušenja t »bukovega, ali vsled /av/itili špirituoznih napojov itd., zelo potrebno pri obisku boljših in olikuuih krogov, glodi ieov, plesov, aulonov itd. itd., .1 k.uli 1 10 kr. Er. BorliaTrer-J«. splošno zelišno zdravilo za želodec. Ta aromatični in mučni destilat je izborno 8redHtvuTo7>er^lubo prebuvljoujc, in iz tega izvirajočo netočnost k jedi, pelnmjo in naponstije, nervozni gluvo-hol, pekočimi, zelodečno preblujeujo in trganje, bledičico, gliste, sploh pri vseh boloznib, ki izvirajo iz slabega prebavljenja, a stuklonica 60 kr. a^aV zelišne prsne krogljice, — znamenito tilujšajočeTrTd7tTTTr7T7T!i?T7r^^ kiiKelj, liripavost in zoper v ••• fiegotulun bolezni v prsih, .i ikatlju .10 kr. — Pliilokome, — (zulišna-poinacla), v tvojih "uh^nh razdelili mm-jen iz rustliiiMkib oljev, nlirani laso in brado v izvlrnej lepoti in moči, zabrani vsako stvorenja luskin na glavi, tor pospešuje rast latij zuuva tam, kjer jih proj nij bilo, ozdravi v kratkoj dobi vsakovrstno lasno bo-lezon, naj so učeno zove kakor hočo in ulj treba zdravniške pomoči pri lasen in drugih enakih nesmislov. Učinek to pomade jo čestokrat čudoviti. 1 eleguiiteu stekleni-pAt 1 gold. — Orijentalno lepotično mleko. —i Mnogi imajo zahvaliti svojo lepo, čisto, belo in mliuloličiio kozo edino le „oiljaaatatl.-rtemu 11-lc-lc-u.". Vse ua obrazu ali koii ao nahujajočo nupuko, kakor: pege, lica.;, mozolji, sennoicdiia rudačlca, ~.accicl:a-. 'btazde, Icczavost itd. izginejo v nekolikih dneh in na mesto njih nastopi nježna, mladostna barva. Vapeto. Je> tatice gotov, da so garantira popolna neškodljivost, h atokleniua 1 gold. 50 kr. (183—t) Gori . .luni 1.-u.- specijalitetu ge iiravo dobiToJo: ▼ IjiiUIjami. pri goHp. Petru Lassniku. g a — 1 mam t 5.1 P* M C 9 (t B « e & i a. _ C i 5 I *S g c c ^t. t2. § cT= S' g Jr • F 9r 1 faJ w o SE' 2.*— ■ & t—i' l%r- ^< b c z:-, o fiV w IT cq _ S"= c 5° S'P-c c c+ 0 » S. ^ g tSI O flrt o oz o. s. 1— . " 2- 2: jo So i PL- -g o it; Ig n i2. c < Bi 2 ■ t« •—'• S 5 g P o ii o *V o •3 3 P3 tr85 S* 2^ g(» N — cr: S. cd ^ •a S*-* 2.2. < S- a c o ca g{B>S ■< © s- r* lii.ll a-2 TJ XX. t-i a.1 B EJa g cd ali T- 3 i u-t 'R"K 4 o « 1* ■ = g g. 0.2 ali rt S1. 9 p* Cd B i-TS g. 5" 9 * a < 1 r> o ---^ c Co W 2 £* K' " ?:b'** a g. " uS Rs 1» a P C3 ? 1 i.g p- SAi9 . n s. ■ S B a S cg & « 2- r cd s* —. 2 5*5 cr. S ^ o o cr: c 3 B - cr. EL 5 v- BsaS, 3 ™ » G 2. S c;&K" 2 • 0 c 03 t5 lah^Ilif^l C z g'-dBu« " £:scvJ^ž g- a 2iS ajlg^j-glg, P Udaijatelj in urednik Josip Jnrfcić. Lastnina in tisk -Nkrodne tiskarne". D3^C