357
Peronospora viticola — hud sovražnik
vinske trte.
Spisal R. Dolenc, vodja deželne kranjske  vinarske in sadjarske
šole na Slapu,
Kakor v vipavski dolini, tako je tudi na sosednjem Primorskem, po ureniski dolini in drugod letos vinskim trtam listje kaj zgodaj zrujavelo ter tudi odpadlo. Pričetkom meseca avgusta pričelo je uže trtno listje rujaveti, koncem avgusta, pričetkom septembra, torej ravno takrat, ko je grozdje zoriti pričelo , je v dostih vinogradih uže skoro popolnem odpadlo , tako da je grozdje, kjer ga je kaj bilo, čisto golo na trti ostalo.
Priprosti človek v vipavski dolini in gotovo ne manj drugod, kjer se je ta nezgoda letos ali pa uže v prošJih letih prikazala, smatra za vzrok tej prikzni, neko „strupeno roso". Sploh je naš priprosti kmetovalec, kedar o škodah prouzročenih na rastlinah po nevidljivih mikroskopičnih bitstvih, to je, po glavicah govori, z sodbo o vzroku bolezni kmalu pri kraji, neka „strupena rosa" je tega kriva,  pravi,  in sodbe je
konec.
No, kakor nas „mikrologija", to je, veda o mikro-skopičnih živih bitstvih, naj si bodo uže rastlinskega ali pa živalskega izvora uči, so prevagljivi večini dandanašnjih rastlinskih bolezni, kakor trtni plesnobi, žitni snetljivosti, črnenji krompirja, rožičevosti če-špelj itd. itd. kaj majhna živa bitja, glivice (pilze) vzrok, rosa, sploh vlažnost pa le povod njihovemu pri-
četku.
Tako je tudi z boleznijo, katera se nam je letos na vinski trti v tako obilni meri s tem razode/a, da je trtam dosti prezgodaj listje odpadlo. Vzrok tej škodljivi prikazni ni nikaka strupena rosa, ampak mi-krologom  in  v  stroki izobraženim kmetovalcem kaj
dobro poznata glivica, kateri se latinski „peronospora viticola" pravi.
Ta glivica je, pod mikroskopom ali drobnogledom opazovana, od konca do kraja močno, da popolnem podobna oni glivici, katera krompirjevo bolezen pro-vzročuje, in katera se latinski „peronospora infestans" zove. Ako so vremenske razmere poletnega časa tej glivici ugodne, ako namreč po hudi vročini, kar mahoma bolj hladno, posebno pa vlažno vreme nastane — in tako je ravno letos bilo — potem se ta glivica na spodnjih straneh trtnega listja ugnjezdi ter naprej razvija. Napadeni listi zadobe na spodnji strani neke bele, klobučevini podobne inaroge, te maroge se sča-som čez ves napadeni list razširijo, da razširijo se tudi čez vse liste. Listi pričnejo vsled tega najprej ob robcih rujaveti, to je. se sušiti, ter proti gorenji strani zavihavati. Konečno postane vse listje skora čez in čez rujavo, zvihano, suho in — odpade. Tako se listje zaradi tega spreminja, ker se glivica, katera to bolezen provzročuje, v njegove dihalne luknjice zaraste , te popolnem zamaši, ter tako daljno dihanje trte — kajti saj je pač sploh ziiina reč, da rastline po listju dihajo — onemogoči. Kakor hitro pa listje odpade, ali kakor hitro trta dihati neha, neha tudi vse daljno razvijanje še ne dorastlih, ali prav za prav ne dozorelih delov trte, kakor zorenje grozdja, zorenje še ne v les spremenjenih pognankov. Grozdje ostane vsled tega kislo, pognanki ruineno-zeleni. Škoda, pro-vzročena po tej glivici, je torej dvojna, prvič kislo vino, drugič pomanjkanja mladik pri sledečem obrezovanji trt. No, letos nam je v prevagljivi meri le prva škodo trpeti, ali pomislimo, kaj ta glivica v bodočnosti lahko stori. Kakor skušnja — posebno v Italiji — uči, se pričetek te glivice nikakor strogo na letni čas ne veže, ona nastane lahko tudi prav zgodaj v poletnem času, ko trte še skoro čisto nič pognanjkov v mladike, to je v dozorjeni mladi les spremenile niso, ko so k večem najspodnejši njih členi — saj obstoji pog lanek kakor tudi iz pognanka nastala mladika vinske trte in posameznih členov — dozoreli. In ako to nastane, potem gorje pridelovalcem vina, kajti naravni nasledek te prikazni je potem ta-le: V sledeči jeseni, osobito ako je ona zadosti vlažna in gorka, zarenejo očesa dozorelih členov, trte ozelene v drugič, one tudi v drugič cvetejo; pa — vse to postane žrtva prvega mraza. Tr-torejec pride potem trte obrezavat, ali žal! na nji ne najde niti enega zrelega očesa. In tako je vinska letina za dve leti popolnem vničena, kajti v prvem letu po tako hudem nastopu glivice nima trta še nič zrelega rodovitega lesa, no, v sledečem je pa sicer dozoreli les na trti, pa on je nerodovit, ker ne raste na dvo-, ampak večletnem lesu. Pomočka proti tej škod-ljivki nimamo še nič.