JOS BRINAR: Meščanska šola in nižja srednja šola. Število meščanskih šol v Sloveniji sicer raz.veseljivo narašča, toda nismo si še edini v nekaterih vprašanjih notranje šolske organizacije; zato je nujno potrebno. da se porazgovorimo o tem, preden postavimo meščansko šolo na trajen temelj šolskega zakona. Poleg dnigih perečih vprašanj se mi vidi posebno važno: da dobimo učne načrte in da se na podlagi teh načrtov prirede potrebne učne knjige. Na nekaterih meščanskih šolah so sicer že izvršili celo podrobne učne načrte. toda vse to je prikrojeno še za prvo silo, za prehcdno dobo. Preden se lotimo podrobnega dela, je brez dvoma treba. da imamo splošen normalni učni načrt. ki daje določen skupen okvir za vse mešcanske šole v naši državi. Šele v okviru normalnega učnega načrta si bodo mogle posamezne šole dokončno ustvariti svoje podobne načrte. ki J>odo. seve, prilagodeni krajevnim razmeram dotične šole. Gotovo je namreč, la se bo podroben načrt n. pr. imeščanske ?ole v Ljubljani precej razlikoval od na^rta v Murski Soboti ali od onega kje v Banatu. Gotovo pa je tudi, da naj bo vsem fem učnim načrtom enoten okvir. tako da bodo učenci mogli prestopati (ob selitvah :td.) na drage meščanske šole. ne da bi uspešno nadaljevanje učenja zadelo na prevelike ovire. Ta okvirni načrt je pa treba omejiti 1. navzdol proti osnovni šoli, oziraje se posebno na starost učencev ter na predelano učno snov. ki io prinese učenec iz osnovne šole. v čemer ni enotnosti niti v Sloveniji: 2. navzgor z ugotcvitvijo končnega učnega smotra. določujočega obseg 7nanja. ki ga nai ponese učenec v življenie ali katero je potrebno za vstopanje v višja učilišča; 3. sipopolniti je treba okvirni načrt ob straneh. t. j. označiti bi bilo meje proti drugim solam. ki poučujejo nčence približno enake starostne stopnje (v prvi vrsti nižji razredi srednjih šol); a ob teh tnejah nam je pomisliti, v koliki meri se naj pri učnih načrtih meščanske šole oziramo tudi na te z nami vzporedno delujoče šole, ki imajo svoje posebne učne smotre. In o tem zadnjem vprašanju hočem clanes iztpregovoriti dve. tri, da pobudim prepotrebno razmišljanje, ipreden si ustva-  rimo enoten normalni učni načrt. >'Me.ščanska šola bodi sama sebi na-  men ter se ne oziraj na druge šole!« tako zahtevajo nekateri pedagogi. V splošnem je ta zahteva upravičena, vsaj v tem. kar se tiče glavnega smotra meščanske šole: podati učencem neko zaključno znanje. ki usposablja za praktično življenje, ter po!eg tega ustvariti učencem tudi solidno podlago za nadaljnje študije na učitelji«čih in raznih strokovnih šolah. Toda če je mogoče sestaviti tak načrt, da bi učenci rneščanskih šol lahko prestopali tudi v sorazmerne razrede srednjih šol, ne da bi meščanska šola pri tem popoiščala v bistvenih svoiih uredbah. to. menim, bi bilo samo v korist ne le meščanski šoli, marveč bi tudi zelo ustrezalo našemu prebivalstvu. In da premotrimo naše vprašanje tudi rž vidika roditeljev, je gotovo pravično. Ako prikrojimo učne načrte meščanskih šol in načrte nižjih razredov srednjih šol tako. da bo učencem omogočeno prestopati iz višjih razredov meščanske šole v nadaljnje razrede srednjih šol. bi dosegli poleg drugega tudi tele ugodnosti: 1. Omejili bi število učencev v nižjih razredih srednjih šol in s tem tudi vsaj ieloma omilili pereče vprašanie o dijaških stanovanjih, ki prihaja v naših mestih o4 leta do leta obupnejše; 2. otroci bi ostali v oskrbi in nadzorstvu roditeljev v dobi (11.—15. leto starosti). ko se marsikateri učenec ponesreči vsled slabe družbe, pomanjkljivega nadzorstva itd.. tako da tava potem kot »zgu'bljen študent« brez pravega cilja v žalostno življenje napol izobraženega proleta; 3. večina otrok ob vstopu v I. razred srednje šole še ne pokaže, za katero panogo znanosti ima posebno nadarjenost in veselje; na meščanski soli pa se ta duševni razvoj že kolikor toliko jasneje očrta, in roditelji ne bodo več tako na slepo izbirali bodočega stanu svojim otrokom, osobito ako se bodo naslanjali na nasvete dotičnih strokovnih učiteljev. Ako v glavnih potezah približamo meščansko šolo in nižje razrede srednjih šol. s tem še ne pristanemo na zahtevo, da bi morali obe vrsti šolstva izenačiti v neko enotno meščansko-nižjo srednjo šolo. Sai srednja šola pripravlja na visje študije, meščanska šola pa v prvi vrsti za praktično življenje. Zato ne bomo popu- ščali v važnih točkah učnega načrta meščanske šole. kakor n. pr. glede praktičnega računanja in nauika o knjigovodstvu, ki dajeta mčencem prepotrebno znanje za življenje; nobenih koncesij ne bomo dovoljevali na škodo nekaterih poglavij prirodopisa, kernije. praktičnega uporabljanja geometrije v vsakdanjem živlienju itd. Naspirotno pa ne vidim razloga, zakaj se razlikujeta učna načrta obeh vrst šol la'ko bistveno, n. pr. v zemljepisju in zgodovini. Glede zvezdoznanskega in prirodoznanskega zemljepisa ter razlaganja temeljnih pojmov je snov zemljepisa sicer razdeljena na srednji šoli slično kakor na meščanski šoli: v ostalem pa je na srednji šoli nastopna razporedba snovi: 1. leto1 glavne oblike celin in vodovja po svoji razdelitvi na zemlji; lega najznamenitejših držav in mest; 2. leto: Azija in Afrika; Evropa (splošno) in dežele južne Evrope ter Britansko; 3. leto: naša kraljevina (prej AvstroOgrska). Terau baš obratno pa pričenja meščanska šola zemljepisni pouk v 1. letu z našo državo, v 2. letu obravnava Evpo. v 3. letu ostale dele sveta in v 4. letu se povrne na temeljitejšo obravnavo naše države s posebnim ozirom na pramet, knlturo. statistiko, ustavoznanstvo. Zakaj bi se morala učna načrta srednje šole in meščanske šole v zemljepisju tako očitno križati? Ali bi bila res nesreča za srednjo šolo, ako svoj zemljepisni načrt prilagodi mesčanski šoli, kjer se obravnava snov po načelu »od bližnjega do oddaljenega«, pojasnjujoč temeljne zemljepisne pojme na zgledih iz ožje domovine! — Ako pa ne odneha srednja šola. no dobro. naj pa to stori — meščanska šola! Kaj nam mar očitanja. da le odstranimo to nepotrebno nasprotstvo, v ničemer stvarno utemeljeno! Slično je v zgodovinskem pouku. Srednja šola je dozdaj razporejala učno snov v naslednje 3 skupine, opirajoč se na stardklasično in velenemško stališče: 1. leto: stari vek. posebno Grki in RimIjani; 2. leto: srednji vek in novi vek do westfalskega miru; 3. leto: od westfalskega miru do sedanjega časa. Meščanska šola pa se je naslanjala na zgodovino dinastije Habsburgovcev, obravnavajoč 1. leto: stari vek in srednji vek do Rudolfa Habsburškega;2. leto: od Rudolfa Habsburškega do Marije Terezije in 3. leto: od Marije Terezije nadalje. Ker smo se hvala Bogu, otresli velenemškega in habsburgovskega jerobstva. zato bomo pač naravno razdelitev zgodovinske učne snovi v skupine naslonili na zgodovino naših osvoboditeljev Srbo>v in na tista zgodovinska dejstva, ki so prevažna za vse Jugoslovane. In pri tej razdelitvi snovi, ki nam jo je šele izvršiti. vendar ne bomo zopet umetno ustvarjali razlik v načrtih obeh vrst šolstva, amipak v glavni smeri bomo ubrali sktupno učno pot. Da ne loči spodtije sr&dnie šole od meščanske šole nepremostljiv prepad, to nam je pokazal tudi novi učni načrt slovenščine na realnih gimnazijah. ki smo ga nedavno prejeli od šolskih oblasti, da ga proučimo in primerjamo z načrtom meščanskih šol. In končno še ena izmed dozdevnih zaprek: irancoščina, oziroma latinščina! Samo ob sebi je umevno, da ne bomo uvajali teh jezikov kot obveznih predmetov v meščanske šole. ki bi jih tako izpremenili v izrazito jezikovne šole. S tem pa še ni izrečeno, da ne bi mogli francoščine poučevati kot neobvezen ipredmet —¦ kakor se že zdaj vrši na mnogih meščanskih šolah — in upam si izreči celo trditev (dasi se bo zdelo to komu naravnost gliuipo!). da namreč more dejansko sposoben (četudi brez izpričevala!) inteligent, bodisi učitelj. ki ima nekaj latinskih razredov za sabo, bodisi — katehet, sodnik ali zdravnik v izjemnih slučajih poučevati v latinščini pičlo številce najnaidarjenejših takole tv mafhnih gnezdecih, kjer se nahajajo meščanske šole. Seve, pouk se bi vršil čisto svobodno, a z vso odgovornostjo napram šolsketmu nadzorstvu. Koristi iz gospodarskih in vzgojnih ozirav bi bile morda vendarte večje nego vrzel. ki jo ulomimo s tako drznostjo v naše pedagoške principe! Vem. da ta misel za zdaj še ni niti zrela niti pereče aktualna, a odveč vendar ne bo, če se razgovorimo o tem, kar v drugih narodih menda že praktično izkušajo. Razpravljajočemu v pričujoč!h vrsticah o možnosti zfoližanja učnih načrtov srednje šole in meščanske sole. mi ni bil namen, usiljevati kake nove nazore ali okrnjevati lepo notranje ustrojstvo meščanskih šol. ampak zbuditi sem le hotel zanimanje in poglobiti razmišljanje v sedanjem času. pripravljajočem nam v novi državž nov šolski zakon.