VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Avtorica Milivoja Šircelj Pri pripravi podatkov popisov 1981, 1991 in 2002 so sodelovali: Milena Iliæ Boštjan Slatnar Zala Kalan Janica Cajhen Anita Jacoviè CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)"1921/2002" ŠIRCELJ, Milivoja Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije : popisi 1921-2002 / [avtorica Milivoja Šircelj ; pri pripravi podatkov popisov 1981, 1991 in 2002 so sodelovali Milena Iliæ ... et al. ]. - Ljubljana : Statistièni urad Republike Slovenije, 2003. - (Posebne publikacije / Statistièni urad Republike Slovenije ; 2003, št. 2) ISBN 961-239-024-X 1. Gl. stv. nasl. 125958912 Izdal, založil in tiskal Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica zbirke Posebne publikacije Avguština Kuhar de Domizzio - Lektorica Ivanka Zobec - Tehnièni urednik Anton Rojc - Naslovnica foto Žare Modlic - Raèunalniški prelom Slavka Slokar - Raèunalniško oblikovanje grafikonov Ada Poklaè - Izdelava kartogramov Gregor Sluga - Tiskano v 600 izvodih - Informacije posreduje Informacijsko središèe, tel.: (01) 241 51 04 - El. pošta: info.stat@gov.si - http://WWW.stat.si/popis2002 2 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PREDGOVOR Knjiga »Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije« je prva v vrsti posebnih publikacij, ki jih je Statistièni urad RS namenil razèlembam podatkov, ki so bili zbrani s popisom prebivalstva leta 2002. Vsaka obravnava doloèeno podroèje èlovekovega življenja. Èeprav je poudarek na letu 2002, obravnavajo tudi daljša èasovna obdobja in deloma tudi izsledke drugih raziskav. Zato upamo, da bodo zanimive za najširši krog bralcev. Vprašanje o narodni pripadnosti so vsebovali vsi popisi prebivalstva, izvedeni po drugi svetovni vojni, vsi razen prvega tudi vprašanje o maternem jeziku, nekateri tudi vprašanje o veroizpovedi. Kljub temu je v publikacijah Statistiènega urada RS oziroma nekdanjega Zavoda za statistiko RS doslej izšel le en prispevek, ki je obravnaval narodno sestavo prebivalstva Slovenije, nobenega pa ni bilo, ki bi obravnaval versko ali jezikovno sestavo. To želimo nadoknaditi s prièujoèo publikacijo. Za izdelavo publikacije je bila uporabljena veèina že objavljenih podatkov, poleg tega pa še ogromno doslej neobjavljenih. To še posebej velja za podatke o jezikovni sestavi prebivalstva, saj so tisti o pogovornem jeziku v družini oziroma gospodinjstvu objavljeni prviè. Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva se postopoma spreminjajo. Razloga za to sta predvsem dva: spreminjanje sestave prebivalstva in spreminjanje izjav o verski, jezikovni in narodni pripadnosti. O pogostnosti spreminjanja takih opredelitev smo doslej lahko le ugibali. Zato se je statistièni urad odloèil, da bo s pomoèjo primerjave individualnih podatkov, zbranih s popisoma 1991 in 2002, pokazal, v kolikšni meri prebivalstvo Slovenije spreminja svoje izjave o veroizpovedi, narodni pripadnosti, maternem in pogovornem jeziku. Pobudnik tovrstne analize je bil Tomaž Banovec, nekdanji generalni direktor Statistiènega urada RS. S publikacijo o verski, jezikovni in narodni sestavi prebivalstva Slovenije želimo prispevati delèek v zakladnico informacij, ki omogoèajo spoznavanje nas samih. Èe bo naš prispevek kogarkoli vzpodbudil k nadaljnjemu raziskovanju, so mu dodatne informacije na voljo na statistiènem uradu. Mag. Irena Križman, generalna direktorica Statistiènega urada RS 3 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 STATISTIÈNA ZNAMENJA - ni pojava ... ni podatka .. vprašanje ni bilo zastavljeno .... odgovor ni bil mogoè 0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote + in veè (let, èlanov, ...) 1) oznaèba za opombo pod tabelo z podatek zaradi zaupnosti ni objavljen 4 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VSEBINA UVOD ........................................................................................................................................................ 11 IZRAZJE IN DEFINICIJE ................................................................................................................................. 13 1. UGOTAVLJANJE VERSKE, JEZIKOVNE IN NARODNE PRIPADNOSTI........................................... 17 1.1 Mednarodna priporoèila ................................................................................................................. 19 1.2 Evropske države ............................................................................................................................ 22 1.3 Slovenija ......................................................................................................................................... 24 2. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI ..................................................................................................................... 39 2.1 Obveznost odgovarjanja ................................................................................................................ 40 2.2 Zaupnost podatkov ........................................................................................................................ 41 2.3 Obvešèenost prebivalstva.............................................................................................................. 43 2.4 Politiène okolišèine......................................................................................................................... 43 3. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI .................................................................................................................... 45 3.1 Zbiranje podatkov .......................................................................................................................... 46 3.2 Statistièna obdelava podatkov ....................................................................................................... 54 3.3 Objavljanje podatkov...................................................................................................................... 62 4. VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE ............................................................................... 67 4.1 Popisa 1921 in 1931 ...................................................................................................................... 69 4.2 Popis 1953 ..................................................................................................................................... 72 4.3 Popisa 1991 in 2002 ...................................................................................................................... 73 5. JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE .......................................................................... 85 5.1 Materni jezik ................................................................................................................................... 87 5.2 Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu......................................................................................... 103 5.3 Pogovorni jezik v okolju ................................................................................................................. 111 6. NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE ........................................................................... 115 6.1 Spremembe v obdobju 1948 – 2002 ............................................................................................. 118 6.2 Dejavniki spreminjanja narodne sestave ....................................................................................... 123 6.3 Narodna pripadnost in materni jezik .............................................................................................. 129 6.4 Narodna pripadnost in ekonomska aktivnost ................................................................................ 131 6.5 Narodna pripadnost in starost ....................................................................................................... 133 7. SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 in 2002 ...................................................................................................................... 147 7.1 Pogostnost spreminjanja izjav o verski, jezikovni in narodni pripadnosti ..................................... 148 7.2 Znaèilnosti oseb, ki so spremenile prvotno izjavo o verski, jezikovni ali narodni pripadnosti ...... 150 7.3 Število spremenjenih izjav na osebo ............................................................................................. 158 SKLEPNE MISLI ............................................................................................................................................... 165 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................................... 166 5 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 SEZNAM TABEL, GRAFOV IN KARTOGRAMOV SEZNAM TABEL ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI Tabela 1: Razvršèanje vsebin, povezanih z narodno, versko in jezikovno pripadnostjo, na priporoèene in predlagane, priporoèila OZN za popise prebivalstva .......................................... 20 Tabela 2: Vera, jeziki, narodna pripadnost in državljanstvo, evropske države z veè kot 100 000 prebivalci, popisi okrog leta 1990 .................................................................................. 23 Tabela 3: Popisna vprašanja, ki so bila vsebinsko povezana z narodno pripadnostjo, veroizpovedjo in jeziki, ozemlje Slovenije, popisi 1921–2002 ............................................................................ 26 Tabela 4: Skupno in priseljeno prebivalstvo, Slovenija, popisi 1981, 1991, 2002 ...................................... 27 Tabela 5: Prebivalstvo s slovenšèino, italijanšèino ali madžaršèino kot maternim jezikom v primerjavi s prebivalstvom, ki se je opredelilo za Slovence, Italijane, Madžare (narodna pripadnost), Slovenija, popisi 1953–2002 ........................................................................................................ 31 Tabela 6: Vprašanja in pojasnila k vprašanjem o državljanstvu, narodni pripadnosti, jezikih in veroizpovedi v popisih prebivalstva, Slovenija 1921–2002 ........................................................ 32 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Tabela 7: Obveznost odgovarjanja na vprašanja, povezana z narodno pripadnostjo in veroizpovedjo, Slovenija, popisi 1948–2002 ........................................................................................................ 41 Tabela 8: Izjave o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi (obrazec P-3/NV), Slovenija, popis 2002.................................................................................................................................... 42 Tabela 9: Prebivalstvo, ki je na vprašanje o narodni pripadnosti odgovorilo, da so Jugoslovani, republike nekdanje Jugoslavije, popisi 1961–1991..................................................................... 44 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Tabela 10: Prebivalstvo z neznano narodno pripadnostjo, neznanimi jeziki in neznano veroizpovedjo, Slovenija, popis 1991 .......................................................................................... 47 Tabela 11: Poklicna sestava popisovalcev, Slovenija, popisa 1948 in 2002 ................................................ 50 Tabela 12: Jezikovne razlièice popisnih vprašalnikov, Slovenija, popisi 1948–2002 ................................... 52 Tabela 13: Zapovrstje vprašanj na popisnici, Slovenija, popisi 1948–2002 ................................................. 54 Tabela 14: Prebivalstvo, ki je kot svoj materni ali pogovorni jezik navedlo slovenšèino ali prekmuršèino, Slovenija, popis 1991........................................................................................... 57 Tabela 15: Prebivalstvo, ki je kot svoj materni jezik navedlo hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški, srbski, bosanski ali èrnogorski jezik, Slovenija, popisi 1971, 1991, 2002 .................................. 58 Tabela 16: Neznani odgovori, Slovenija, popisi 1981–2002 ......................................................................... 61 Tabela 17: Prebivalstvo, ki na neobvezna vprašanja ni želelo odgovoriti, in prebivalstvo, ki se ni želelo narodno opredeliti, Slovenija, popisi 1981–2002.............................................................. 62 Tabela 18: Število tabel s podatki o veroizpovedi, narodni pripadnosti, jezikih, objavljenih v popisnih publikacijah, Slovenija, popisi 1948–2002 .................................................................................. 63 Tabela 19: Klasifikacije veroizpovedi, uporabljene za prikaz podatkov o veroizpovedi, Slovenija, popisi 1953–2002......................................................................................................................... 63 Tabela 20: Klasifikacije maternega jezika, uporabljene za prikaz podatkov o maternem jeziku, Slovenija, popisi 1953–2002 ........................................................................................................ 64 Tabela 21: Klasifikacije narodne pripadnosti, uporabljene za prikaz podatkov o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1948–2002 ........................................................................................................ 65 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 22: Prebivalstvo po veroizpovedi, Slovenija, popisi 1931–2002 ....................................................... 68 Tabela 23: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Slovenija, popisi 1931–2002 ......................................... 68 Tabela 24: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Dravska banovina, popis 1931 ...................................... 70 Tabela 25: Pogostnost oseb »brez vere« v prebivalstvenih skupinah opredeljenih z narodno pripadnostjo, spolom in ekonomsko aktivnostjo, Slovenija, popis 1953 ..................................... 73 6 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 26: Pogostnost opredelitev za katoliško veroizpoved med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisa 1991 in 2002 .......................................................................................... 75 Tabela 27: Pogostnost posameznih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi, Slovenija, popisa 1991 in 2002 .................................................................................................................... 76 Tabela 28: Pogostnost odgovorov, ki oznaèujejo pripadnost eni od veroizpovedi, v prebivalstvenih skupinah opredeljenih s spolom in šolsko izobrazbo, starejši od 14 let, Slovenija, popisa 1991 in 2002 .................................................................................................................... 79 Tabela 29: Prebivalstvo po veroizpovedi, Slovenija, popisi 1921–2002 ....................................................... 82 Tabela 30: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Slovenija, popisi 1931–2002 ......................................... 82 Tabela 31: Prebivalstvo po veroizpovedi, starosti in spolu, Slovenija, popis 1991 ...................................... 83 Tabela 32: Prebivalstvo po veroizpovedi, starosti in spolu, Slovenija, popis 2002 ...................................... 84 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 33: Razmerje med številom oseb, ki so kot materni jezik navedle slovenšèino in številom oseb, ki so kot pogovorni jezik v družini ali okolju navedle slovenšèino ali slovenšèino in ob njej še kak drug jezik, Slovenija, popisa 1991 in 2002 ...................................................... 86 Tabela 34: Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–2002 ................................................ 88 Tabela 35: Prebivalstvo po maternem jeziku in spolu, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 ...................... 89 Tabela 36: Pogostnost oseb s slovenšèino kot maternim jezikom med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 ............................................................................. 93 Tabela 37: Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–2002 ................................................ 97 Tabela 38: Prebivalstvo po maternem jeziku in starosti, koeficienti maskulinitete, Slovenija, popisi 1981–2002......................................................................................................................... 98 Tabela 39: Prebivalstvo po maternem jeziku, starosti in spolu, Slovenija, popis 1981 ................................ 99 Tabela 40: Prebivalstvo po maternem jeziku, starosti in spolu, Slovenija, popis 1991 ................................ 100 Tabela 41: Prebivalstvo po maternem jeziku, starosti in spolu, popis 2002 ................................................. 101 Tabela 42: Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu, Slovenija, popisa 1991 in 2002 .................................. 106 Tabela 43: Prebivalstvo, ki je za sporazumevanje v družini/gospodinjstvu uporabljalo materinšèino, slovenšèino ali kombinacijo obeh jezikov, Slovenija, popisa 1991 in 2002 ................................ 107 Tabela 44: Prebivalstvo po pogovornem jeziku v družini oziroma gospodinjstvu, po starosti, popis 1991.................................................................................................................................... 109 Tabela 45: Prebivalstvo, ki kot pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu uporablja “srbohrvašèino” ali kombinacijo slovenšèine in “srbohrvašèine”, starostne skupine, Slovenija, popis 1991 ................................................................................................................... 110 Tabela 46: Prebivalstvo, ki kot pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu uporablja “srbohrvašèino” ali kombinacijo slovenšèine in “srbohrvašèine”, starostne skupine, Slovenija, popis 2002 ................................................................................................................... 110 Tabela 47: Pogovorni jezik v okolju, Slovenija, popis 1991 .......................................................................... 111 Tabela 48: Rojeni v tujini po pogovornem jeziku v družini in v okolju, Slovenija, popis 1991 ...................... 112 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 49: Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1880–1910 ............................................ 116 Tabela 50: Narodna sestava priseljenega prebivalstva, Slovenija, popisi 1961–2002 ................................ 123 Tabela 51: Narodna sestava stalnega prebivalstva in zdomcev, Slovenija, popis 1991 .............................. 124 Tabela 52: Pogostnost opredelitev za Slovence med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 ........................................................................................................ 124 Tabela 53: Koeficienti maskulinitete po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953–2002 ......................... 125 Tabela 54: Neznana narodna pripadnost v vitalni statistiki, Slovenija, 1989–2001 ..................................... 126 Tabela 55: Narodno neopredeljeni po kraju rojstva, Slovenija, popisi 1981–2002 ...................................... 127 Tabela 56: Pogostnost manjkajoèih odgovorov, Slovenija, popisi 1981, 1991, 2002 ................................... 128 Tabela 57: Prebivalstvo, ki se je opredelilo za Slovence in prebivalstvo, ki se je opredelilo za slovenski jezik kot materinšèino, Slovenija, popisi 1953–2002 .................................................. 129 Tabela 58: Pogostnost odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti, ki ne oznaèujejo naroda, med izbranimi jezikovnimi skupinami, Slovenija, popis 2002 ..................................................... 129 Tabela 59: Prebivalstvo po narodni pripadnosti in ekonomski aktivnosti, Slovenija, popis 2002 ................ 131 7 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 60: Osebe z višjo in visoko izobrazbo med narodno opredeljenim in narodno neopredeljenim prebivalstvom, Slovenija, popisi 1971, 1981 in 1991 .................................................................. 132 Tabela 61: Prebivalstvo, po narodni pripadnosti, Slovenija (ozemlje v èasu popisa), popisi 1948–2002......................................................................................................................... 141 Tabela 62: Prebivalstvo, po narodni pripadnosti, Slovenija (ozemlje v èasu popisa), popisi 1948–2002......................................................................................................................... 142 Tabela 63: Prebivalstvo po narodni pripadnosti in starostnih skupinah, Slovenija, Popis 1981 in Popis 1991.............................................................................................................. 143 Tabela 64: Prebivalstvo po narodni pripadnosti, starostnih skupinah in spolu, Slovenia, Popis 2002 ................................................................................................................................... 144 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 Tabela 65: Prebivalstvo Slovenije, ki je/ni spremenilo prvotno/-e izjav/-e o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, popisani leta 1991 in 2002 ......................................................................... 149 Tabela 66: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in/ali narodni opredelitvi med moškimi in ženskami, Slovenija, popisani 1991 in 2002 ............................................................. 151 Tabela 67: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in/ali narodni pripadnosti med prebivalstvom razliènih izobrazbenih ravni, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 .................... 153 Tabela 68: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in narodni pripadnosti med moškimi in ženskami razliènih izobrazbenih ravni, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 ........ 154 Tabela 69: Prebivalstvo, ki je spremenilo prvotno/-e opredelitev/-ve o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, po številu sprememb, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 .................... 158 Tabela 70: Prebivalstvo, ki je spremenilo prvotno/-e opredelitev/-ve o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, po številu spememb in vrsti spremembe ter rojstnem kraju, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 .......................................................................................... 158 Tabela 71: Prebivalstvo, popisano v popisu 1991 in 2002, po veroizpovedi, Slovenija ............................... 160 Tabela 72: Prebivalstvo, popisano v popisu 1991 in 2002, po maternem jeziku, Slovenija......................... 161 Tabela 73: Prebivalstvo, popisano v popisu 1991 in 2002, po pogovornem jeziku v družini, Slovenija ...... 162 Tabela 74: Prebivalstvo, popisano v popisu 1991 in 2002, po narodni pripadnosti, Slovenija .................... 163 SEZNAM GRAFOV VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Graf 1: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi, starostne skupine, Dravska banovina, popis 1931 .................................................................................................... 71 Graf 2: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi za moške in ženske, starostne skupine, Dravska banovina, popis 1931 ..................................................................... 71 Graf 3: Pogostnost opredelitev za katoliško veroizpoved med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 ........................... 75 Graf 4: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002.................................................................................................... 77 Graf 5: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi za razliène izobrazbene ravni, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 ........................................................... 80 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Graf 6: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–2002......................................................................................................................... 90 Graf 7: Pogostnost oseb s slovenšèino kot materinim jezikom med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 ............................... 93 Graf 8: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o maternem jeziku, starostne skupine, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002........................................................................................... 94 Graf 9: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o maternem jeziku za posamezne izmed jezikov, ki so bili tu skupno poimenovani kot "srbohrvašèina", starostne skupine, Slovenija, popis 2002 ................................................................................................................... 96 8 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Graf 10: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o pogovornem jeziku v družini/gospodinjstvu, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 ..................................................................... 104 Graf 11: Pogostnost oseb s slovenšèino kot maternim in kot pogovornim jezikom ter pogostnost oseb s "srbohrvašèino" kot maternim in kot pogovornim jezikom, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002.................................................................................................... 108 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Graf 12: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1880–2002......................................................................................................................... 117 Graf 13: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1848–2002......................................................................................................................... 120 Graf 14: Pogostnost Slovencev (narodna pripadnost) med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 ............................................................................. 124 Graf 15: Razmerje med prebivalstvom s slovenšèino kot maternim jezikom in prebivalstvom, ki se je opredelilo za Slovence (narodna pripadnost), starostne skupine, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 ........................................................................................................... 130 Graf 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni) Slovenija, starostne skupine, popisi 1948–2002 ......................................................................... 134 Graf 17: Pogostnost izbranih odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti (narodno neopredeljeni) Slovenija, starostne skupine, popisi 1971–2002 ................................................ 140 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 Graf 18: Pogostnost spremenjenih prvotnih izjav o kateri izmed opredelitev, starostne skupine, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 .......................................................................................... 152 Graf 19: Pogostnost spremenjenih prvotnih izjav o kateri izmed opredelitev med osebami rojenimi v Sloveniji in med osebami rojenimi v tujini, starostne skupine, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 ........................................................................................................... 155 Graf 20: Pogostnost spremenjenih in nespremenjenih prvotnih izjav o kateri izmed opredelitev med osebami razliènih izobrazbenih ravni, starostne skupine, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 ......................................................................................................................... 156 Graf 21: Pogostnost spremenjenih prvotnih izjav o kateri izmed opredelitev med moškimi in ženskami razliènih izobrazbenih ravni, starostne skupine, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 ......................................................................................................................... 157 SEZNAM KARTOGRAMOV Prebivalstvo, ki ni imelo slovenskega državljanstva, obèine, Slovenija, popis 2002 ...................................... 17 Prebivalstvo, ki je za posredovanje odgovorov na vprašanji o veroizpovedi in narodni pripadnosti uporabilo Izjavo o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi, obèine, Slovenija, popis 2002 ...................... 39 Prebivalstvo, ki ni želelo odgovoriti na vprašanje o veroizpovedi, obèine, Slovenija, popis 2002 ................. 45 Prebivalstvo, ki se je opredelilo za katoliško veroizpoved, obèine, Slovenija, popis 2002 ............................. 67 Prebivalstvo s slovenšèino kot maternim jezikom, obèine, Slovenija, popis 2002 ......................................... 85 Prebivalstvo, ki je pri sporazumevanju z okoljem uporabljalo samo slovenski jezik, upravne enote, Slovenija, popis 1991 ....................................................................................................................................... 113 Prebivalstvo, rojeno v tujini, obèine, Slovenija, popis 2002............................................................................. 113 Prebivalstvo, ki se je opredelilo za Slovence, obèine, Slovenija, popis 2002 ................................................. 115 Prebivalstvo z višjo ali visoko izobrazbo, obèine, Slovenija, popis 2002 ........................................................ 147 9 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 10 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 UVOD Osnova vsakega raziskovanja verskih, jezikovnih ali etniènih znaèilnosti prebivalstev so empirièni podatki. Èe država priznava obstoj razliènih verskih, etniènih, jezikovnih ali drugih skupin, so taki podatki obièajno na voljo. Zbirajo jih statistiène ustanove s popisi, anketami, vitalno statistiko itd. Èe pa države ne priznavajo obstoja takih skupin, statistiène ustanove ustreznih podatkov ne zbirajo. V takih primerih se morajo tisti, ki jih tovrstna tematika zanima, zateèi k ocenam. Te so pogosto protislovne in kot take potencialni vir konfliktov. Odnos države do verskih, etniènih in jezikovnih skupin je zgodovinsko pogojen. Povezavo med zgodovinskim oblikovanjem narodov in držav na eni in statistiko o verskih, etniènih in jezikovnih skupnostih na drugi strani bomo na nekaj konkretnih primerih na kratko prikazali v naslednjih odstavkih. V zahodni Evropi so se narodi izoblikovali v zgodnjem novem veku kot skupnosti, ki »tvorijo državo«, tudi z združevanjem razliènih jezikovnih skupnosti; pri tem so se sprva opirali na nosilce oblastne moèi v državi; po strukturnih spremembah zaradi revolucij v 18. stoletju so nastajali narodi (oziroma nacije) z množièno zavestjo in skupnostjo državljanov kot nosilcev suverene države ne glede na jezikovno pripadnost razliènih skupin (Grafenauer, &Prunk, 1993). Tipièna predstavnika takega naroda oz. države sta francoski narod oz. Francija. Francija je demokratièna unitarna država. Beseda narod je v francošèini sopomenka za pojem politiènega naroda, ki ga opredeljuje državljanstvo. Z državljanstvom oz. pripadnostjo državi naj bi presegli vse posebne pripadnosti posameznika (biološke, zgodovinske, ekonomske, socialne, verske, kulturne) in državljana definirali kot abstraktnega posameznika brez identifikacije in brez oznake konkretnih doloèitev. V Franciji se posebnosti vsake skupine ohranjajo s spoštovanjem pravic posameznika, ne pa s pravnim varstvom skupin kot takih. V francoski tradiciji je uveljavitev identitete rezultat osebne odloèitve ali osebne izbire, in ne meril, ki opredeljujejo doloèene skupine. Vloga države je zagotoviti državljanom možnost izbire in svobodno izvajanja izbire, ob spoštovanju pravic posameznika in republikanskega zakona. Zato je cerkev loèena od države. Laiènost je bistvena lastnost moderne države. (Schnapper, 1994). V takih pogojih uradna statistika ne zbira podatkov o pripadnosti prebivalstva jezikovnim, verskim ali etniènim skupinam. Zbira pa podatke o državljanstvu. Švicarska konfederacija se je vedno opredeljevala kot veèverska in veèjezikovna država. Sedanja zvezna država je nastala v 19. stoletju z združevanjem državic z razlièno versko in jezikovno sestavo. Sprejem francoskega koncepta demokratiène države in hkratno vzpodbujanje multikulturalizma nista razumljeni za nasprotujoèi si. Švica je postala multikulturna družba tako, da se je odpovedala moèni centralni oblasti in da je dopustila sobivanje veè državnim jezikom ob hkratnem ohranjanju ozemeljskega naèela. Veèjezièna je namreè le Švica kot celota, veèina kantonov je enojeziènih. Pravica odloèanja o jeziku pripada kantonom. Tudi urejanje odnosov med cerkvijo in državo je, v okviru ustavnih doloèil in ob spoštovanju verske svobode, prepušèena posameznim kantonom. Cerkev in država sta formalno loèeni le v manjšem številu kantonov. Švicarska statistika zbira podatke o verski pripadnosti prebivalstva s popisi, in to od leta 1850 dalje, o jezikih pa od leta 1860 dalje. O narodni ali etnièni pripadnosti ne sprašuje. Pri raziskovanju multikulturalizma se opirajo na podatke o državljanstvu in na geografske znake (kraj rojstva, poreklo). Od konca 18. stoletja se je v Evropi vzhodno od francoske meje in neodvisno od nastajanja držav oblikoval tip t. i. jezikovnega naroda kot jezikovne in kulturne skupnosti. Pri nastajanju tega tipa naroda se je množièna narodna zavest povezovala z zgodovinskim mitom o nekdanji svobodi in državnosti. V teh okolišèinah so se pri takem narodu oblikovala naèela samoodloèbe posameznih narodov (posebna nacionalna država ali posebni sestavni del države) na podlagi naravnega prava (Grafenauer, Prunk, 1993). Zato je v tem delu Evrope pomenska razlika med narodom in državo splošno znana in razumljena. V državah nekdanje Sovjetske zveze, in še posebej v Rusiji, so razmere diametralno nasprotne tistim v Franciji. Že v carski Rusiji so bile narodne, etniène in jezikovne razlike med prebivalstvom zelo pomembne tako v družbenem in politiènem kot tudi statistiènem smislu (Blum, Gousseff, 1997). V Sovjetski zvezi so bile etniène in narodne kategorije kljuèna sestavina razporeditve politiène moèi. Federalna sestava Sovjetske zveze je bila zasnovana na mejah etniènih ozemelj. Vsak državljan je imel svojo narodnost vpisano v notranjem potnem listu. Šele od leta 1991, ko je bil sprejet novi zakon o državljanstvu, je narodnost prenehala biti dominantna in aktualen je postal pojm državljanstva. 11 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Razlikovanje na etnièni osnovi je v ruski statistiki obstajalo že od zaèetka 18. stoletja dalje. Popis prebivalstva konec 19. stoletja je že dal podrobne podatke o prebivalstvu po veroizpovedi, maternem jeziku in narodni pripadnosti. Sovjetska zveza je to tradicijo nadaljevala, z izjemo podatkov o veroizpovedi, meneè, da v ateistièni državi taka informacija ni pomembna (Haug et al., 1998). Zgledujoè se po Rusiji se je tudi Avstro-Ogrska odloèila zbirati statistiène podatke o narodni sestavi cesarstva. Po pripravljalnih delih v letih 1850 in 1860 sta bili v popisu leta 1869 že zastavljeni vprašanji o državljanstvu in veri, v popisih leta 1880, 1890, 1900 in 1910 pa je bilo dodano še vprašanje o jeziku; v avstrijskem delu so spraševali po obèevalnem jeziku, v ogrskem pa po obèevalnem in maternem jeziku (Haug et al., 1998). Sedanje ozemlje Slovenije je do konca prve svetovne vojne sodilo v okvir Avstro-Ogrske. Zato so bili njeni prebivalci veèkrat vprašani o državljanstvu, veroizpovedi, jeziku, nikoli pa o narodni pripadnosti. Ta pojem se v popisih prviè pojavi šele leta 1931, vendar ne v današnjem pomenu besede. Vpraševanje po narodni pripadnosti se je dejansko prièelo šele z letom 1948 in je postalo stalnica vseh naslednjih popisov na ozemlju Slovenije. 12 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 IZRAZJE IN DEFINICIJE Pri obravnavi verske, jezikovne in narodne sestave prebivalstva se sreèamo z vrsto pojmov oziroma izrazov, ki so pogosto razlièno razumljeni in ki jih tudi razlièni avtorji razlièno opredeljujejo. Zato se nam je zdelo primerno, da jih na kratko predstavimo in obenem pojasnimo, katere bomo uporabljali v tem besedilu. Razlage za veèino pojmov smo poiskali v besedilih Enciklopedije Slovenije. Verska skupnost, najširša enota družbene organiziranosti pripadnikov kake religije oz. verstva. V religiologiji in sociologiji se je oznaka verska skupnost zaèela uporabljati v zvezi s pojavom t. i. univerzalnih religij, ki drugaèe kot ljudske religije, niso veè vezane na že sicer obstojeèe plemenske, etniène, narodne ali državne skupnosti ter njihovo organiziranost. Verska skupnost združuje vse pripadnike kake religije; njihovo èlanstvo se ne ujema s pripadnostjo drugim družbenim skupnostim (lokalne, etniène, državne). (Kerševan, 2000) Leta 2002 je bilo v Sloveniji, pri Uradu Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, registriranih 31 verskih skupnosti. Posebna oblika verske skupnosti, ki je izšla iz kršèanske tradicije, se imenuje Cerkev. Cerkve so praviloma veèje in trajnejše verske skupnosti s trdno hierarhièno organiziranostjo, njihova vodstva imajo pravico do duhovne oblasti nad svojimi verniki (Kerševan, 2000). Druge oblike so še sekta, denominacija ali veroizpoved, kult. Enoten izraz verska skupnost izraža hkrati enoten temelj legitimnosti in legalnosti obstoja verskih skupnosti v modernih državah, tj. temeljno pravico èloveka in državljana do svobode vesti in veroizpovedi. Verska svoboda, to je svoboda oblikovanja in delovanja verskih skupnosti, je predvsem naèin uresnièevanja te pravice in svobode posameznika. Svoboda vesti in veroizpovedi posameznika zato ne sme biti ogrožena na primer s posebnimi prednostmi, ki jih je deležna katera od državnih ali narodnih cerkva. Nevtralnost države v verskih zadevah se praviloma nanaša tudi na nereligiozne svetovne nazore oziroma preprièanja in njihove skupnosti. Kraljevina Jugoslavija je razlikovala zakonsko priznane cerkve in verske skupnosi ter druge nepriznane, ki so lahko imele status društev. Priznane verske skupnosti so bile deležne državne finanène pomoèi in imele svoj verouk v državnih šolah. Po drugi svetovni vojni je FLRJ z ustavno ureditvijo (1946) uvedla naèelo loèitve verskih skupnosti od države in ga tudi dosledno izvrševala. Položaj in dejavnost verskih skupnosti so urejali posebni zvezni in republiški zakoni, njihovo uresnèevanje pa spremljale vladne komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Republika Slovenija je v ustavi iz leta 1991 v novem demokratiènem okviru ohranila naèelo loèenosti verskih skupnosti od države (Kerševan, 2000). Leta 1993 je bil ustanovljen Urad vlade RS za verske skupnosti, katerega naloga je, da spremlja položaj verskih skupnosti, jim nudi strokovno pomoè itd. Veroizpoved, veroizpovedni spis, je kratek povzetek bistvenih sestavin kršèanske vere. V sociološki literaturi se izraz najpogosteje uporablja v zvezi s svobodo veroizpovedi. »Svoboda veroizpovedi pomeni èlovekovo pravico, da pripada ali ne pripada k doloèeni verski skupnosti, in pravico verskih skupnosti do verskega pouka brez privilegijev ali monopolistiènega položaja na katerem koli podroèju družbenega, politiènega, državnega ali kulturnega življenja. Svoboda veroizpovedi pa tudi pomeni èlovekovo pravico, da svoje versko preprièanje in pripadnost doloèeni verski skupnosti izrazi tudi na zunanji naèin: z izpovedovanjem vere, z izvrševanjem verskih obredov in dejanj, s sodelovanjem pri skupnih cerkvenih in verskih manifestacijah. Svoboda veroizpovedi izkljuèuje vsako prisilo glede (ne)pripadanja verski skupnosti. Prav tako pripadnost doloèeni verski skupnosti ne more biti povod za omejevanje èlovekovih pravic, ki mu pripadajo kot èlanu državne in družbene skupnosti.« (Roter, 1976) Kršèanstvo: Oznaka za religijo, ki temelji na verovanju v Jezusa Kristusa na naèin, kot je opredeljeno v kršèanskem svetem pismu, posebej v takoimenovani Novi zavezi. Kršèanstvo se je leta 1054 razdelilo na pravoslavno in katoliško cerkev, v 16. stoletju pa so se oblikovale protestantske in reformirane cerkve, ki so se kasneje še naprej delile v nove cerkve in veroizpovedi (baptisti, metodisti, adventisti itd.). (Kerševan, 1989) Katolicizem, nazor, ideologija, ki temelji na katoliški veri, v širšem smislu ena od treh osnovnih versko-cerkvenih usmeritev v kršèanstvu (poleg pravoslavja in protestantizma). (Kerševan, 1991) Protestantizem je ena od treh glavnih usmeritev v kršèanstvu (poleg katolicizma in pravoslavja), izoblikovana v skladu z naèeli verske reformacije v 16. stoletju. Na Slovenskem je protestantizem doživel razcvet v 16. stoletju, vendar je bil v èasu protireformacije kmalu skoraj povsod zatrt. Najbolj živ je ostal v Prekmurju, kjer se je slovensko luteranstvo razmahnilo in utrdilo predvsem v 17. stoletju in se ohranilo do današnjih dni. (Kerševan, 1995) 13 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Pravoslavje je veroizpoved vzhodnih cerkva, ki priznavajo kalcedonski koncil, a niso združene s katoliško cerkvijo. Poleg teološkega nauka zajema izraz tudi skupnost med seboj neodvisnih pravoslavnih cerkva. Zgodovinsko se je razvila iz Cerkve v Bizantinskem cesarstvu. Pravoslavje je razširjeno pretežno na vhodu in jugovzhodu Evrope. V Slovenijo se je prièelo širiti z ustanovitvijo države Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1919. V Sloveniji delujeta srbska in makedonska pravoslavna skupnost. (Dolenc, 1995) Islam je strogo monoteistièna religija, nastala v 7. stoletju v Arabiji, zdaj poleg kršèanstva najbolj razširjena svetovna religija. V Sloveniji se je islam najprej pojavil v èasu bojev s Turki v 15. stoletju. Islamska verska skupnost v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1967. (Kerševan, 2000) V nekdanji Jugoslaviji, na obmoèju današnje Bosne in Hercegovine, je bila islamska versko-kulturna tradicija osnova za nastanek Muslimanov kot posebne etnièno-nacionalne skupine, ker so se na tem obmoèju tudi Srbi in Hrvati med seboj razlikovali (in povezovali) predvsem na podlagi pravoslavne (vzhodne) oziroma katoliške (zahodne) versko-kulturne tradicije. Izraz etnija je oznaka za skupino ljudi, ki jih povezuje obèutek skupne pripadnosti, govorijo isti jezik, navadno živijo na skupnem naselitvenem obmoèju in se po naèinu življenja ter kulture razlikujejo od svojih sosedov. (Javornik 1998) Narod je zgodovinsko oblikovana kolektiviteta, znaèilna za moderno kapitalistièno in pokapitalistièno družbo, ki jo oznaèuje obstoj narodne zavesti njenih pripadnikov. Narodna zavest pomeni zavest o posebni (narodni) identiteti in pravici do suverenosti. Prav zavest o suverenosti (èeprav razlièno pojmovani) razlikuje narodno zavest posameznikov od elementarnejše etniène zavesti o etnièni (jezikovni, kulturni, religiozni, rasni) posebnosti in raznolikosti. (Kerševan, 1989) V socialnozgodovinskih obravnavah je narod razumljen kot zgodovinsko izoblikovana stalna skupnost ljudi, ki jo združujejo – z razlièno moèjo posameznih dejavnikov – skupni jezik, domovinsko ozemlje, zgodovinski spomin, doloèene oblike kulturne in gospodarske povezanosti, zavest skupnosti (narodna zavest) in volja do skupnega življenja. Ta pomen je uveljavljen za sodobni pojav naroda, ki se je izoblikoval v evropski zgodovini postopno v 18. in 19. stoletju, v zunajevropski pa marsiklje bistveno pozneje. Beseda, ki zdaj oznaèuje narod, je oznaèevala na razliènih obmoèjih v starejših èasih razliène etniène skupnosti (narojena, plemenska, jezikovna). V oblikah prednacionalne povezanosti etniènih skupin so se uveljavljale sestavine naravne (zavest o skupnem izvoru, zavest o skupnostih ljudske govorice) in zgodovinske (enote politiène ali ozemeljske povezave, plemenske skupnosti; kulturne povezave) vrste. Sodobni pojav naroda se je izoblikoval v Evropi v razliènih èasih in na razliène naèine. (Grafenauer, Prunk 1993) Med Slovenci je imela beseda narod v preteklosti razliène pomene. Pomen etniène entitete, ki se zaveda same sebe, svoje drugaènosti in svojega ozemeljskega obsega ter si prizadeva ohranjati svojo individualnost, se razvijati, dosegati enakopravnost in uveljaviti voljo do skupnega življenja, je pridobila postopoma. (Grafenauer, Prunk 1993) Poleg besede narod se uporablja tudi beseda nacija, vendar pogosto s posebnim pomenom; nekateri pisci namreè menijo, da je ta izraz primeren le za tisti narod, ki si je pridobil lastno samostojno državo. (Grafenauer, Prunk 1993) Narodnost, pripadnost doloèenemu narodu; tudi oznaka za poimenovanje narodnih skupnosti, ki živijo loèeno od matiènega naroda v drugi državi in se imenujejo tudi narodne manjšine. Izraz je v rabi zlasti v državah nekdanje socialistiène usmeritve in ima politièno konotacijo. Kazal naj bi, da imajo takšne skupnosti kakovostno zašèito, da niso diskriminirane in da v odnosih do njih ni poskusov asimilacije, da pa se uveljavljajo takoimenovani pozitivni ukrepi, ki omogoèajo ohranjanje in spodbujajo razvoj etniènih, jezikovnih, kulturnih in drugih znaèilnosti skupnosti ter vodijo k dejanski enakopravnosti njihovih pripadnikov. (Neæak-Lük 1993). V avstroogrski monarhiji so z izrazom »Nationalitat« oznaèevali celotne narode, ki so živeli v njej (Slovenci, Èehi, Slovaki), pa tudi dele narodov z narodno matico v drugi državi (Italijani, Romuni). Izraz narodnost se zdaj uporablja za oznaèevanje drugorodnih manjšinskih skupnosti, ki živijo v eni ali veè državah in imajo vse znaèilnosti naroda 14 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 razen lastne državnosti (Kurdi, Baski, Katalonci, Oksitanci). (Neæak-Lük, 1993) Slovenska ustava iz leta 1963 je prviè uvedla dvojno oziroma razloèevalno poimenovanje narodnih skupnosti, ki po naravi in znaèilnostih sodijo v isto kategorijo: skupnosti Italijanov in Madžarov, ki živijo v Sloveniji, sta narodnost, slovenske skupnosti v sosednjih državah, Avstriji, Italiji in Madžarski, pa so narodne manjšine. Enako razloèevanje pozna tudi ustava iz leta 1974. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 imenuje skupnosti Italijanov in Madžarov, ki živijo v Sloveniji, avtohtona italijanska in madžarska narodna skupnost. Ista ustava govori tudi o romski skupnosti. (Neæak-Lük, 1993) O narodnosti so spraševali jugoslovanski in s tem tudi slovenski popisi prebivalstva od leta 1931 do 1971, leta 1971 je bil k izrazu narodnost dodan še izraz etnièna pripadnost (»Narodnost ali etnièna pripadnost«). Leta 1981 se je vprašanje še nekoliko razširilo in se je glasilo: »Pripadnost narodu, narodnosti ali etnièni skupini«. Izraz narodnost je bil verjetno dodan zato, ker ga je vsebovala ustava, nanašal pa se je na narodne manjšine. V letu 1991 je bilo vprašanje poenostavljeno na »narodnostna pripadnost«, leta 2002 pa so bili ljudje vprašani o narodni/ etnièni pripadnosti. Narodna pripadnost, pripadnost doloèenemu narodu. V tej publikaciji bomo za vse obravnavano obdobje uporabljali izraz narodna pripadnost, ne glede na to, kateri izraz je bil v rabi v posameznem obdobju, in ne glede na to, kakšen je bil/je pravni položaj posameznih narodov, ki žive v Sloveniji. Tega pravila se ne bomo držali le pri navajanju besedil iz razliènih obdobij. Poleg pojasnil nekaterih pojmov, povezanih z veroizpovedjo in narodom, podajamo še razlago najpogosteje uporabljenenih kazalnikov v tej publikaciji, pogostnosti in koeficienta maskulinitete, ter izraza "srbohrvašèina". Pogostnost prikazuje razmerje med delom in celoto in je izražena v odstotkih (%). Celota je lahko prebivalstvo Slovenije ali pa kaka natanèneje opredeljena skupina v tem prebivalstvu (ženske, moški, rojeni v tujini, izobraženi, stari x let itd.), del pa sestavljajo skupine znotraj že omenjenih, ki so opredeljene glede na veroizpoved, jezik, narodno pripadnost ali pa glede na spreminjanje/nespreminjanje odgovorov na vprašanja o veroizpovedi, jezikih in narodni pripadnosti med popisoma 1991 in 2002 spremenile. V publikaciji je velik poudarek na prikazu pogostnosti v okviru posameznih starostnih skupin. Te pogostnosti niso prikazane v tabelah, temveè v grafih, v katerih so starostni razredi prikazani na abscisi. Krivulje na teh grafih prikazujejo pogostnost prebivalstva, opredeljenega glede na veroizpoved, jezik, narodno pripadnost ali spremembo opredelitve, v posameznem starostnem razredu. Koeficient maskulinitete je razmerje med številom moških in številom žensk, pomnoženo s 100. Izraz "srbohrvašèina" uporabljamo v tej publikaciji kot skupno ime za hrvaški, hrvaško-srbski, srbski, srbsko- hrvaški jezik. V podatkih popisa 2002 pa so v to skupino vkljuèeni še èrnogorski in bosanski (bosanski+bošnjaški) jezik. Razlog za tako združevanje so pogoste spremembe v klasifikacijah južnoslovanskih jezikov. 15 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 16 1. ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI Prebivalstvo, ki nima slovenskega dràvljanstva, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so imeli tuje ali neznano dràvljanstvo ali so bili brez dràvljanstva {t. ob~in 0,0 % - 1,9 % 156 2,0 % - 3,9 % 31 © SURS 4,0 % - 5,9 % 5 Slovenija 2,0 % ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Podatke o verski, jezikovni in narodni sestavi prebivalstva praviloma pridobivamo s popisi prebivalstva ali posebnimi anketami. Vkljuèevanje vprašanj o verski, jezikovni ali narodni pripadnosti v vitalno in selitveno statistiko je bolj izjema kot pravilo. Enako velja za registre prebivalstva in druge administrativne evidence. Versko, jezikovno in narodno sestavo prebivalstva lahko ugotavljamo neposredno ali posredno. Neposredno jo ugotavljamo z zastavljanjem konkretnih vprašanj o verski, jezikovni in narodni pripadnosti. Èe to ni mogoèe, lahko bolj ali manj zanesljive informacije izlušèimo iz odgovorov na druga vprašanja (npr. rojstni kraj, poreklo, državljanstvo, kraj odselitve itd.), ali pa s pomoèjo kombinacije odgovorov na dve ali veè vprašanj. Merila s katerimi ugotavljamo pripadnost posameznikov verski, jezikovni ali narodni skupini so objektivna in subjektivna. Objektivna so sicer lažje merljiva in manj podvržena spremembam kot subjektivna, drži pa se jih pridih vsiljevanja. Najveè subjektivnih elementov vsebuje definicija naroda, zato je ugotavljanje narodne pripadnosti najmanj zanesljivo. Doloèanje jezikovne pripadnosti je mnogo lažje. Znanje jezikov in njihova uporaba so osebne znaèilnosti, ki vplivajo na vsakodnevno življenje posameznikov in skupnosti. Kljub temu da je doloèanje jezikovne pripadnosti v primerjavi z doloèanjem pripadnosti verski skupnosti ali narodu lažje, pa vendarle zahteva natanèno definicijo. Znanje in uporabo jezikov je namreè mogoèe opredeliti na razliène naèine (materni jezik, jezik/-i, uporabljani v vsakodnevnem okolju, znanje jezikov itd.). Pri pripravi klasifikacije moramo biti pozorni na razliko med jeziki in nareèji, med govorjenim in pisanim jezikom. V veèkulturnih družbah in med èlani manjšinskih skupin je pogosto zelo razširjena dvo- ali veèjeziènost (prvi, drugi jezik itd.) in tudi to mora statistika upoštevati. Izkušnje kažejo, da je manjkajoèih odgovorov na vprašanje o jeziku v primerjavi z vprašanji o verski, narodni ali etnièni pripadnosti, malo. Zbiranje podatkov o znanju in uporabi jezikov je lahko informativno samo po sebi (Švica), lahko je posredni naèin ugotavljanja narodne pripadnosti (Avstro-Ogrska) ali pa dopolnjuje podatke o narodni sestavi prebivalstva (FLR in SFR Jugoslavija). Èe podatki o narodni sestavi prebivalstva izvirajo iz osebne, subjektivne pravice posameznika, je dopolnilna informacija, ki izvira iz objektivnejše opredelitve po jezikovni pripadnosti, vsekakor dobrodošla. To še posebej velja v primerih, ko sta dovoljeni le ena sama opredelitev za narod in ena sama za jezik. Doloèitev verske pripadnosti je mnogo težja od jezikovne. V popisih obièajno raziskujemo ali osebna verovanja ali pa formalno pripadnost doloèeni verski skupnosti. V poglobljenih raziskovanjih, obièajno anketah, sprašujemo tudi o verskem preprièanju (creed) ali pogostnosti in intenzivnosti opravljanja verskih obredov (izvrševanje verskih dolžnosti). Doloèitev pripadnosti doloèeni verski skupnosti je enostavnejša, èe ima veroizpoved moène kulturne in socialne korenine in èe religiozna praksa poteka v obliki obredov. Vendar je v sodobnih, modernih družbah, vera postala predmet osebne izbire in želje po ohranjanju doloèenih vrednot. Pomemben del prebivalstva ne izpolnjuje veè verskih dolžnosti, zato formalna pripadnost verski skupnosti (veroizpovedi) ne pove nièesar o vrednotah, v katere veruje posameznik, niti o njegovem vedenju. Zato narašèa število ljudi, ki se ne èutijo zavezani nobeni verski skupnosti in se v popisih opisujejo kot "ne-verniki" ali "brez vere". Pri zbiranju podatkov velja prav tej skupini nameniti posebno pozornost. V nasprotju z jezikovnimi skupinami je veèkratna verska pripadnost zaradi izkljuèujoèe narave in jasnih loènic med veèino veroizpovedi izjema. Pri urejanju in prikazovanju podatkov o verski pripadnosti prebivalstva je verjetno najtežje uvršèanje sekt in podskupin v ustrezne veroizpovedi. Raziskovanje pripadnosti je najtežje za narodne/etniène skupine. Pojem naroda ima veè razsežnosti, kulturne, zgodovinske, ozemeljske. Natanène in splošnopriznane definicije naroda ni. Ena zelo razširjenih definicij v sociološki literaturi pravi, da imajo narodne/etniène skupine šest temeljnih znaèilnosti: skupno ime (ki omogoèa identifikacijo skupine); mit o skupnem izvoru (common ancestry); skupno zgodovino; samosvojo kulturo (ki temelji na jeziku, veri, šegah in navadah itd.); navezanost na neko ozemlje (ki je lahko le simbolièno); obèutek pripadnosti skupnosti vsaj doloèenih delov prebivalstva (Smith, 1986, in Hutchinson/Smith, 1996). V statistiènih raziskavah se zelo redko zgodi, da bi skušali definirati etniène skupine. Metodologi se raje oprejo na subjektivne percepcije in podobe, ki jih imajo vprašani o sebi. Tako ravna veèina srednje- in vzhodnoevropskih držav. Vendar tak pristop predpostavlja, da se prebivalstvo opredeljuje po narodnih ali etniènih merilih in da so loènice videne oziroma sprejete kot smiselne in informativne. Bolj ko je prebivalstvo s kulturnega in zgodovinskega stališèa raznovrstno in bolj ko politika poudarja in priznava kulturne razlike, verodostojnejši, resniènejši so podatki. 18 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI Tu in tam je mogoèe velikost etniènih skupin tudi oceniti na osnovi kulturnih in geografskih informacij (jezik, vera, kraj rojstva ali poreklo, kraj rojstva ali poreklo staršev, državljanstvo itd.). Za izolirane skupine z moènimi ozemeljskimi vezmi in poudarjenimi kulturnimi znaèilnostmi so to lahko uporabne informacije, vendar zanemarjajo subjektivno razsežnost etniène identitete in njene številne aspekte, zato morajo biti analize zbranih podatkov opravljene zelo previdno. Posebnost etniène identitete je, da se njena oblika in izraz lahko spreminjata. Etniène identitete se spreminjajo pod vplivom zgodovinskih dogodkov, politike, medijev, izobrazbe in novih generacij. Vzpodbujajo jih migracije, mešane poroke, procesi asimilacije itd. Pri tem se vedno pojavi praktièen problem: doloèitev etniène identitete otrok, katerih starša pripadata razliènima etniènima skupinama. Taki otroci so pri popisu najveèkrat samovoljno uvršèeni v eno od že obstojeèih kategorij ali pa se zanje oblikujejo nove. To zadnje velja predvsem za države z moènim priseljevanjem, kjer se je v zadnjih desetletjih zelo poveèalo število oseb z veè kot eno etnièno identiteto. Statistike nekaterih držav to realnost upoštevajo in dovoljujejo dvojne opredelitve (npr.ZDA). Statistike o etniènih oziroma narodnih skupinah so zdaleè najpogostejše v Evropi. Izrazi, ki se uporabljajo za oznaèitev teh skupin, so razlièni. Veèina držav, ki s popisi zbira tovrstne podatke, uporablja izraz narodna pripadnost oziroma skupina, le manjše število držav uporablja izraz etnièna pripadnost oziroma skupina (Združeno kraljestvo, Bolgarija, Ciper). V nekdanji Sovjetski zvezi in v nekdanji Jugoslaviji je bil v uporabi tudi izraz narodnost. V nadaljevanju te publikacije bomo vse omenjene izraze zaobjeli z izrazom narodna pripadnost, razen v poglavju 1.1. Natanèen pregled poimenovanj, uporabljenih v posameznih popisih v Sloveniji, je prikazan v tabeli 6. 1.1 MEDNARODNA PRIPOROÈILA Vsaka država je pri odloèanju o metodologiji svoje prebivalstvene statistike praviloma samostojna. Vendar pa so zaradi vse veèje mobilnosti prebivalstva, povezovanja med državami in potreb po primerljivih podatkih potrebna usklajevanja med državami sveta. To usklajevalno vlogo opravljajo mednarodne organizacije, predvsem Organizacija združenih narodov. Statistièna komisija OZN izdaja priporoèila za razlièna podroèja statistike samostojno ali pa skupaj z drugimi mednarodnimi organizacijami. Za podroèje statistike prebivalstva izdaja priporoèila za popise prebivalstva ter za vitalno in selitveno statistiko. Omenjena priporoèila se nanašajo na organizacijo raziskovanj, vsebino, definicije, klasifikacije, urejanje in prikazovanje podatkov. Osnovni namen mednarodnih priporoèil je torej zagotavljanje primerljivih statistiènih podatkov. Uvedba in uveljavitev takih priporoèil zahtevata veliko èasa in truda, zato se ta spreminjajo in dopolnjujejo le na daljša èasovna obdobja, to je takrat, ko so spremembe v družbah že tolikšne, da se jim mora nujno prilagoditi tudi statistika. Tako izhajajo priporoèila za popise le vsakih 10 let, nekaj let pred naslednjim krogom popisov prebivalstva. Prva priporoèila OZN za popise prebivalstva so izšla leta 1950 (Stanovništvo 1954). "Komisija za prebivalstvo pri OZN je v priporoèila vkljuèila tudi kraj rojstva, državljanstvo in jezik, izloèila pa raso in vero kot sredstvi za prouèevanje etniène sestave prebivalstva. Vsak od navedenih znakov ima kot sredstvo za identificiranje narodnih skupin, nekatere pomankljivosti. Klasifikacija po kraju rojstva ne upošteva dejstva, da prebivalstvo nekega obmoèja sestavljajo razliène narodne skupine .... Jezik je obèutljivejše merilo kot kraj rojstva .... podatki o kraju rojstva in jeziku se lahko uporabijo za identifikacijo važnih narodnih skupin med domaèim prebivalstvom, kakor tudi med doseljenimi manjšinami." Avtor uvoda v deveto knjigo rezultatov popisa 1948 glede omenjenih priporoèil meni: "Vendar pa je jasno, da teh priporoèil ni mogoèe upoštevati (sprejeti) za preuèevanje narodnosti v naši državi, ker državljanstvo in kraj rojstva pri nas v nobenem primeru ne moreta osvetliti problema narodnosti, ne za prebivalstvo jugoslovanskih narodnosti kot tudi ne za prebivalstvo drugih narodnosti." Priporoèila za popise prebivalstva okrog leta 1960 navajajo 17 znakov, za katere bi države morale zbrati podatke (Principles 1958). Med njimi so kraj rojstva, državljanstvo, jeziki in etniène znaèilnosti. Poleg tega priporoèila navajajo še vrsto znakov, ki so lahko zanimivi za posamezne države, ne pa tudi za mednarodno skupnost. Med njimi je tudi vera. Priporoèila OZN so namenjena vsem državam sveta. Ker pa so razlike med posameznimi deli sveta zelo velike, so konec 60. let prièeli izdajati regionalna priporoèila za popise prebivalstva. Ta priporoèila se med seboj razlikujejo predvsem v naboru vsebin, uvršèenih med priporoèene, in tistih, ki so uvršèene med predlagane oz. koristne 19 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 vsebine. V skupino priporoèenih so vkljuèene tiste vsebine, za katere se je v teku desetletij pokazalo, da so najpomembnejše tako za posamezno državo kot tudi za mednarodno skupnost. V skupino predlaganih (koristnih, dodatnih) vsebin pa so uvršèene tiste, ki so manj pomembne za splošni interes, posamezne države pa bi jih vendarle želele vkljuèiti v popis, ker so zanje pomembne. Priporoèene vsebine naj bi vsebovali vprašalniki vseh držav v regiji, predlagane vsebine pa naj bi posamezne države vkljuèile v vprašalnike po svoji presoji. V tabeli 1 prikazujemo spremembe pri vkljuèevanju vsebin, povezanih z narodno, jezikovno in versko pripadnostjo, v priporoèila za popise prebivalsva v državah OZN. Iz nje razberemo, da v priporoèilih Ekonomske komisije OZN za Evropo omenjene vsebine niso bile nikoli vkljuèene med priporoèene vsebine, medtem ko sta bili država rojstva in državljanstvo ves èas uvršèeni med priporoèene vsebine. Tabela 1: Razvršèanje vsebin, povezanih z narodno, versko in jezikovno pripadnostjo, na priporoèene in predlagane, priporoèila OZN za popise prebivalstva 1950 1960 19701) 19801) 19901) 20001) Država rojstva x x x x2) x2) x Državljanstvo x x x x2) x2) x Jezik x x o oo o Etnièna skupina ... x o oo o V era o o o oo o x = priporoèena vsebina o = predlagana vsebina 1) Priporoèila za države èlanice Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo. 2) Država rojstva in/ali državljanstvo - odvisno od potreb posamezne države. Za mednarodne primerjave pa seveda ne zadostuje samo enotnost oblike vprašanja, temveè predvsem enoznaènost njegove vsebine. Zato priporoèila vsebujejo tudi razlago doloèenih pojmov in njihove definicije. V naslednjih odstavkih jih povzemamo za jezike, etniène znaèilnosti in vero, ne pa tudi za kraj/državo rojstva in državljanstvo, ker je njihova vsebina nedvoumna. Zaèenjamo s priporoèili za popise okrog leta 1960 in konèujemo z najnovejšimi, namenjenimi popisom v državah ECE okrog leta 2000. 1.1.1 Priporoèila za popise okrog leta 1960 Priporoèila za popise okrog leta 1960 vsebujejo razmeroma obsežna pojasnila glede vprašanja o jezikih. S popisom je namreè mogoèe zbrati razliène informacije o jezikih. Priporoèila navajajo tri možnosti: zbiranje informacij o maternem jeziku, o obièajnem jeziku (usual language) ali pa o znanju jezikov. a) materni jezik je jezik, ki se je obièajno uporabljal v gospodinjstvu osebe v njenem zgodnjem otroštvu, ne glede na to, ali ga zdaj še govori; b) obièajni jezik je jezik, ki ga oseba tekoèe govori, ali pa jezik, ki ga najpogosteje uporablja v svojem domu; c) znanje (sposobnost govora) enega ali veè doloèenih jezikov. Vsaka od navedenih možnosti služi drugaènemu namenu. Od vsake posamezne države je zato odvisno, ali bo v popis vkljuèila eno ali veè vprašanj in katero/-i/-a. Na državni in meddržavni ravni so najkoristnejši podatki o obièajnem jeziku. Kažejo na stopnjo jezikovne homogenosti prebivalstva. Priproèeno je, da podatke o obièajnem jeziku zberejo tiste države, ki ocenjujejo, da veè kot 10 % celotnega prebivalstva govori jezik, ki je drugaèen od jezika veèine. V državah, kjer se lokalne etniène skupine, priseljenci in njihovi otroci hitro asimilirajo in hitro priènejo govoriti veèinski jezik, je najboljši naèin za pridobitev informacij o izvoru in narodnostni pripadnosti teh ljudi zbiranje podatkov o maternem jeziku. Podatki o tem, koliko doloèenih jezikov govori prebivalstvo, je pomembno za države, v katerih pomemben del prebivalstva govori dva ali veè jezikov. 20 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI Da bi poveèali primerljivost podatkov, naj bi podatke o obièajnem jeziku in o znanju doloèenih jezikov zbirali le med prebivalstvom, starim veè kot 5 let. Podatki o maternem jeziku pa se lahko nanašajo na celotno prebivalstvo. Manj obsežen je tisti del priporoèil, ki govori o zbiranju podatkov o etniènih znaèilnostih prebivalstev. "Raziskovanje etniènih znaèilnosti je popolnoma odvisno od razmer in potreb posamezne države. Etniène skupine doloèajo v razliènih državah na osnovi razliènih meril: po državi ali pokrajini izvora, rasi, barvi, jezikovni sorodnosti, veri, navadah v zvezi z oblaèenjem ali hranjenjem, pripadnosti plemenu ali po skupinah omenjenih meril. Poleg tega imajo nekateri izrazi, kot so "rasa" ali "izvor", v razliènih državah razlièen pomen. Zato morajo biti definicije v vsaki državi prilagojene skupini, ki bi jo želeli identificirati. Ker se te skupine med državami zelo razlikujejo, je nemogoèe priporoèiti eno samo merilo, ki bi bilo sprejemljivo za vse. Zato morajo države v poroèilu o popisu natanèno opisati, katera osnovna merila so uporabile za doloèanje etniènih skupin. 1.1.2 Priporoèila za popise prebivalstva okrog leta 1970 Priporoèila za popise prebivalstva okrog leta 1970 niso glede jezikovnih in etniènih znaèilnosti prinesla niè bistveno novega. Izraz etnièna skupina je dopolnjen z izrazom narodna skupina. Besedilo, ki razlaga merila, s pomoèjo katerih je mogoèe opredeliti narodno/etnièno skupino, pa je enako kot v predhodnih priporoèilih. Tudi besedilo v zvezi z jeziki je ostalo enako (nekaj malenkostnih razlik, ki ne spremenijo pomena). Ni pa veè nobenih namigov o deležu prebivalstva po pripadnosti eni ali drugi skupini in tudi ne glede starosti. V teh priporoèilih je prviè pojasnjeno zbiranje informacij o veri: "V popisih je vera lahko definirana - kot versko ali duhovno verovanje ali izbira (nagnjenost), ne glede na to, ali to verovanje predstavlja neka organizirana skupina, ali - kot èlanstvo v organizirani skupini, ki ima posebna verska ali duhovna naèela - pravila. Država, ki s popisom raziskuje versko sestavo prebivalstva, mora uporabljati definicijo, ki je najprimernejša za njene potrebe." Nekaj veè besed kot v predhodnih priporoèilih je namenjenih zbiranju informacij o državljanstvu. Posebej je poudarjeno, da "državljanstvo ni nujno povezano z državo rojstva". Priporoèila za popise okrog leta 1980 in 1990 niso glede vsebin, ki jih obravnavamo, prinesla niè novega. Povzemajo besedila iz predhodnih priporoèil. 1.1.3 Priporoèila za popise okrog leta 2000 Šele priporoèila za popise okrog leta 2000 so prinesla nekaj sprememb. Med pripravami za izdajo le-teh se je namreè pokazalo, da so priporoèila za etnièno/narodno pripadnost, jezik in vero že zastarela in potrebna posodobitve. Zato je posebna skupina strokovnjakov pri Svetu Evrope, ki se je nekaj let ukvarjala z demografskimi znaèilnostmi narodnih manjšin v Evropi, pripravila nova besedila; ta so bila nato sprejeta in vkljuèena v Priporoèila za popise okrog leta 2000 (Haug 1998). Etnièna skupina "Nekatere države bodo morda želele zbrati podatke o narodni in/ali etnièni sestavi prebivalstva. Narodna in/ali etnièna pripadnost osebe pomeni pripadnost osebe skupini z istim poreklom in/ali kulturo, izraženo v jezikovnih in/ali verskih in/ali drugih znaèilnostih, po katerih se ta razlikuje od drugih skupin prebivalstva. Od zgodovinskega razvoja in politiènih razmer v državi je odvisno, ali države take skupine prebivalstva obravnavajo kot narodne ali etniène skupine. Osebe naj bi svojo narodno in/ali etnièno pripadnost opredeljevale svobodno. Jezik Nekatere države bodo morda želele zbrati podatke o jezikih: Najkoristnejši so: a) materni jezik, to je jezik (jeziki), ki ga (jih) je oseba prvega govorila v zgodnjem otroštvu, b) glavni jezik, to je jezik, ki ga oseba najbolje obvlada; c) jezik (jeziki), ki ga (jih) oseba najpogosteje uporablja v domaèem in/ali delovnem okolju; d) znanje jezika (jezikov), to je sposobnost govorjenja in/ali pisanja enega ali veè doloèenih jezikov. Predlagano je, da države zastavijo vsaj dve vprašanji v zvezi z jezikom, in sicer a) ali b) in c). Èe je pri vprašanju c) možen le en odgovor, naj se vprašanje nanaša na jezik, ki ga oseba najpogosteje uporablja v domaèem okolju. 21 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Vera1) Nekatere države bodo morda želele zbrati podatke o veri: Najkoristnejši so: a) formalno èlanstvo v cerkvi ali verski skupnosti; b) sodelovanje v življenju cerkve ali verske skupnosti; c) versko preprièanje. Èe je postavljeno samo eno od omenjenih vprašanj, naj bo to formalno èlanstvo v cerkvi ali verski skupnosti. Med možnimi odgovori naj bo tudi "v nobeni". Mednarodna priporoèila predstavljajo minimalno potrebno vsebino, za katero se države dogovorijo. To pa ne pomeni, da se vse države dogovora tudi držijo. V Evropi je skladnost praks posameznih držav z mednarodnimi priporoèili velika za priporoèene vsebine, mnogo manjša pa za predlagane. Države popise izvajajo predvsem zaradi svojih potreb in skladno s svojo družbeno ureditvijo. 1.2 EVROPSKE DRŽAVE Evropski komite za prebivalstvo pri Svetu Evrope je leta 1993 ustanovil posebno skupino strokovnjakov, katere naloga je bila, - da sestavi pregled definicij in statistiènih virov, ki se v Evropi uporabljajo za statistike o manjšinah, in izdela priporoèila za njihovo izboljšanje, - da izdela analizo demografskih razmer najpomembnejših narodnih manjšin v Evropi. Za uresnièitev prvega dela naloge je omenjena skupina leta 1995 v sodelovanju z Eurostatom, evropskim statistiènim uradom, in Ekonomsko komisijo za Evropo OZN izvedla anketo med vsemi statistiènimi uradi evropskih držav (43), v kateri je vpraševala, ali njihova statistièna raziskovanja (popisi, vitalna statistika, itd) vsebujejo tudi vprašanja o veri, jezikih, narodnih ali etniènih skupinah, državljanstvu; o definicijah, sistemu kodiranja itd. Zbrane informacije se nanašajo na stanje okrog leta 1990. Na anketo je odgovorilo 37 držav (86 %). V njih živi 95,6 % evropskega prebivalstva (Haug et al. 1998). V evropskem statistiènem uradu - Eurostatu - poteka raziskava, s katero naj bi zbrali, analizirali in primerjali informacije o popisih prebivalstva in stanovanj v državah EU, EFTA in državah kandidatkah za èlanstvo v EU, ki so potekali okrog leta 2000. Èe bi bila raziskava že konèana, bi iz nje lahko povzeli informacije o tem, katere evropske države so zbirale podatke o veri, jezikih, narodni pripadnosti in katere ne. Ker pa še ni konèana, smo v tabeli 2 povzeli del izsledkov že omenjene raziskave Sveta Evrope, ki se nanašajo na popise izvedene okrog leta 1990. V tabelo nismo vkljuèili Nizozemske, Finske in Islanda, ker okrog leta 1990 niso izvedle klasiènega popisa. Omenjene države namreè pridobivajo podatke na druge naèine. 1.2.1 Vera V popisih okrog leta 1990 je o veri spraševala tretjina od 37 evropskih držav. Tiste, ki niso spraševale po veri, so za to navedle razliène razloge; varstvo zasebnosti (Poljska, Grèija), ustavna doloèila (Francija, Italija, Španija, Belgija, Nizozemska, Rusija), uradni ateizem (Albanija pred 1991), nepomembnost tega podatka (Švedska, Norveška, Madžarska), verska homogenost (Turèija). V Združenem kraljestvu je bilo vprašanje o veri zasatavljeno le na Irskem, v Nemèiji pa le v nekdanji Zvezni republiki Nemèiji. V polovici držav je bil odgovor obvezen. To so bile Nemèija, Avstrija, Švica, Romunija, Slovaška, Bolgarija, Irska. Irski popisovalci so dobili navodilo, da ne smejo vztrajati, èe kdo na vprašanje ne želi odgovoriti. Veèina držav je dopustila, da ljudje sami oblikujejo odgovor na vprašanje. Le v Nemèiji, Avstriji in na Portugalskem so bili možni odgovori že natisnjeni na vprašalnikih. Delež tistih, ki niso odgovorili, in tistih, ki so odgovorili, da so brez vere, je segal od 0,2 % (Romunija) do 56 % (Èeška). Pogostnost manjkajoèih odgovorov in delež nevernih navajata na sklep, da so imeli popisovanci bolj v mislih sociološko in kulturno vsebino vere kot pa verovanje ali versko prakso (Haug et al., 1998). Definicija vprašanja ni bila povsod enaka. V Nemèiji in Švici so vpraševali po (pravnem) èlanstvu v verski skupnosti, v Romuniji, na Èeškem in Slovaškem ter v Sloveniji jih je zanimalo versko preprièanje, na Portugalskem, Irskem in v Avstriji je bila definicija svobodna, v Bolgariji vprašanje ni vsebovalo definicije, itd. 1) Z izrazom vera smo prevedli angleško oziroma francosko besedo »religion«. V slovenskem prevodu Priporoèil za popise prebivalstva in stanovanj okoli leta 2000 v državah èlanicah ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo je ta izraz preveden z besedo »veroizpoved«. 22 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI 1.2.2 Jeziki Eno ali veè vprašanj o jeziku je zastavila dobra polovica držav (19). Mednje sta šteti tudi Španija in Združeno kraljestvo, èeprav vprašanje ni bilo zastavljeno na celotnem ozemlju. Odgovori so bili obvezni povsod razen v baltskih državah, na Slovaškem, v Ukrajini in Belorusiji. Vsebina vprašanj je bila razlièna: materni jezik, obièajni jezik, pogovorni jezik, jezik, v katerem oseba misli ali ki ga najbolje pozna. V šestnajst državah so vprašalnike natisnili v veè jezikih. Nekatere države so zastavile le eno vprašanje, nekatere celo tri. Veèina je vpraševala po maternem jeziku (Združeno kraljestvo, Španija - Baskija, Rusija, Ukrajina, Romunija, Èeška, Belorusija, Madžarska, Slovaška, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija, Slovenija), nekatere po obièajnem jeziku (Švica), obièajnem jeziku v družini/gospodinjstvu (Španija - Baskija), Slovenija, v Avstriji so vprašali po jeziku, ki ga oseba uporablja v zasebnem življenju, v Švici o jeziku, v katerem oseba misli ali ki ga najbolje pozna, v Sloveniji tudi o pogovornem jeziku v okolju. Skratka, vprašanja o jezikih in njihove definicije so bili zelo raznovrstne. Tabela 2: Vera, jeziki, narodna pripadnost in državljanstvo, evropske države z veè kot 100 000 prebivalci, popisi okrog leta 1990 Jeziki Narodna Državljan- Država Vera ali etnièna stvo materni obièajni drugi skupina Albanija 2 2 1 Avstrija 1 2 1 2 2 1 Belgija 2 2 1 Belorusija 2 1 2 1 1 Bolgarija 1 1 2 2 2 Ciper 2 2 1 Èeška republika 1 1 2 2 1 Danska 2 2 1 Estonija 2 1 1 1 1 1 Francija 2 2 1 Grèija 2 2 1 Hrvaška 1 1 2 1 2 Irska 1 2 2 2 2 Italija 2 2 1 Latvija 2 1 1 1 1 Litva 2 1 2 2 1 Luksemburg 2 2 1 Madžarska 2 1 1 2 1 2 Makedonija 1 1 1 1 1 1 Malta 2 2 1 Nemèija 1 2 1 Norveška 2 2 2 Poljska 2 2 2 Portugalska 1 2 1 Romunija 1 1 2 1 1 Ruska federacija 2 1 1 1 Slovaška 1 1 2 1 1 Slovenija 1 1 1 1 1 2 Španija 2 1 1 1 2 1 Švedska 2 2 2 Švica 1 2 1 1 2 1 Turèija 2 2 1 Ukrajina 2 1 2 1 1 Velika Britanija 1 1 2 2 1 = vprašanje je bilo zastavljeno. 2 = vprašanje ni bilo zastavljeno. prazno = brez odgovora. Vir: Haug, W., Courbage, Y., & Compton, P. (1998). The demographic characteristics of national minorities in certain European states = Les caracteristiques demographiques des minorites nationales dans certains Etats europeens [Demografske znaèilnosti narodnih manjšin v nekaterih evropskih državah] (Popula- tion Studies, Vol. 1, No. 30). Germany (Strasbourg): Council of Europe Publishing. 23 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 1.2.3 Narodna skupina Enajst od 37 držav je svoje prebivalstvo vprašalo o pripadnosti narodni skupini in tri o pripadnosti etnièni skupini. Vse te države, izjema je le Združeno kraljestvo, ležijo v vzhodni in jugovzhodni Evropi in so izšle iz nekdanjih veènarodnih držav (Avstro-Ogrske, Turèije, Sovjetske zveze, Jugoslavije). V teh državah je koncept narodne/etniène skupine splošno sprejet. V drugih državah niso spraševali o narodnih/etniènih skupinah, ker za tako vprašanje ni bilo ustavne podlage, ker bi bilo tako vprašanje neumestno, politièno nesprejemljivo itd. 1.2.4 Državljanstvo Vprašanja o državljanstvu ni zastavilo 9 držav: Združeno kraljestvo, Švedska, Norveška, Irska, Poljska, Madžarska, Bolgarija, Hrvaška in Slovenija. Za nekatere med njimi to vprašanje ni prednostno, nekatere menijo, da so podatki iz registrov zanesljivejši, itd. Ta kratek pregled pokaže, da je v popisih okrog leta 1990 tretjina evropskih držav vpraševala po veri, polovica po jezku oziroma jezikih, tretjina po narodni pripadnosti, tri èetrtine po državljanstvu. Te ugotovitve se nanašajo na 37 od 43 anketiranih držav. Države, ki na anketo niso odgovorile, so bile vse do nedavna del Sovjetske zveze ali pa Jugoslavije (Azerbajdžan, Gruzija, Moldavija, Armenija, Jugoslavija, Bosna in Hercegovina). Zato lahko z veliko zanesljivostjo sklepamo o vsebini popisov v teh šestih državah. Èe jih vkljuèimo v izraèun deležev, se le-ti poveèajo za jezik in narodno pripadnost. V popisih okrog leta 1990 je torej najveè evropskih držav vpraševalo po državljanstvu, sledijo jeziki, narodna pripadnost in vera. 1.3 SLOVENIJA Ozemlje današnje Slovenije je do konca prve svetovne vojne pripadalo avstro-ogrski monarhiji; Prekmurje je sodilo k Ogrski, ostalo ozemlje pa k Avstriji. Po prvi svetovni vojni je veèina današnjega ozemlja Slovenije skupaj s Prekmurjem pripadla novonastali državi Jugoslaviji in v njenem okviru Sloveniji oziroma kasneje Dravski banovini, zahodni del Slovenije pa je pripadel Italiji. Slovenija je dobila današnje meje šele 9 let po koncu druge svetovne vojne. Prvi popis prebivalstva v 20. stoletju, ki je zajel celotno ozemlje današnje Slovenije, je bil izpeljan šele leta 1961. Nastanek jugoslovanske države leta 1918 je bil z vidika mednarodne javnosti sad zmagovitega vojskovanja Srbije in zavezniških držav in naèela o pravici narodov do samoodloèbe. Šlo naj bi za samoodloèbo enega naroda, naroda Jugoslovanov. Srbska buržoazija ni priznavala nacionalnih razlik med Srbi, Hrvati in Slovenci, medtem ko je Makedoncem in Èrnogorcem odrekala nacionalno posebnost. Usmeritev k ustvarjanju jugoslovanske nacionalnosti oziroma državne unifikacije je bila še posebej poudarjena po uvedbi diktature kralja Aleksandra Karadžordževièa leta 1929. Uradni jezik Kraljevine SHS je bil - od sprejetja vidovdanske ustave (junij 1921) dalje - srbsko-hrvatsko- slovenski. Slovenski jezik je veljal za jezik enega od treh plemen jugoslovanskega naroda (Redakcija, 2000). Takšno gledanje se je odražalo tudi v vsebini popisov in naboru možnih odgovorov. Na vprašanje o narodnosti sta bila v popisu leta 1931 možna le dva odgovora: jugoslovanska ali druga. Popis 1931 je vseboval tudi vprašanje o maternem jeziku in veroizpovedi. Vendar so bili objavljeni le podatki o veroizpovedi, o narodni pripadnosti in maternem jeziku pa "Opšta državna statistika Kraljevine Jugoslavije" podatkov ni objavila. Državo je bolj zanimala verska kot pa narodna ali jezikovna identiteta njenega prebivalstva. Za Dravsko banovino je podatke o maternem jeziku "priredil Državni statistièni urad v Zagrebu", objavljeni pa so bili v Splošnem pregledu Dravske banovine. V obdobju 1945-1991 je imela Jugoslavija federativno ureditev in je nacionalnemu vprašanju posveèala veè pozornosti. V vseh popisih je bilo vprašanje o narodni pripadnosti in maternem jeziku zastavljeno v duhu ustavno zagotovljene enakopravnosti in svobodne narodne opredelitve pripadnikov vseh narodov in narodnosti. Nabor možnih odgovorov ni bil omejen. Ker je bilo uvedeno naèelo loèitve verskih skupnosti od države, sta vprašanje o veroizpovedi vsebovala le dva popisa, drugi in zadnji (leta 1953 in leta 1991). Ozemlje današnje Slovenije leži na stièišèu mnogih narodov, zato uskladitev etniènih in politiènih meja ni bila nikoli mogoèa. Pripadniki slovenskega naroda žive v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, pripadniki italijanskega in madžarskega v Sloveniji. V slovenski ustavi iz leta 1974 sta bili italijanska in madžarska manjšina povzdignjeni na 24 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI raven konstitutivnega elementa slovenske države. Pripadnikom manjšin so bile že z ustavo zagotovljene posebne kolektivne in individualne pravice (Komac, 1988). Nova slovenska ustava iz leta 1991 govori o avtohtonih italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti. Poleg Italijanov, Madžarov in Romov živi v Sloveniji še vrsta pripadnikov narodov iz nekdanje skupne jugoslovanske države. Veèina se jih je v Slovenijo priselila v zadnjih štirih desetletjih. 1.3.1 Vsebina popisov Prvi sodobni popis prebivalstva je Avstro-Ogrska izvedla leta 1857. Do prve svetovne vojne jih je sledilo še pet: 1869, 1880, 1890, 1900, 1910. Vsi so vsebovali vprašanja o kraju rojstva, državljanstvu in veroizpovedi. Leningrajski statistièni kongres leta 1872 je usmeril pozornost tudi na vprašanja v zvezi z narodnostjo in kot posledica sklepov tega kongresa je bilo v popisih 1880, 1890, 1900 in 1910 zastavljeno tudi vprašanje o obèevalnem jeziku. Vprašanja o kraju rojstva, državljanstvu in veroizpovedi sta vsebovala tudi popisa 1921 in 1931. Vprašanje o obèevalnem jeziku pa je nadomestilo vprašanje o maternem jeziku. Leta 1931 pa je bilo prviè zastavljeno tudi vprašanje o narodni pripadnosti. Popis leta 1948 je bil vsebinsko zelo skromen, saj je bil njegov glavni namen ugotoviti stanje prebivalstva po koncu druge svetovne vojne. Kljub temu je poleg kraja rojstva in državljanstva vseboval tudi vprašanje o narodni pripadnosti. Narodna pripadnost je ostala osnovni etnièni znak v vseh naslednjih popisih prebivalstva. Vprašanje o narodni pripadnosti je od popisa 1953 dalje dopolnjevalo vprašanje o maternem jeziku, v zadnjih dveh popisih, 1991 in 2002, pa še vprašanje o pogovornem jeziku v družini in v popisu 1991 še vprašanje o pogovornem jeziku v okolju. "Podatka o jeziku, v katerem se oseba sporazumeva v okolju, in o jeziku, ki ga govori v družini, sta bila vkljuèena na zahtevo italijanske in madžarske narodnosti. Dajanje teh dveh podatkov bo prostovoljno, ker se iz njiju lahko sklepa o pripadnosti narodu, narodnosti ali etnièni skupini. Podatkov o slednjem pa po ustavnih doloèbah ni mogoèe zbrati drugaèe kot na podlagi privolitve". (Informacija, 1990) Informacije, zbrane z vprašanjem o pogovornem jeziku v okolju, seveda ne morejo dodatno osvetliti etniène sestave prebivalstva, temveè le uporabo dvojeziènosti na ozemljih, kjer je le-ta uzakonjena oziroma možna. Pogovorni jezik v okolju namreè ne oznaèuje posameznika, temveè jezikovno okolje, v katerem živi. Zaradi tega in zato ker za zbrane podatke ni bilo zanimanja, to vprašanje v naslednjem popisu ni bilo veè zastavljeno. Vprašanje o veroizpovedi so pred drugo svetovno vojno vsebovali vsi popisi prebivalstva, po njej pa le nekateri. Ker je od konca druge svetovne vojne cerkev loèena od države, slednja dolgo èasa ni imela interesa za zbiranje podatkov o verski pripadnosti prebivalstva. Izjema je bilo leto 1953. "Èeprav je z ustavo FLRJ cerkev loèena od države in je versko preprièanje stvar svobodne opredelitve posameznika, je bilo v popisu leta 1953 postavljeno tudi vprašanje o odnosu do vere. Pri odloèitvi za tako vprašanje je prevladalo preprièanje, da vera predstavlja eno od zelo pomembnih družbenih kategorij, ker veèina prebivalstva še vedno veruje in se smatra za pripadnike ene ali druge verske skupnosti (veroizpovedi). Zato je veljalo za koristno, da se s popisom ugotovi, kolikšen del prebivalstva je brez verskega preprièanja in koliko prebivalstva pripada posameznim veroizpovedim." (Popis, 1959) Veroizpoved je bila znova uvršèena med popisna vprašanja leta 1991. V razpravi o pripravah na popis prebivalstva leta 1991 je koordinacijski odbor RK SZDL Srbije za mednacionalne odnose, januarja 1986 "poudaril potrebo, da statistika že enkrat zaène spremljati verska gibanja ter da je v prihodnjem popisu treba uvesti rubriko o veroizpovedi"2) . Ta vest je spodbudila številne razprave med pristaši in nasprotniki tega predloga. Nasprotniki so poudarjali, da "je moèno sporno postavljati v javnih statistiènih raziskavah vprašanja, ki posegajo v svobošèino, varovano z ustavo, ..." (Šinkovec, 1986). Konèno pobudo za vkljuèitev vprašanja o veroizpovedi v popis je leta 1990, ko so bili že sprejeti zvezni in republiški zakoni o popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodarstev v letu 1991, dala Socialistièna zveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Ker je bila pobuda sprejeta, je zvezna skupšèina novembra 1990 sprejela Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1991, s katerim je bilo v popis 1991 uvršèeno tudi vprašanje o veroizpovedi (Zakon, 1990)3). 2) Vjesnik, 22.januarja 1986, Delo januar 1986. 3) Aleksandar Milenkoviæ, SURS, ustno izroèilo. 25 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Za popis leta 2002 Statistièni urad RS prvotno ni predvidel, da bi bili na popisni vprašalnik za osebo vkljuèeni vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi, ker bi bilo zbiranje podatkov zaradi doloèil Zakona o varstvu osebnih podatkov prezapleteno in prezamudno. Zakon o varstvu osebnih podatkov namreè v 3. èlenu doloèa, da "Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki so za njihovo zbiranje pooblašèeni z zakonom, lahko zbirajo osebne podatke, ki se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politièna, verska in druga preprièanja, pripadnost sindikatu, ali spolno vedenje samo na podlagi pisne privolitve posameznika" (Zakon 2002). Pozneje se je statistièni urad kljub temu odloèil, da obe vprašanji vkljuèi v popis in je zato v Zakonu o popisu predvidel poseben postopek zbiranja podatkov, skladen z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Vkljuèitev obeh vprašanj, zlasti pa vprašanja o veroizpovedi, je izzvala številne razprave in tudi dve pobudi za presojo ustavnosti vkljuèitve vprašanja o veroizpovedi v popis. Ustavno sodišèe je 28. 2. 2002 odloèilo, da zastavljanje vprašanja o veroizpovedi "ni v neskladju z ustavo", ker je odgovarjanje neobvezno in varovanje podatkov zagotovljeno (Odloèba 2002). Znaki, s pomoèjo katerih lahko v Sloveniji neposredno ali posredno ugotavljamo narodno in versko sestavo prebivalstva, so za obdobje od leta 1910 do leta 2002 prikazani v tabeli 3. Iz nje razberemo, da so za podatek o kraju rojstva, narodni pripadnosti in maternem jeziku na voljo dolge èasovne vrste, za podatek o državljanstvu in veri pa so te vrste nekoliko krajše. To naèeloma omogoèa analizo dolgoroènih sprememb v narodni in verski sestavi prebivalstva. Vendar pa podrobnejši vpogled v vsebino teh vprašanj pokaže, da se je le-ta spreminjala in je zato analiza trendov brez upoštevanja teh sprememb lahko zavajajoèa. Tabela 3: Popisna vprašanja, ki so bila vsebinsko povezana z narodno pripadnostjo, veroizpovedjo in jeziki, ozemlje Slovenije, popisi 1921–2002 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Kraj rojstva x x x x x x x x x x Državljanstvo x x x x x1) x o o o o3) V era x x x o x o o o x x Jezik Obèevalni jezik x o o o o o o o o o Materni jezik o x x o x x x x x x Pogovorni jezik v družini o o o o o o o o x x Pogovorni jezik v okolju o o o o o o o o x o Narodna pripadnost o o x2) x x x x x x x x = popis je vseboval vprašanje s to vsebino. o = popis ni vseboval vprašanja s to vsebino. 1) Zbrani podatki so obdelani le po vzorcu. 2) Vprašanje je bilo zastavljeno, vendar podatki niso bili objavljeni niti obdelani. 3) Vprašanje ni bilo zastavljeno, podatki so bili pridobljeni iz administrativnih evidenc. Vir: Statistièni urad RS 1.3.2 Vsebina vprašanj Kraj rojstva Edini znak, ki je bil vkljuèen v prav vse dozdajšnje popise prebivalstva, je kraj rojstva. S pomoèjo tega znaka lahko posredno sklepamo o narodni in/ali verski ali celo jezikovni sestavi prebivalstva. To sklepanje je bližje dejanskemu stanju, èe so ozemeljske enote, v katere so vedno združeni podatki o kraju rojstva, narodno in/ali versko in/ali jezikovno homogene in zelo približno, èe niso. Zaradi vse veèje mobilnosti prebivalstva je narodno, versko ali jezikovno enotnih ozemeljskih enot (pokrajin, republik, držav) vse manj. Poleg tega se ozemeljske enote, vkljuèno z državami, spreminjajo. Zato bomo za potrebe naše analize uporabili informacije o rojstnem 26 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI kraju le kot merilo za loèevanje prebivalstva na izvorno in priseljeno. Predpostavljamo namreè, da se prebivalstvo Slovenije po opazovanih znaèilnostih lahko bistveno loèi glede na to, ali se je v Slovenijo priselilo ali ne. Rojstni kraj je kraj, v katerem se je oseba rodila, ali pa kraj, v katerem je imela (stalno) prebivališèe mati novorojenega otroka oziroma v katerem je imel otrok svoje prvo prebivališèe. Odkar se skoraj vsi otroci rodijo v porodnišnicah, je za analizo selitev uporaben le podatek o kraju prebivališèa (matere ali otroka). Poleg rojstnega kraja je za opredelitev priseljenega prebivalstva mogoèe uporabiti tudi podatke o priselitvah (prvih, zadnjih itd.). Vsi popisi prebivalstva od leta 1961 dalje so vsebovali informacije o zadnji priselitvi, popis 2002 pa je dodal še informaciji o prvi priselitvi in selitvi v letu pred popisom. Kljub temu smo se odloèili, da bomo za loèevanje prebivalstva na izvorno in priseljeno uporabljali podatke o rojstnem kraju. Menimo namreè, da je ta informacija zanesljivejša od informacij o priselitvah. Tabela 4: Skupno in priseljeno prebivalstvo, Slovenija, popisi 1981, 1991, 2002 19811) 19911) 2002 število % število % število % Prebivalstvo Slovenije 1 838 381 100 1 913 355 100 1 964 036 100 Priseljeni v Slovenijo opredeljeni po rojstnem kraju 161 928 8,8 179 856 9,4 169 605 8,5 opredeljeni po zadnji priselitvi 143 0827,8 166 195 8,7 140 92 6 7,1 1) Podatki so usklajeni z definicijo prebivalstva iz leta 2002. Vir: Statistièni urad RS Število priseljenega prebivalstva, ki živi v Sloveniji, je vedno veèje èe ga opredelimo po rojstnem kraju, kot pa èe ga opredelimo po zadnji selitvi. Z opredelitvijo po zadnji selitvi namreè izgubimo vse tiste, ki so se v Slovenijo priselili, nato pa svoje prebivališèe v Sloveniji zamenjali. Taki v naslednjem popisu niso veè sodili med priseljene. Podatka o kraju rojstva in kraju odselitve se razmeroma dobro ujemata, vendar zelo razlièno glede na podroèje priseljevanja. Podatki popisa 1981 se na primer ujemajo od 50- (Avstrija, Italija, Francija) do 87-odstotno (Makedonija). To pomeni: od vsega prebivalstva Slovenije, rojega v Makedoniji, se ga je neposredno iz Makedonije priselilo 87 %. Ostalih 23 % se ga je priselilo v Slovenijo po predhodnem bivanju v kaki drugi republiki ali državi. Državljanstvo Državljanstvo je znak, ki se pojavlja v šestih od desetih popisov. Kljub temu je za analizo sprememb narodne in verske sestave prebivalstva Slovenije praktièno neuporaben, saj v nobenem od popisov, ki so vsebovali vprašanje o državljanstvu, ni bil možen odgovor "slovensko". Celo v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni, v kateri so poleg jugoslovanskega obstajala tudi republiška državljanstva, sta bila v popisih 1948, 1953 in 1961 možna le dva osnovna odgovora: jugoslovansko ali tuje. Èe oseba ni imela jugoslovanskega državljanstva, je morala navesti, katero državljanstvo ima. V popisih, ki so sledili popisu 1961, vprašanje o državljanstvu ni bilo veè zastavljeno. Kljub temu podatki popisa 2002 vsebujejo tudi informacijo o državljanstvu. Pridobljena je bila iz centralnega registra prebivalstva in podatkov Urada za upravno notranje zadeve o tujcih, beguncih in osebah z zaèasnim zatoèišèem v Republiki Sloveniji in dodana h gradivu, ki je bilo zbrano s popisom. Za tiste, ki niso bili vkljuèeni v omenjeni evidenci, je ostal podatek o državljanstvu neznan. 27 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Veroizpoved Vprašanje o veroizpovedi je vsebovalo šest od desetih popisov, izvedenih v obdobju 1921-2002, dva na zaèetku obdobja, eden v sredini in dva na koncu. V popisih prebivalstva leta 1921 in 1931 je bilo vprašanje o veroizpovedi zastavljeno tako, da ni bil poudarjen subjektivni znaèaj vprašanja. Zato odgovori odražajo bolj formalno pripadnost posameznim veroizpovedim kot pa osebno preprièanje. (Popis, 1959) Pobudnike vkljuèitve vprašanja o veri v popis leta 1953 je zanimalo predvsem to, kolikšen del prebivalstva je še veren in kolikšen ni veè. Morda je bilo zato tudi vprašanje drugaèe oblikovano. V njem ni bil veè uporabljen izraz "veroizpoved", tako kot v prejšnjih (in poznejših) popisih, temveè "odnos do vere". Ob vprašanju je bilo pojasnilo, da osebe, ki imajo doloèeno versko preprièanje, napišejo v vprašalnik veroizpoved, ki ji pripadajo, osebe brez verskega preprièanja, pa napišejo "brez vere". "Kriterij za odgovor na to vprašanje je bil strogo subjektiven, zato je bilo v navodilih za popisovalce poudarjeno, da za odgovor ni pomembno, ali je oseba vpisana v knjigo pripadnikov doloèene veroizpovedi, temveè, ali se oseba sama ima za pripadnika neke veroizpovedi ali ne. Odgovor naj bi oznaèeval osebno preprièanje, zasnovano na posameznikovem razumevanju vere in na svobodi verskega preprièanja, ki ga zagotavlja ustava." (Navodila, 1948) Subjektivno merilo za odloèanje o veroizpovedi je bilo ohranjeno tudi v popisih 1991 in 2002. Spremenila se je le oblikovanost vprašanja. V vprašanju se je spet pojavil izraz "vroizpoved", tako kot leta 1921 in 1931. V navodilih za popisovalce je bilo zapisano: "Za opredelitev veroizpovedi je pomemben le odnos do vere, in ne to, ali je oseba uradno registrirana kot njen pripadnik (npr. ali je vpisana v krstno knjigo, poroèno knjigo pri rimokatolièanih, pravoslavnih ipd.)". Na vprašalniku takega pojasnila ni bilo. Bilo pa je vprašanju pridano pojasnilo, da osebi na to vprašanje ni treba odgovoriti, èe tega ne želi. V popisu leta 1991 je bilo treba odgovor na vprašanje o veroizpovedi vpisati na ustrezno mesto, v popisu leta 2002 je bilo nekaj možnih odgovorov že ponujenih: "ne pripadam nobeni veroizpovedi, èeprav verujem", "ne pripadam nobeni veroizpovedi, kajti ne verujem, sem ateist/ateistka", "na to vprašanje ne želim odgovoriti". Nobeden od natisnjenih možnih odgovorov se ni nanašal na doloèeno veroizpoved. To je bilo treba vpisati. Vprašanje o veroizpovedi je bilo v zadnjih devetih popisih postavljeno petkrat. Ob predpostavki, da veèina prebivalstva svojega verskega preprièanja ali pripadnosti neki verski skupnosti ne spremeni pogosto, bi petkratno merjenje v obdobju osemdesetih let lahko zadošèalo za analizo dolgoroènih sprememb. Vendar pa sprememba vsebine vprašanja (formalna pripadnost v popisih 1921 in 1931, osebno preprièanje v popisih 1953, 1991, 2002) in spremenjene politiène okolišèine (zastavljanje vprašanja v èasu, ko vernost na doloèenih družbenih položajih ni bila možna ali vsaj ne zaželena, 1953) otežujeta primerjave. Neposredno primerljivi so le podatki popisov 1921 in 1931 ter 1991 in 2002. Jeziki Podatki o jezikovni sestavi prebivalstva Slovenije zajemajo zelo dolgo èasovno obdobje. Žal vsi niso med seboj primerljivi. Razlika je zlasti velika med podatki, zbranimi pred prvo svetovno vojno, in tistimi po drugi svetovni vojni. Kljub temu so izredno dragoceni, saj so - ob pomanjkanju neposrednih podatkov o narodni sestavi prebivalstva - vse do popisa 1948 služili kot ocena za njegovo narodno sestavo. Obèevalni jezik Vprašanje o obèevalnem jeziku je bilo vkljuèeno v avstrijske popise 1880, 1890, 1900 in 1910. "Obèevalni jezik je jezik, ki ga neka oseba rabi v prometu s svojo okolico. Povsem naravno je, da si èlovek prizadeva, da uporablja jezik svojega izvora, to je svojo materinšèino, ki jo navadno najbolje obvlada. Toda to prizadevanje je odvisno mnogokrat od zunanjih okolišèin, ne od volje èloveka, in tedaj pride do obèevalnega jezika ali jezika prometa, kakor se tudi imenuje, ki ne predstavlja veè osebnega svojstva posameznika, ampak kaže zaradi oblike, v kateri obèuje posameznik z okolico, bolj jezikovni karakter nekega kraja ali ozemlja kot pa jezikovno pripadnost vsake 28 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI osebe. Jasno je, da je obèevalni jezik pod takimi pogoji odvisen od prometne skupnosti in njenih narodnostnih sestavnih delov, kjer vpliva prevladujoèa narodnost v gospodarskem, kulturnem in socialnem pogledu. Upravièeno so se zato pritoževali manjši avstrijski narodi, da je kriterij obèevalnega jezika sredstvo za majoriziranje manjših narodnosti. Avstrijski popisi so ugotavljali prisotno prebivalstvo, jezikovna pripadnost pa je obsegala samo stalno prebivalstvo, ki je bilo ob èasu popisa tudi v resnici prisotno v domaèem kraju. Stalno prebivalstvo je bilo zaradi takega naèina vedno manjše od prisotnega prebivalstva." (Šifrer, 1956) Materni jezik Vprašanje o maternem jeziku je bilo prviè vkljuèeno v popis leta 19214). Vsebovali so ga tudi vsi nadaljnji popisi, razen kratkega popisa leta 1948. "V popisih 1948 in 1953 se je smatralo, da je osnovni etnièni znak narodnost." (Popis 1959) Pojem maternega jezika naj bi bil - tako kot kraj rojstva ali državljanstvo - vsakomur razumljiv. To sklepamo na osnovi analize vprašanj in pojasnil k vprašanjem o maternem jeziku v dozdajšnjih popisih prebivalstva (tabela 6). Vprašanje je podano vedno enako (v dveh oblikovnih razlièicah: materin - materni jezik), le enkrat pa se je organizatorjem popisa zdelo potrebno, da mu dodajo pojasnilo. To je bilo leta 1953. Pojasnilo je zahtevalo, da se kot odgovor na vprašanje o maternem jeziku vpiše jezik, v katerem oseba v svojem gospodinjstvu pretežno govori, oziroma jezik, ki ga oseba ima za za svoj materni jezik. Navodila torej predvidevajo možnost, da oseba jezika, ki ga pretežno uporablja v svojem gospodinjstvu, nima hkrati tudi za svoj materni jezik. V navodilih za popisovalce je to ponazorjeno z naslednjim primerom: "Hrvatica, ki je poroèena s Slovencem in govori sedaj doma pretežno slovenski, lahko vpiše kot materin jezik hrvatski; Francozinja, ki je poroèena s Srbom in govori doma pretežno srbski, lahko vpiše francoski kot svoj materin jezik." Osnovna definicija maternega jezika v popisu 1953 je drugaèna od definicije v naslednjih popisih. Vendar pa dopolnilo, ki govori o možnosti odstopanja od osnovnega pravila, celoten pojem zelo približa mednarodno priporoèeni definiciji oziroma definiciji, ki je veljala v vseh popisih od 1961 dalje. "Materin jezik je tisti, ki se ga je oseba nauèila v zgodnji mladosti (otroški dobi). Èe je nekdo v zgodnji mladosti govoril veè jezikov, je to jezik, za katerega oseba meni, da je njen materin jezik." Dodajmo še, da se je sestavljalcem navodil za popisovalce v popisih 1991 in 2002 zdelo potrebno poudariti, da materni jezik ni nujno jezik matere popisovane osebe. Iz napisanega sledi, da so podatki o maternem jeziku primerljivi za veliko število popisov in tako zelo primerni za analize dolgoroènih sprememb. Kljub temu so bili razmeroma redko uporabljeni. Sklepamo, da predvsem iz naslednjih razlogov: - v obdobju po drugi svetovni vojni se je kot osnovni etnièni znak obravnavala narodna pripadnost, zato je bila kolièina objavljenih podatkov o maternem jeziku zelo skromna; - nekatere jezike je bilo težko opredeliti (hrvaški, hrvaškosrbski, srbohrvaški, srbski). V popisu leta 2002 so bili ob vprašanju o maternem jeziku natisnjeni trije možni odgovori: slovenski, italijanski, madžarski. Èe je bil materni jezik razlièen od omenjenih treh, ga je bilo treba vpisati. Možen je bil en sam odgovor. Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu Vprašanje je bilo vkljuèeno v popisa 1991 in 2002. Pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu je za veliko veèino otrok in veèino odraslih obenem tudi njihov materni jezik. Lahko pa se kot pogovorni jezik zaène uporabljati nek drug jezik. To se obièajno zgodi takrat, kadar se družini oziroma gospodinjstvu pridruži nov èlan, ki govori drug jezik, ali èe družina zamenja jezikovno okolje. 4) Vprašanje o maternem jeziku so vsebovali že popisi v madžarskem delu Avstro-Ogrske monarhije (Prekmurje), vendar po mnenju dr. Šifrerja »ta naèin izvajanja ni bil niè boljši od avstrijskega« (Šifrer, 1956). 29 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Vedno veèja mobilnost prebivalstva in kot posledica tega vedno veèje število jezikovno mešanih družin in gospodinjstev poveèujeta tudi verjetnost uporabe veè kot enega pogovornega jezika (npr. otrok govori z materjo v enem, z oèetom pa v drugem jeziku). Zato je bilo v obeh popisih mogoèe vpisati veè kot en pogovorni jezik. V popisu 1991 je bilo treba vpisati v vprašalnik toliko jezikov, kolikor jih je oseba navedla, v popisu 2002 pa dva najpogostejša. Izkušnje, pridobljene s popisom 1991 (majhno število družin oziroma gospodinjstev s tremi ali veè pogovornimi jeziki), in varènost sta bila razloga za omejitev števila možnih odgovorov na najveè dva. Odgovori za slovenski, italijanski in madžarski jezik so bili že natisnjeni in je bilo treba ustreznega le oznaèiti, druge pa je bilo treba vpisati. Pogovorni jezik v okolju Vprašanje o pogovornem jeziku v okolju je bilo zastavljeno samo v popisu 1991. Nanj ni bilo treba odgovoriti, èe oseba tega ni želela. Možnih je bilo veè odgovorov, brez omejitev. Omejitev je verjetno predstavljal le prostor, ki je bil na vprašalniku namenjen vpisovanju odgovorov. Pojasnila o tem, kaj je sestavljalecu vprašanja pomenila beseda "okolje", ob vprašanju ni bilo, vkljuèeno je bilo le v navodila za popisovalce. Z izrazom "okolje" je bilo mišljeno delovno mesto, trgovina, urad, šola, sodišèe, sorodniki itd. Narodna pripadnost Vprašanje o narodni pripadnosti je bilo prviè zastavljeno v popisu 1931, vendar so bili možni odgovori le jugoslovanska ali druga (nemška, madžarska, turška itd.). "Navodila za popis so predvidela, da se Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Èrnogorci, in tudi narodno neopredeljeni muslimani popišejo kot Jugoslovani po narodnosti, medtem ko so pripadniki drugih narodnosti navedli svojo narodnost" (Popis, 1970). Podatki niso bili statistièno obdelani. Vprašanje o narodni pripadnosti, na katero je bilo mogoèe odgovoriti brez omejitev, je bilo prviè postavljeno v popisu leta 1948, nato pa v vseh naslednjih. V prvih treh je bil v vprašanju uporabljen izraz "narodnost", nato "narodnost ali etnièna pripadnost", leta 1981 "pripadnost narodu, narodnosti ali etnièni skupini", leta 1991 "narodnostna pripadnost", in leta 2002 "narodna/etnièna pripadnost". Spremembe v vsakokratnem oblikovanju vprašanja so povzemale spremembe izrazja v vsakokratnih zakonih o popisu oziroma v veljavni ustavi. Vsebina vprašanja je ostala ves èas enaka. Pojem narodna pripadnost na popisnih vprašalnikih ni bil nikdar opredeljen. Tudi navodila za popisovalce niso vsebovala definicije ali razlage pojma narodne pripadnosti, razen v popisu 1948, ko je bilo vprašanje prviè zastavljeno v takem pomenu, kot ga poznamo še danes. "Tu je treba vpisati pripadnost k doloèenemu narodu. Jezikovna pripadnost in politièna pripadnost neki državi še ne doloèata narodnostne pripadnosti. Pripadnost nekemu narodu oznaèujejo skupnost izvora, skupnost jezika in kulturna skupnost, ne samo eden od teh znakov. Narodnost vsakega posameznika doloèa zavest narodne pripadnosti, torej individualna opredelitev vsakega posameznika. Loèiti pa je treba narodnost od materinega jezika, kar je navadno skupno, more pa biti tudi razlièno. Lahko je n. pr. nekdo Slovenec, èeprav je bil njegov materni jezik hrvatski. Osebe brez zavesti narodnosti (cigani) vpisujejo tisto narodnost, v katere okolišu žive." (Navodila, 1948) Na popisnih vprašalnikih za prve tri popise po koncu druge svetovne vojne (1948, 1953, 1961), so bila poleg vprašanja o narodnosti natisnjena tudi kratka pojasnila za vpisovanje odgovorov. Ta pojasnila so vsebovala primere za vpisovanje narodnosti: "Vsakdo vpiše svojo narodnost, n.pr. Srb, Hrvat, Slovenec, Makedonec, Èrnogorec, Madžar, Šiptar, Romun itd." Seznam primerov je bil v vsakem popisu daljši. Na vprašalniku za popis leta 1953 se med primeri prviè pojavijo Cigan, Jugoslovan - neopredeljen, narodnostno neopredeljen5). Leta 1961 pa še Musliman v smislu etniène pripadnosti. 5) V knjigi »Popis stanovništva 1953, knjiga III, Narodnost i maternji jezik, Federativna narodna republika Jugoslavija Savezni zavod za statistiku, Beograd 1959«, je na strani XXI zapisano: »V navodilih za izvajanje popisa je bilo tudi predvideno, da je potrebno za osebe, ki niso narodnostno opredeljene, ugotoviti, ali so po svojem etniènem poreklu Jugoslovani, ali pripadniki narodnih manjšin oziroma tujci. Èe je bila narodnostno neopredeljena oseba jugoslovanskega porekla (npr. Muslimani v Bosni in Hercegovini, deloma tudi v Sandžaku, Èrni gori, Makedoniji, ali osebe, ki so navedle pokrajinsko pripadnost, na primer Bošnjak, Bokelj, Istranin itd.), je bilo treba vpisati odgovor »Jugoslovan neopredeljen«. Èe narodnostno neopredeljena oseba ni bila jugoslovanskega porekla, je bilo treba vpisati odgovor »narodnostno neopredeljen«. Navodila za popisovalce, ki so bila izdana v Ljubljani leta 1953, ne vsebujejo pojasnil za primere, ko nekdo namesto narodne pripadnosti navede pokrajinsko. 30 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI S popisom leta 1971 se pojasnila v zvezi z vpisovanjem odgovorov na vprašanje o narodnosti iz vprašalnikov preselijo v navodila za popisovalce, na vprašalnikih pa izpraznjeno mesto zasedejo navodila v zvezi s pravico neodgovarjanja na vprašanje o narodni pripadnosti. Oblikovanost in vsebina vprašanja sta ostali enaki še v popisih 1981 in 1991, za popis leta 2002 pa je bila formulacija vprašanja vsebinsko dopolnjena. Poleg vprašanja in pojasnila, da osebi na vprašanje ni treba odgovoriti, èe tega ne želi, je bilo ponujenih pet možnih odgovorov, in sicer naslednji: Slovenec/Slovenka, Italijan/Italijanka, Madžar/Madžarka, Sem narodno neopredeljen/ neopredeljena, Na to vprašanje ne želim odgovoriti. Èe popisovanemu nobeden izmed že natisnjenih odgovorov ni ustrezal, je popisovalec ali popisovanec ustrezno narodno/etnièno pripadnost vpisal na ustrezno mesto. Ta dopolnila so bila uvedena z namenom, da se poenostavijo postopki statistiène obdelave podatkov (šifriranje, vnos) in s tem zmanjšajo stroški ter izboljša kakovost podatkov. Vprašanje o narodni pripadnosti je bilo stalnica vseh jugoslovanskih in s tem tudi slovenskih popisov, izvedenih od konca druge svetovne vojne do leta 1991. Leta 1953 se mu je pridružilo še vprašanje o maternem jeziku. O razlogih za uvedbo tega vprašanja je avtor uvodnika v tretjo knjigo rezultatov popisa 1953 zapisal: "Da pa bi se etnièna sestava prebivalstva bolje osvetlila, je bilo v popisu 1953 postavljeno tudi vprašanje o maternem jeziku. To je znak, ki je manj podvržen spremembam, do katerih sèasoma pripelje subjektivno dojemanje narodnosti. Podatki popisa 1953 so bili dragoceno pojasnilo o tem, da ni nujno, da odgovor o narodnosti ustreza odgovoru o maternem jeziku, še posebej, èe živijo v gospodinjstvu èlani razliènih narodnosti". (Popis, 1959) Jugoslavija je bila po drugi svetovni vojni ena redkih evropskih držav, ki je v popisih vpraševala po narodni pripadnosti in po maternem jeziku. To seveda ni bilo pogojeno samo s tem, da je bila Jugoslavija narodno mešana, temveè tudi s pozornostjo, ki jo je država namenjala njihovim medsebojnim odnosom. Slovenija po letu 1991 to tradicijo nadaljuje. Tabela 5: Prebivalstvo s slovenšèino, italijanšèino ali madžaršèino kot maternim jezikom v primerjavi s prebivalstvom, ki se je opredelilo za Slovence, Italijane, Madžare (narodna pripadnost), Slovenija, popisi 1953–2002 narodna pripadnost = 100 Materni jezik 1953 1971 1981 1991 2002 Slovenšèina 100,3 100,2 100,8 100,0 105,6 Italijanšèina 94,3 115,7 132,6 131,2 166,6 Madžaršèina 103,9 107,9 106,5 109,0 123,5 Viri: Popis stanovništva 1953, Knjiga 1, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1959, stran 272 Popis stanovništva i stanova 1971. godine, Rezultati za stanovništvo po republikama i autonomnim pokrajinama, Savezni zavod za statistiku, Beograd, nov. 1972 Popis stanovništva, domaèinstava i stanova 1981. godini, Nacionalni sastav stanovništva po opštinama, Konaèni rezultati, Statistièki bilten 1295, Savezni zavod za statistiku, Beograd, maj 1982, stran 13 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1991, Rezultati raziskovanj št. 304, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, april 1983, stran 9 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991, Statistièni urad Republike Slovenije, dokumentacijske tabele 31 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 . od da za ne od po v svojo je, eden n.pr . Tedaj imajo. imajo. kateri je so pa to odrekle zavesti ga ga politièna nekemu svobodno organi ali manjšine. Slovenija svojstvo ki ki in zaprosile samo pripadnosti, brez svobodnem Muslimani to tujci take, republiškega republiškega ne narodnost Lahko . so (jugoslovanska narodnost lahko pr stva, kot ali se popisni ugotoviti, treba FLRJ, državljanstev Pripadnost treba (n. državljanstvu in pripadnost narodne je Osebe svojem je vpišejo vpišejo to, pripada razlièno. žive. narodnostne publikaciji: skupnost, 1954« veè navesti pa treba rodu vpisujejo ne državljanstvo, ne državljanstvo, na oseba jezik po tudi je prebival po zavest Loèiti se oseba hrvatski. oseba toèno Loèiti biti okolišu vpišejo vpišejo prejšnjemu glede jezik: Vsaka Jezikovna pripadnosti. kulturna pripadniki Beograd državljanstvo ne pripada itd. materin in doloèa pa jezik prevedli državi. neka dotièna treba katere in iku, Jugoslavije Jugoslavije je v v popisih narodu. more opredeljene, neki zvezno materni pritiska. jezika kateri oziroma državljanstva ima državljani državljani svojemu in turška njegov jugoslovanskega statist kateri da se je narodnostne posameznika. materni niso tujci povzeli za samo Tuji Tuji popisovalce brez so posameznika ali tudi, republike republike skupno, oseba državljanstva«, kateri skupnost narodnost, za je ker njegov zavod pripadnost doloèenemu Osebe narodnost narodnost madžarska, in k doloèata vsakega bil narodnost, besedila tisto vpisujejo »FLRJ«. »FLRJ«. jugoslovanska, »brez je kakršnegakoli veroizpovedi ljudske ljudske ne izvora, vsakega navadno je vpiše ni tisto narodnostno in smo pravno Možno ne. še je ki Jugoslovani Savezni državi. samo samo se Pojasnilo ali vprašanji . nemška, kar vpisujejo neopredeljena državljanstva, vpišejo 12 izvrševati pripadnost opredelitev èeprav Zanju državljani državljanstvo. za pr narodnosti državi skupnost izvoru pomeni temveè temveè narodnost n. navede osebe, jezikih godine, FLRJ . Narodnost Naši doloèeni eno Federativne federativne 11 in tega èe jezika, 1931. k nimajo neki (cigani) izgubile, vpisati katere in državljanstva. 1948 ki navodilo oznaèuje oseba etniènem samo ga pripada glede znakov Slovenec, treba individualna narodnostno brez vprašanji druga); je 1921 so teh ... ... Državljanstvo narodnosti. pripadnost so vpiše Državljani državljanstva, Državljani državljanstva, Osebe, ali državljanstvo Skupno Na ali oseba opredeli smejo Tu je pripadnost narodu od torej materinega nekdo narodnosti Vsaka preprièanju.Za svojem Èe pripadnosti, 15.marta , popisa od tuji skrajšali. Srb, za Srb- druge Hrvat, .: rodu, Madžar Slovak, narodni državljani n.pr razen FLRJ, . Srb, smiselno Èrnogorec, Èeh, stanovništva vprašalniku tuji imajo. pr katere odgovore neopredeljen- popis, n. na imajo. ga vpišejo ki tabelo ali popisa ali FLRJ; ga to narodnost, ki Èrnogorec, Italijan, jugo-slovanskega za državljanstvu, jih Muslimani vsakokratni narodnost, svojo Makedonec, o rezultati za vpišejo: državljani smo itd. Nemec, Osebe vprašanju , državljanstvo, svojo zato Hrvat-musliman, vpiše itd. ob FLRJ Makedonec, navodil Konaèni državljanstvo, pa jugoslovanske Šiptar in IX, vpiše Romun Slovenec, , , oseba Cigan ste obsežna, k vprašanjem knjiga Pojasnilo ... ... - Državljani navedejo Jugoslovanski državljani Ali narodnosti. Vsakdo Slovenec, Šiptar musliman, musliman. Vsaka Hrvat, Madžar Turek, zelo vprašalnikov so iz pojasnila narodnosti, 1961 in po leta povzeta iz so ADNOST Vprašanje 1921–2002 Besedila »Stanovništvo PRIP popisovalce 6:Vprašanja Državljanstvo Državljanstvo Državljanstvo Državljanstvo Državljanstvo Narodnost Narodnost Narodnost za VLJANSTVO Tabela Leto DRŽA 1921 1931 1948 1953 1961 1931 1948 NARODNA Navodila 1953 32 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI , , za da v pri tak tudi tem lah, jeziku in brez tako, Hrvat, s V staršev vpisati Hrvati, verske Šiptar etnièni , Slovak, tudi ki njegove prostor štejejo je etniènega pojasniti, uvršèen vztraja odgovore, vsakomur ali Slovenec, , Romun, Slovenija pripadnosti. Srbi, to Musliman, osebe pripadnost izjavi se smejo je narodnostne popisovalec je »narodnostno ne vpisati upoštevati tudi glede za po ki natanèno ne da pripadnost tudi temu Madžar adžar primere, ustrezni M Ukrajinec, stva, tudi materinem popisa Èrnogorec, v in za vpiše narodne muslimanske popisovalec kljub mora upošteva Slovenije narodnosti Musliman, Rus, skrbnika. pripadnost, namesto sprejeti obèana opredeli publikaciji: porekla, kakor etnièno vpišejo Albanec, let, 1954« na dolžan Italijan, narodnost ali pripadnost vpisati: SR se po rodu, Musliman odgovoriti, mora rezultatih popisovalec oseba rb, Rom, statistiko 15 prebival Turki, nejugoslovanskega lahko nekdo v S morajo ko narodnosti temveè mu treba za od narodu, Èeh, vpisati opredelitve in pripadnike Èe , o . etnièna mora vplivati Ustave Makedonec, Beograd odgovor . je za zato narodnostno oseba Poljak, ali lajše prevedli sme popisovalec oseba, iku, treba vzdrževalca Šiptaji Èe pripadnost bo n.pr m verske, Slovenec, zavod je Bolgar in je Zato Musliman skupini.Èe Popisovalci èlenom Hrvat, v popisih svobodne da ne jugoslovanskega so pripadnosti izjavi njihovo in Tako Nemec, statist kot Jugoslovan, smatrajo versko vprašanja opredelitve.Popisovalec otroke, 212. jugoslovanskega izraža doloèil navede povzeli za po je drug smislu. etnièni Jugoslovanov narodnost »Jugoslovan«, republiški in Žid, popisovalce ni starosti osnovi osebe se ne ga (Albanec, vpisati pripadnost. svojo Odgovor da je tej narodnosti, navodilo: kdo rk, za leta , pa na ki sprejeti. na itd. ali vpiše popisuje. da izda pripadnosti. kot (Èrnogorec, G zavod narodnosti niti SFRJ izjavljanja se se ustavnih , besedila oseba 10. samo verskem narodnosti, treba versko nacionalne mora ki skupini veroizpovedi do staršev drugi, izjavi, vpišejo je lahko ne in na glede povezovanjem pomenu pripadnost.)Za smo s narodnosti pripadajo v etnièni Ustave in Savezni taka jih se o , Turek, neopredeljenih (Dopolnilno Avstrijec, vpišejo pripadnost ki ali svoboda odgovor etnièni Pojasnilo osebe mora da oznaèuje obèan pomeni omenjenih Jugoslavije Èe otroke nimajo glede vprašanje (oseba), Zanju ne popisovalec tak ali Za ki ne da Šiptar ne to Èe zajeti. èlenom Turek, godine, etniènem, take popisovalec regionalno .Niti jezikih v Makedonci vprašanje na Musliman- itd. popolna osnovi 1931. narodnosti itd., obèan niso Musliman nejugoslovanskih Za popisovalec ga navodila, 170. narodov in otroke, o rb, da smatrajo, pokrajinsko narodnostno narodnostni s Na 1948 S smatra, , èeprav natanèno od odgovoriti èe odgovor izjavi staršev o narodnosti Slovak, take mora tak odgovor to 1921 oznaèujejo skladu Bosni in Hercegovini, delno v Sandžaku, Èrni gori in Makedoniji), vpiše »Jugoslovan- neopredeljen«. neopredeljen«. za Podatki Odgovor Muslimane pripadniki Èrnogorci, skupnosti. Turek, porekla mu razložiti, mora vere, navede da skupino odgovoru, Kot kot Makedonec, Rom-Cigan odgovor dopolnilna Navodilom ki izjavo izjave V zajamèena skupini. vpisati enemu Srb), Rusin, 15.marta , , pripadnosti, popisa od leti ni 10 15 ne ni Srb, želi. za ostale 10 Šiptar izjavi od SFRJ ne vpišejo: Italijan, pod po tega ko vpišejo: pod obèanu narodni razen primer: èe Èrnogorec Jugoslovan- mlajše tega stanovništva vprašalniku otroke Ustave let, osebe na èe popis, otroke , Romun, narodnostno SFRJ na 15 medtem ki Za . pripadnost èlenu popisa , pripadnosti), ali . Za . napiše otroke, na to vprašanje zase od opredeljene, Bolgar Za 41. Ustave narodnost, staršev Makedonec, FLRJ, etnièno Po vprašanje, državljanstvu, vsakokratni rezultati staršev etniène ali mlajše to o za vprašanju neopredeljene svojo Slovak, izjava starši. èlenom na neopredeljen izjava smislu opredeljen, neopredeljen. popisujete. Konaèni ob (v Državljan otroke, navodil narodnostno jo napiše Slovenec, s 170. in IX, , Turek, narodnost ki itd. odloèilna svoje odgovoriti niso odloèilna je odgovorijo za skladu k vprašanjem knjiga Pojasnilo ki Jugoslovan-neopredeljen narodnostno narodnostno je Vsakdo Hrvat, Musliman Madžar Èeh, natanèneje narodnostno leti Vpišite osebe, let, obèanu ni treba odgovoriti in želi. V treba vprašalnikov iz pojasnila narodnosti, in (nadaljevanje) po povzeta ali narodu, ali so pripadnost skupini Vprašanje 1921–2002 Besedila »Stanovništvo Narodnost Narodnost etnièna Pripadnost narodnosti etnièni 6:Vprašanja Leto 1961 Tabela 1971 1981 33 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 v to , želi tudi Za 10. .Na Za kot za veè, zato ne obèan .Glede izjavo obèana kdorkoli doloèil, vpišete zakona je vsakdo možne ali staršev opredeliti, svoboda pove. na Odgovor vpisati na natanèno . Tako Èe ima let Slovenija doloèilih pripadnosti. od povzeli. jeziki, obèan popisovalec staršev èlena, prepovedano RS 14 Po odgovorov živi je dolžan oseba se bo vplivati popolna ustavnih zveznega vplivati ponujene vpisati eden stva, nismo ni opredelil«.Èe izjavo skupini. ga pripadnosti, tega pripadnosti. stara sorodnikov samo popisovalec sme èlena Ustave otroke, ki še ne govore publikaciji: Kadar se osnovi vam starši, 1954« obèan pripada, ne skupnosti. oziroma sugeriranju »ni etnièni kakorkoli narodni/etnièni po Na 22. pokazati oseba, kot doloèila èlena o prebival se mora , vpišejo ali drug ali zagotovljena , popisovalce najbližjih narodnostni sme Popisovalcem krši 61. mora pripada. skupini popisovalec za ali Beograd kdo o narodni izreèi vsaka doloèilih ne oznaèiti se ali oziroma narodni/etnièni jezikov jezik. prevedli izjavil« niti odgovor o posredujejo in iku, Slovenije vsakomur mora v popisih skupini etnièni se Jugoslovan, narodnosti pripadnosti. kdorkoli doloèilih dolžna navodil staršev upošteva je tak oseba Izogniti drugih statist SR ali opredeliti ni izreèi »ni Èe Po narodu prebrati odgovarja odgovor dela judovski povzeli za vpiše let, odgovoren. želi druga popisovalce samo en jezik. Za majhne njihovih ali stave etnièni 15 popisovalec narodu, opredeliti«.Po oseba let, znanje tega U Slovenije ne osebi dolžna za ali vpisal natanèno pripadnosti 9, , od osebam. svojemu ni povedala. 14 zavod narodnosti niti SR narodnostne se želel k jezik besedila se pripadnosti Zato latinski vplivanje. vprašanje kazensko ali ni pripadnosti. od katerakoli . ali veroizpovedi èlenom je vpisati vsem popisana da oseba pr smo odgovor to mlajše pripadnosti stave popisani U »se in ali se Savezni narodu, na zakona, o vprašanju ali materin gluhih. n. Pojasnilo 214. narodnosti za mlajše pripadnost pri Zanju s èlena, otroke, odgovoriti narodni/etnièni izjave èlenom dolžan jezik vpiše vprašanje narodnostni popisu opozoriti, o popisana tudi jezikih godine, tega opredeljevanja želi namenjeno o je jo je narodni/etnièni skrbnik. se nagovarjanje narodu, kateremu .Za zveznega in to je izraža o otroke, ali se vpisovati 1931. skladu 214. odgovoren. in predviden z ne odgovoriti« popisovalec njeni da ga in 1948 , popisovalec èlen na Za materni naj njegove ki o . sme da Zakona kot gluhe, odgovor 21. doloèila želel 1921 popisu vprašanje za tem, ne ostali).V kateremu opredeliti, prostor želi, tak na glede krši Skladno izjavljanja morate osebo, »ni o osebe kazensko Vprašanje pravico, èlena Popisovalec odgovore na tako, vprašanje SAMA posvojitelj doloèiti Kot materin jezik je mogoèe vpisati in pri se kakršnokoli pripadnosti, 15.marta popisa od ne ni kako za treba èe šesto ni (6). želi. (vpišite): osebo narodni razen osebi ne razloženo, stanovništva vprašalniku oznaèite neopredeljena. popis, RS, tega odgovoriti, odgovoriti odsotno na naèin èe pripadnost za popisa ali treba enak Ustave želim gospodinjstvu. ni možnost, ker na vsakokratni to ne državljanstvu, o rezultati za vam neopredeljen/ vprašanju èlenom vprašanje, možen, to njihovem ni v Konaèni ob 214. na izberete . narodna/etnièna P-3/NV. navodil popisovalce z narodno vptrašanje in IX, vprašanje Èe to za osebe to okence Slovenec/Slovenka Italijan/Italijanka Madžar/Madžarka Druga ££££££££££££ Sem Na Odgovor izjave k vprašanjem knjiga Pojasnilo Skladno odgovoriti Na želite. (6) £ £ £ £ £ £ £ govorijo 1) v navodilih vprašalnikov je iz poveèini pojasnila narodnosti, 1953 in (nadaljevanje) po ga povzeta ki so popisu v tisti, jezik Vprašanje jezik 1921–2002 razen Besedila »Stanovništvo Narodnostna pripadnost Narodna/etnièna pripadnost: JEZIK Materin 6:Vprašanja popisih materni je Leto 1991 2002 ATERNI vseh 1921 Tabela M V gluhe 34 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI ne v ga je .: za je za ki svoj Za ipd. kateri ki sedaj ki Zato Npr bo Zato Èe oseba kot starosti otroke, družine svobodno organi pretežno oseba mladosti mladosti jezik. jezik, osebe, jezik, jezik. odgovoru vprašanje Za Slovenija govori dobi). leta dobi). dobi). tisti to domovih (jugoslovanska tisti in tem krogu v tiste narodnost lahko oseba govori zgodnji 10. v katerega slovensko, zgodnji pri na stva, se popisni Francozinja, francoski materin (otroški v materin do (otroški v . za in vpiše (otroški vpisati popisuje. za za jezika. matere pripada ki ga . . Tudi jo publikaciji: navesti 1954« oseba razloga vpiše govori ki otroštvu jezik, vplivati. jezik Slovencem nekdo otroke nekdo šteje sorodnikih, jezik, jezik, po s hrvatski; mladosti je šteje mladosti je odgovoru skrbnikov to jezik prebival oseba staršev Za mladosti pri toèno lahko èe èe sam pri , je smete jezik: Vsaka jezik sam skrbnikov materinega osebe, pretežno popisovalec on nujno Beograd ne itd. materin materin živel izjava zgodnji on zgodnji ali Tudi ni prevedli dotièna treba oziroma v zgodnjem jezikov praviloma poroèena srbski, v . Toda v . Toda ga izjavo to iku, ki glede v zgodnji mora in materni je kakršnegakoli njen je , otrok v popisih pritiska. materin velja ki ga doma jezik. na veè da jeziku in njegov kateri turška iz ni ki težav in težav staršev je statist je vpisati pa kot nauèila staršev nauèila jezik, hrvatskosrbski. nauèila jezik, izjavil nauèila povzeli za pretežno ali jezikov od popisovalce starosti delal delal tisti izjava vplivati materin kadar nauèila kateri tisti treba Ako mnenju vpiše oseba bo oseba bo obèan veè oseba maternem za narodnost zavod narodnost in je . Hrvatica, oseba doma leta je ne lovencem, je ne sme eden je Opozarjamo, o jugoslovanska, madžarska, pr bo njen besedila je kakršnegakoli je vpisati vpisati ne okolju, otroštvu njenem n. lahko 10. ga s S ga odloèilna se ga ga govoril je veroizpovedi vpiše ni se jezik. smo po govori do se se je osebe in treba se da odgovor Savezni vprašanji se ki odgovor treba srbskohrvatski ki odgovor kako oseba ki Pojasnilo . nemška, vprašanje ki in let, ki . za 12 pr izvrševati gospodinjstvu. ta , je poroèila ta , je Zanju narodnosti to slovenski, otroke 15 mladosti meni, daje primarnem zgodnjem materni izjavo narodnost n. jezik, je jezik, tisti, druga jezik, v godine, 11 in jezik, tega na materinšèino, je vpisala je od je let, je Na jezikih èe Srbom se staršev vplivati, ali 1931. s jezikov jezikov 15 njen navodilo katere svojem ki oseba jezik.Za jezik jezik zgodnji jezik drugem oseba je in 1948 pripada glede v svojo jezik jezik pretežno prebivalcev veè veè mlajše v od izjava prebivalcev je da vprašanji druga); odgovor za dovoljeno se popisujete. 1921 Skupno Na ali oseba opredeli smejo Kot govori gospodinjstvu ima doma poroèena materin Materin veèini govoril Hrvatica, materin velja Materin veèini govoril otroke, ni Materin nekdo katerega popisovalec mlajše Materni oziroma Èe meni, jo pripadnosti, 15.marta popisa od ima 10 za ga pod uporablja ki narodni razen stanovništva otroke vprašalniku najveè jezik, popis, na Za . oz. popisa ali oseba jezik. staršev državljanstvu, vsakokratni o rezultati za vprašanju katerega materin izjava ob navodil Konaèni jezik, gospodinjstvu, svoj in IX, za odloèilna svojem je k vprašanjem knjiga Pojasnilo 1) Vpišemo v oseba leti - - - - vprašalnikov iz pojasnila narodnosti, in (nadaljevanje) po povzeta so jezik jezik jezik jezik jezik jezik Vprašanje 1921–2002 Besedila »Stanovništvo 6:Vprašanja Materin Materin Materin Materin Materin Materni Leto 1931 1953 Tabela ¸1961 1971 1981 1991 35 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 za se neke vpiše šoli, družine oseba mestu, oseba domovih jezik hrvaško vpišete družine katerem vpišete v družini s sosedi se v to jezik Oseba navede. se Slovensko, in ali v vrtcu, kulturnem odgovoriti, Slovenija v v krogu , je . sporazumeva oziroma najpogosteje v želi pisno). npr okolju, delovnem primeru ne katerim stva, materni odgovoriti, v uporablja prijatelji, s jezikov ali s katerim pisno doma na banki, s v bolnici, ki sorodnikih, je madžarsko popisujete, želi ali oznaèi v tem V otroštvu jezikih, in jo publikaciji: 1954« pri veè da gospodinjstva (ustno ki ne jeziku, pošti, osebo, po veè ki jeziku, ustno lahko prebival èlani otrokom z na jezikih. Za živela nauèila s nujnio, ali s sorodniki, oseba, sporazumeva najpogosteje ambulanti, Beograd družine slovensko oseba se sporazumeva v veè v zgodnjem Ni jih osebo, se prevedli otrok dveh se lahko ki ali navede. pogovornem in iku, èlani Za se stranka, Popisovalec najlažje oseba funkcij, o v popisih kot otroštvu jezik. s (-). pogovornem katerem kot statist nauèila se je se enem, o jezik, dveh italijansko, , kolikor navedla. v v katerem Oseba to osebe povzeli za (èe in èrtico v jezikih. popisovalce je obèini družbenih popisujete, oseba zgodnjem materni jezikov osebe vplivati. oseba jezik, zobozdravniku, enem, jo vplivati. za je v jezik, veè je v katerem to v katerem na v ki izjavo zavod okolju njen pri sporazumeva družine. ali besedila ga je osebe Na je vpišete slovensko toliko izjavo smete ki ju oseb. smete veroizpovedi se oseba jezik, ne vpiše jezik, je oseba, in smo ki je da osebe. oseba sporazumeva Na dveh to teh sodišèu, opravljanju ne Savezni Pojasnilo se te oziroma jih se vpišete je govori, družine, jezika, na zdravniku, pri Zanju jezik, primarnem Èe meni, družini, enem, ne gluhoneme okolju sporazumeva v pri odgovoriti«. okolju, je družine v godine, srbohrvaško, nima v v jezikih popisovalec sama, še Za , kolikor ipd.) matere uradu, športu, in primeru ki ki 1931. odgovoriti«. živi jezik v lahko želel jezik drugem oseba v katerem èlani gospodinjstvu pri in 1948 vrst jezik s gostilni, se »ni tem gospodinjstva jezikov jezik, V osebe, želel odgovor najpogostejša oseba otroka, 1921 èlani trgovini, Materni oziroma raznih katerega osebe Je lahko slovensko ipd. Za »ni sporazumeva Kot s sporazumeva dva Èe prebiva. Za pogovarjajo. oziroma Pogovorni v cerkvi, društvu, ipd. Oseba toliko vpišete sporazumeva pripadnosti, 15.marta popisa od èe èe dva za narodni razen Vpišite odgovoriti, stanovništva vprašalniku oz. odgovoriti, popis, na popisa ali potrebno . potrebno . ni , oznaèite ni državljanstvu, vsakokratni o rezultati £££££££££££££££ £££££££££££££££ £££££££££££££££ za vprašanju odgovorov jezikov 1) 2) odgovorov vprašanje veè vprašanje ob navodil Konaèni (vpišite): to veè veè želi. to je (jezik (jezik želi. je in IX, na ne na ne slovenski italijanski madžarski drugi govorite slovenski italijanski madžarski drugi drugi k vprašanjem knjiga Pojasnilo £ £ £ £ Osebi tega Možnih Èe najpogostejša. £ £ £ £ £ Osebi tega Možnih vprašalnikov iz narodnosti, družini okolju pojasnila v v in (nadaljevanje) po povzeta obièajno so jezik družini v jezik: v jezik ki ga Vprašanje JEZIK 1921–2002 Besedila »Stanovništvo Materni Pogovorni Jezik, govorite gospodinjstvu oziroma Pogovorni 6:Vprašanja Leto 2002 1991 2002 1991 Tabela POGOVORNI 36 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI je za je na ali med ali obrede, svojem gre vpisati obèutek Tudi svobodno to, Poroèno glede po ker Slovenija reformirana, pripadnikov postavljena za prišteva ki ne ne rimo-katoliška, je vere in . knjigo, konfesije, pr knjigo jeziku, vprašanju stva, v sama osebe, potrebno vere odgovoriti«. osebe, N. tem vprašanju to do Krstno publikaciji: 1954« cerkve, taka veroizpovedi, tiste je pri v želel po vsake vpisana kot tem prebival vere materinem izpovedovanje tudi »ni razne se to, ali so vpisane v knjige neke osebe . Pri in kakor Beograd na in vpisana veroizpovedi. oseba brez morate . prevedli augsburške vpišete kot odnos in iku, dele bila staršev zrelosti, èlovekovo (npr le v popisih veroizpoved je je dotiène narodnosti statist ali preprièanja izjava o jezik. ipd.). povzeli za iz oznaèijo pove. odgovoriti, vplivati. popisovalce toèno stopnjo pripadnosti, pripadnik obred se Slovenije za veroizpovedi ali evangelièanska važno, pomemben zavod veruje želijo smete Zato odloèilna višjo materin SR oseba njen besedila vpisati 1) ni je ali je vprašanju za . ga ne ne veroizpovedi itd.« kot Pravoslavnih pri ali smo cerkev stave narodnostni ali in Savezni treba nekatere zahteva U stvar o vam starosti kot ki Pojasnilo je se vprašanje temveè , kot vprašanje Zanju 10 Ker vpisati staro-katoliška, to veroizpovedi. leta višje èlenom veroizpovedi to veroizpovedi godine, zasebna registrirana jezikih ne. metodistièna na 14. pripadnosti na o neke vprašanju 1931. ali ki vedno do meja 229. pri odgovor Rimokatolikih in 1948 skupnosti. preprièanje, z uradno pri osebe vprašanju veroizpovedi, njegova kot tak 1921 treba odgovou otroke je opredelitev osebe, »Pri priznana je grško-katoliška, baptistièna, Pri neke pripadnike preprièanju ne izpovedujejo nobene vere, ne glede na verske Za starostna osebno narodnostne Skladno in Tako toèno Za oseba knjigo Za izjavo 15.marta . . pripadnosti, popisa od se èe Tudi za judje), vere« vere itd., osebe ustrezen natiskano, brez narodni razen drugi »ali«. ni »brez preprièanje, odgovoriti, stanovništva vprašalniku »pravoslavna, evangelièanska, ali popis, na podèrta ime pripadajo; baptistièna besedo besedi versko napišejo: popisa ali (safardi se za se 1) kateri potrebno da katere ni naj državljanstvu, vsakokratni »ali«. o rezultati odgovorov: prostor doloèeno za vprašanju grškokatoliška, izraelska tako, nazarenska, vere preprièanja se vprašanje Konaèni ob brez besedo imajo navodil možnih prazen veroizpoved, . Veroizpoved, to za ki želi. in IX, na verskega na ne _____________« uniatska, osebe k vprašanjem knjiga Pojasnilo Nabor rimokatoliška, muslimanska, ali Odgovarja odgovor kot vpiše za vpišeta 1) Osebe, napišejo brez Za otroke pod 14 leti je odloèilna izjava staršev Osebi tega vprašalnikov iz pojasnila narodnosti, in (nadaljevanje) po povzeta so vere do Vprašanje 1921–2002 Besedila »Stanovništvo 6:Vprašanja Veroizpoved Veroizpoved Odnos Veroizpoved Tabela Leto VEROIZPOVED 1921 1931 1953 1991 37 ZBIRANJE PODATKOV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 je o od RS èlena možne oseba 10. skrbnik. mlajše vprašanje Slovenija vprašanje na Ustave Na otroke, popisana stva, doloèilih oziroma ponujene je èlena Po . Za Odgovor ga publikaciji: 1954« 41. kot pokazati prebival po SAMA posvojitelj , tako, svobodno. o veroizpovedi. veè, Beograd doloèilih ali oziroma navodilih. prevedli izreèi let staršev o veroizpovedi. in iku, Po natanèno v popisih življenju 14 od statist dolžna prebrati izreèi odgovora. posebnih povzeli za ni stara eden vpisati v popisovalce osebam. javnem osebi dolžna ali za in u zavod oseba oseba, starši, ni besedila vsem se oziroma sugeriranju veroizpovedi popisani da in smo vsaka Savezni zasebnem mora vprašalnik Pojasnilo v popisana oznaèiti se na Zanju se posredujejo namenjeno vere dolžan opozoriti, mora jezikih godine, je odgovarja je jo 1931. popisu in Izogniti in 1948 o odgovor natisnjena let, 1921 veroizpovedi Vprašanje izpovedovanje Zakona veroizpovedi 14 Popisovalec odgovore o povedala. pojasnila pripadnosti, 15.marta . , popisa od ne ne ni npr bila za èe èetrto èeprav kajti (4). so osebo ali narodni razen pravoslavna stanovništva vprašalniku oznaèite pripadate, popis, na odgovoriti, ji odgovoriti odsotno razvidno ni popisa ali ki za treba veroizpovedi, veroizpovedi, ni možnost, želim ker državljanstvu, vsakokratni to evangelièanska, ne o rezultati nobeni nobeni ateist/ateistka. za vam 1921–1931 vprašanju možen, sem ni ob veroizpoved, navodil Konaèni izberete vprašanje P-3/NV. popisih in o IX, vprašanje Èe pripadam pripadam to to okence. Veroizpoved: Vpišite rimskokatoliška, islamska £££££££££££££££££££ £££££££££££££££££££ Ne verujem. Ne verujem, Na Odgovor izjave k vprašanjem knjiga Pojasnilo Na želite. (4) £ £ £ £ £ informacije vprašalnikov iz pojasnila narodnosti, povzete in (nadaljevanje) po so povzeta so Vprašanje katerem po 1921–2002 Besedila »Stanovništvo 6:Vprašanja Veroizpoved besedila, Iz Tabela Leto 2002 1) 38 2. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Prebivalstvo, ki je za posredovanje odgovorov na vprašanji o veroizpovedi in narodni pripadnosti uporabilo Izjavo o narodni/etni~ni pripadnosti in veroizpovedi, P-3/NV, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so za posredovanje odgovorov na vpra{anji o veroizpovedi in narodni pripadnosti uporabili Izjavo P-3/NV {t. ob~in 0,0 % - 4,9 % 3 5,0 % - 9,9 % 82 10,0 % - 14,9 % 89 © SURS 15,0 % - 16,6 % 18 Slovenija 10,0 % DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Dejavnikov, ki vplivajo na to, da so ljudje pripravljeni izreèi se o jeziku, veroizpovedi ali narodni pripadnosti, je veliko. Med seboj se prepletajo in tudi vloga posameznega dejavnika se sèasoma spreminja. V tem besedilu bomo obravnavali le nekatere. Predvsem tiste, na katere izvajalec popisa lahko vsaj deloma vpliva, in pa tiste, katerih delovanje je bilo mogoèe prepoznati v zbranih podatkih. 2.1 OBVEZNOST ODGOVARJANJA K obveznosti odgovarjanja na v popisu zastavljena vprašanja ljudi zavezuje vsakokratni zakon o popisu prebivalstva6). Vsi zakoni o popisih prebivalstva, vkljuèno s tistim iz leta 1931, vsebujejo èlen, ki obvezuje vsakogar, ki je zajet s popisom, da poda na vsa vprašanja iz popisnih obrazcev pravilne in popolne odgovore. Tisti, ki bi dali neresniène ali netoène podatke, so bili po doloèilih nekaterih popisnih zakonov kazensko odgovorni. Doloèene so bile celo višine denarnih kazni. V kolikšni meri, èe sploh, so se ta doloèila dejansko uporabljala, ni pisnih dokazov. Po ustnem izroèilu sodeè ukrepanja zaradi odklanjanja sodelovanja ali dajanja neresniènih podatkov v Sloveniji ni bilo. Tovrstni èlen je bil zadnjiè vkljuèen v zakon o popisu prebivalstva v letu 1981. Prvo odstopanje od splošne obveznosti dajanja pravilnih in popolnih odgovorov se pokaže v popisu leta 1971, in sicer pri vprašanju o narodni pripadnosti. To vprašanje je bilo namreè izvzeto iz obveze odgovarjanja, èeprav zakon o popisu prebivalstva v letu 1971 tega ni predvidel. V pojasnilu ob vprašanju o narodni pripadnosti in v navodilih za popisovalce je bilo zapisano: »Po 41. èlenu Ustave SFRJ obèanu ni treba odgovoriti na to vprašanje zase in za svoje otroke, mlajše od 15 let, èe tega ne želi.« Leta 1963 je bila namreè sprejeta nova Ustava Socialistiène federativne republike Jugoslavije, ki je v 41. èlenu doloèila, da se obèan ni dolžan opredeliti, kateri narodnosti pripada, niti se ni dolžan opredeliti za eno od narodnosti.7) Prav tako Ustava socialistiène republike Slovenije iz leta 1974 v 214. èlenu doloèa: »Nihèe se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu, narodnosti ali etnièni skupini pripada in tudi ne opredeliti se za pripadnost k doloèenemu narodu, narodnosti ali etnièni skupini.« Ustava Republike Slovenije iz leta 1991, sprejeta po popisu, v 61. èlenu doloèa, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti. Navedene ustavne doloèbe sta povzela zakona o popisu prebivalstva za popise v letih 1981 in 1991, zakon o popisu leta 2002 pa je doloèilo o pravici do svobodnega izražanja pripadnosti svojemu narodu ali narodni skupnosti dopolnil z doloèilom, po katerem se popisana oseba ni dolžna izreèi o narodni (etnièni) pripadnosti in veroizpovedi. Poleg tega je zakonodajalec za vse tri popise doloèil, da mora popisni obrazec vsebovati pravni pouk o tem. Zato je bilo ob vprašanju o narodni pripadnosti vedno dodano pojasnilo, ki smiselno povzema ustavna doloèila. Poleg narodne pripadnosti je bila v popisih 1991 in 2002 iz splošne obveze odgovarjanja na popisna vprašanja izvzeto tudi vprašanje o veroizpovedi. V popisu 1991 je bila pravna osnova za takšno odloèitev 229. èlen Ustave SR Slovenije, po katerem je èlovekovo izpovedovanje vere svobodno in je njegova zasebna stvar. Za popis leta 2002 pa sta tako ravnanje doloèala 41. èlen Ustave RS, po katerem je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno in se nihèe ni dolžan opredeliti glede svojega verskega preprièanja, in 10. èlen zakona o popisu, ki pravi, da se popisana oseba ni dolžna izreèi o veroizpovedi in da mora popisni vprašalnik vsebovati pravni pouk o tem. 6) Zakoni o popisih so bili v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni sprejeti obièajno v letu pred popisom. Ti zakoni so doloèali vsebino, organizacijo in financiranje popisov. Izjema je bil le popis leta 1948, ki je bil izveden na podlagi Uredbe o kratkem popisu prebivalstva in Odredbe o doloèitvi dneva popisa prebivalstva. (Navodila, 1948) Jugoslovanske zakone o popisih so v letih 1970, 1980 in 1990 v Sloveniji dopolnjevali ustrezni republiški zakoni. Dali so zakonsko podlago za zbiranje dodatnih vsebin (npr. o pogovornem jeziku v popisu leta 1991) in njihovo financiranje. Leta 1970 je bil to Zakon o vzpostavitvi centralnega registra stalnega prebivalstva v SR Sloveniji (zaradi tega je bila nekoliko spremenjena popisnica in v vprašalniku je bilo dodano eno vprašanje), v letih 1980 in 1990 pa sta bila kot dopolnilo jugoslovanskemu sprejeta še posebna republiška zakona o popisu. Popis leta 2002 je bil izveden na podlagi zakona, sprejetega leta 2000 in dopolnjenega leta 2001. Naèrtovano je bilo, da se ohrani desetletni èasovni interval in popis izvede leta 2001, vendar je bil zaradi finanènih omejitev prestavljen v leto 2002. 7) To doloèilo je povzela tudi nova slovenska ustava iz istega leta. »Doloèbe ustave SFRJ o svobošèinah, pravicah in dolžnostih èloveka in obèana se neposredno uporabljajo v Socialistièni republiki Sloveniji.« 40 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Tabela 7: Obveznost odgovarjanja na vprašanja, povezana z narodno pripadnostjo in veroizpovedjo, Slovenija, popisi 1948–2002 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Kraj rojstva x x x x x x x Državljanstvo x x x .. .. .. .. Veroizpoved .. x .. .. .. o o Jeziki Materni jezik .. x x x x x x Pogovorni jezik v družini .. .. .. .. .. o x Pogovorni jezik v okolju .. .. .. .. .. o .. Narodna pripadnost x x x o o o o x = odgovor je obvezen. o = odgovor ni obvezen. Vir: Statistièni urad RS V popisu 2002 je bilo pojasnilu, natisnjenem pri obeh vprašanjih, dodano še eno skupno, in sicer v zgornjem desnem kotu popisnice: »Posredovanje podatkov je obvezno, razen na vprašanji 29 in 30.« Iz obveze odgovarjanja sta bili v popisu 1991 izloèeni tudi vprašanji o pogovornih jezikih, ker naj bi bilo na njuni osnovi mogoèe sklepati o narodni pripadnosti prebivalstva (gl. pogl. 1.3.1). 2.2 ZAUPNOST PODATKOV Eden najpomembnejših dejavnikov, ki lahko zagotovi uspeh popisa, je zaupnost podatkov. Ljudje se ne izogibajo dajanju podatkov, dajo resniène in pravilne odgovore le, èe so preprièani, da tisti, ki podatke zbirajo in obdelujejo, njihove vsebine ne bodo posredovali drugim. Organizatorji popisov so se tega dejstva dobro zavedali. Zato so prav vsi zakoni o popisih prebivalstva vsebovali èlene, ki zavezujejo vse sodelujoèe, da varujejo kot uradno tajnost vse, kar zvedo pri popisu. Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 je glede tega še posebej zavezujoè: »Osebe, ki sodelujejo pri izvajanju popisa in pri svojem delu izvedo za vsebino podatkov, zbranih s popisom, ki se nanašajo na doloèenega ali doloèljivega posameznika, so jo dolžni varovati kot uradno tajnost. Na popisnih vprašalnikih mora biti vidno oznaèeno, da vsi podatki na njih predstavljajo uradno tajnost«. Poleg tega so vsi jugoslovanski in slovenski zakoni o popisih prebivalstva doloèali, da so »vsi individualni podatki, ki se dobijo s popisom, namenjeni edinole za statistièno obdelavo in se ne smejo uporabiti za nikakršen drug namen.« Že zakon iz leta 1931 je doloèal: »Vsi individualni podatki, zbrani s tem popisom, se hranijo kot uradna tajnost in služijo le splošnim statistiènim namenom, zato se ne smejo uporabljati za kakršnokoli obremenjevanje prebivalstva, naj bodo to davki ali kakšne druge dajatve.«8) V zakonu o popisu leta 2002 je ustrezno doloèilo zelo kratko, kajti natanènejša doloèila vsebuje Zakon o varstvu osebnih podatkov: »Podatki, zbrani s popisom, se uporabljajo samo v statistiène namene.« Uporabljati podatke samo za statistiène namene pomeni, da se pridobljeni podatki ne smejo posredovati drugim uporabnikom v obliki, ki bi omogoèila prepoznavo tistega, na kogar se nanašajo.9) 8) Zakon o popisu prebivalstva, kmeèkih gospodarstev in živine 31. 1. 1931, 10. èlen. 9) Zakonska doloèila o uradni tajnosti s popisom zbranih podatkov in njihovi uporabi samo za statistiène namene so bila vkljuèena v vsakokratna navodila za popisovalce oziroma vse sodelujoèe v popisu. Leta 1971 pa se to doloèilo prviè pojavi na popisnici (vprašalnik za osebo), in to v zgornjem levem kotu: »Po 10. èlenu Zakona o popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1971 so vsi podatki iz tega obrazca uradna tajnost in se bodo uporabili le v statistiène namene«. Na popisnici iz leta 1981 je bilo zapisano »Podatki iz tega obrazca so uradna tajnost in bodo uporabljeni le v statistiène namene.« V letu 1991 je bilo ustrezno besedilo, veljavno za vse vprašalnike, natisnjeno na enem izmed njih, leta 2002 pa ponovno na vsakem posebej: »Vsi podatki predstavljajo uradno tajnost.« 41 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Statistika zbere s popisom vrsto osebnih podatkov. Ni pa statistika edina, ki zbira take podatke. Zato so sèasoma postala potrebna splošna doloèila o pogojih zbiranja, upravljanja in varstva osebnih podatkov. Tako je bil leta 1990 v Sloveniji sprejet Zakon o varstvu osebnih podatkov. Leta 1999 ga je nadomestil nov, izpopolnjen Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 59-2792/1999). Ta v tretjem èlenu doloèa: »Upravljalci zbirk osebnih podatkov, ki so za njihovo zbiranje pooblašèeni z zakonom, lahko zbirajo osebne podatke, ki se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politièna, verska in druga preprièanja, pripadnost sindikatu ali spolno vedenje samo na podlagi pisne privolitve posameznika.«10) Zaradi omenjenih doloèil je bil postopek pridobivanja podatkov o narodni pripadnosti in veroizpovedi v popisu leta 2002 bolj zapleten kot v predhodnih, prebivalstvo pa je imelo dodatno zagotovilo o varovanju svojih podatkov. Zakon o popisu 2002 je v 10. èlenu doloèal: »Za odsotne èlane gospodinjstva, ki so na dan popisa dopolnili 14 let starosti, se podatki o veroizpovedi in narodnosti posredujejo tako, da se predloži njihovo pisno soglasje za posredovanje teh podatkov za namen tega popisa ter njihova pisna opredelitev o njihovi narodni pripadnosti in veroizpovedi.« To zakonsko doloèilo je statistièni urad ob pripravi navodil za popisovalce razširil na vse prebivalstvo. Vsi, ki so želeli, so lahko na vprašanji o narodni/etnièni pripadnosti odgovarjali osebno, brez navzoènosti popisovalca ali kake druge osebe (sampopis). Tistim, ki so odgovarjali popisovalcem, pa je moral le-ta pokazati ponujene možne odgovore na popisnici in jih opozoriti, da na ti vprašanji niso dolžni odgovarjati. Osebi, ki se je odloèila, da na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi ne želi odgovarjati v navzoènosti popisovalca ali v navzoènosti drugih èlanov gospodinjstva, je moral popisovalec izroèiti poseben vprašalnik, imenovan Izjava P-3/NV, na katerem sta bili zastavljeni vprašanji o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi. Navzoèim v gospodinjstvu je vroèil obrazce za izjavo tudi za vse tiste èlane, ki so bili ob njegovem obisku odsotni. Vsaki Izjavi je bila dodana naslovljena in frankirana ovojnica, v kateri je oseba izpolnjeno in podpisano Izjavo odposlala statistiènemu uradu. Ta je prejel 207 tisoè takih izjav, to je slabih 11 % prebivalstva Slovenije. Izjava je bila veljavna le, èe je bila podpisana. Takih izjav je bilo 198 428 ali 95,8 % prejetih. Število oseb, ki je svojo izjavo o narodni pripadnosti posredovalo s pomoèjo Izjave P-3/NV, je bilo približno enako številu oseb, ki so na ta naèin posredovale izjavo o veroizpovedi (192 463 in 189 571). Tabela 8: Izjave o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi (obrazec P-3/NV), Slovenija, popis 2002 Izjave P-3/NV Število % Izroèene gospodinjstvom 250 000 100 Vrnjene statistiènemu uradu 206 957 82,8 Vrnjene statistiènemu uradu 206 957 100 - neveljavne (nepodpisane, neèitljive ipd.) 8 765 4,2 - vkljuèene v statistièno obdelavo 198 428 95,8 Vir: Statistièni urad RS Skrb za zaupnost podatkov pa se z zbiranjem le-teh ne konèa. Nadaljuje se med statistièno obdelavo in tudi pri izkazovanju podatkov. Pri slednjem je najpomembnejše, da zagotovimo neprepoznavnost posameznikov. To dosežemo tako, da ne objavljamo podatkov za zelo majhne skupine ljudi. Izmed podatkov popisa 1991 niso bili objavljeni tisti za naselja z manj kot petimi prebivalci, o narodni pripadnosti in veroizpovedi pa tisti za naselja z manj kot 30 prebivalci. S tem naj bi prepreèili prepoznavnost posameznikov v naseljih z majhnim številom prebivalstva. Pri izkazovanju podatkov popisa 2002 so bila pravila še strožja. Najmanjša prebivalstvena skupina, za katero je še mogoèe objaviti podatek, bo doloèena za vsako tabelo posebej, odvisno od vrste podatkov in velikosti prostorske enote (zakrivanje celic v tabeli). 10) Zakon o varstvu osebnih podatkov, 2. èlen: »Pisna privolitev posameznika – je podpisana privolitev posameznika, da se doloèeni podatki o njem obdelujejo za doloèene namene, in ima obliko listine, doloèila v pogodbi, doloèila v naroèilu, priloge k vlogi ali drugo obliko v skladu s posebnim zakonom.« 42 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Vsi izvajalci popisa 2002, tudi tisti, ki so sodelovali pri statistièni obdelavi podatkov, so pred zaèetkom dela morali podpisati izjavo o varovanju in tajnosti podatkov. S tem so se zavezali, da bodo podatke, pridobljene s popisom, varovali kot uradno tajnost. Tudi v prejšnjih popisih so bili izvajalci popisa zavezani k varovanju uradne tajnosti, vendar jim doslej tega ni bilo treba potrditi v pisni obliki. Osnovni namen popisa prebivalstva je statistièen. Lahko pa seveda služi tudi drugim namenom. V Sloveniji smo dva popisa prebivalstva uporabili tudi za vzpostavitev registra prebivalstva. Leta 1953 so popisni podatki služili za vzpostavitev obèinskih registrov stalnega prebivalstva, leta 1971 pa za vzpostavitev centralnega registra stalnega prebivalstva. Vzpostavitev obeh omenjenih registrov sta omogoèila posebna zakona. Ta sta doloèila tudi njuno vsebino. Vsebina registrov je mnogo ožja od vsebine popisov in ne vsebuje informacij o narodni pripadnosti ali veroizpovedi. Tudi o maternem ali pogovornem jeziku ne. 2.3 OBVEŠÈENOST PREBIVALSTVA Cilj izvajalca popisa je njegova uspešna izvedba. Zato mora prebivalstvo èim bolje seznaniti z vsebino popisa in hkrati v njem vzbuditi pripravljenost za sodelovanje. V Sloveniji je bila obvešèenosti prebivalstva od popisa do popisa namenjena èedalje veèja pozornost. Tako je za popis 2002 že Zakon o popisu vseboval doloèilo, ki je statistièni urad zavezovalo, da prebivalstvo obvešèa o popisu celovito in pravoèasno. Popisni vprašalniki so bili objavljani v uradnih listih, vsaj od leta 1971 dalje tudi v dnevnem èasopisju, na popis so opozarjali posebni lepaki (na obmoèjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, so bili lepaki tudi v teh dveh jezikih), posebne oddaje na nacionalnih in lokalnih radiih in televizijah, tiskovne konference. Pred popisom 2002 je statistièni urad izdal tudi posebno zgibanko, vsako gospodinjstvo pa je prejelo še obvestilno pismo o anketarjevem obisku. Da bi v èasu, ko vedno veè ljudi odklanja razlièna anketiranja in popisovanja, zagotovili èim veèje sodelovanje prebivalstva, se je pred popisom leta 2002 statistièni urad prviè odloèil tudi za plaèano oglaševanje na nacionalnem radiu in nacionalni televiziji. (Repovž Grabnar, 2002) Oblikoval je tudi posebno spletno stran, ki je do zaèetka popisovanja zabeležila 25 000 dostopov, do konca junija pa še nadaljnjih 42 500. Poleg statistiènega urada so za promocijo popisa 2002 nehote poskrbele tudi javne razprave v zvezi z vprašanjem o narodni pripadnosti in veroizpovedi. Zlasti interes katoliške cerkve o poznavanju obsega verujoèe populacije, izražen v povabilu k izrekanju/prièevanju svoje religioznosti, je posredno prispeval k promociji popisa v nemestnih okoljih (Repovž Grabnar, 2002). Popisovalci in obmoèni inštruktorji so po konèanem popisovanju izpolnili poseben anketni vprašalnik, s katerim je statistièni urad želel zbrati njihova mnenja o organizaciji popisa in odzivanju prebivalstva. 81 % popisovalcev je ocenilo, da so bili prebivalci Slovenije o popisu dobro obvešèeni. Dve tretjini popisovalcev sta odgovorili, da so bile popisovane osebe pripravljene sodelovati takoj, ne da bi o popisu izražale kakršne koli pripombe. Popisovalci so omenili, da je veèina oseb, ki je popis odklanjala, kot najpogostejše zadržke navedla naslednje razloge: naèelno odklanjajo sodelovanje, številni podatki so v razliènih drugih virih že zbrani, nimajo èasa, strah jih je pred zlorabo podatkov (Žnidaršiè, 2002). 2.4 POLITIÈNE OKOLIŠÈINE Zakonska doloèila o obveznosti odgovarjanja, zaupnosti in obvešèenosti prebivalstva so osnova vsakega popisa. Vendar zakoni in obvešèenost sami po sebi še ne zagotavljajo, da se bo prebivalstvo res odzvalo in da bo odgovarjalo skladno z objektivnimi dejstvi ali osebnimi preprièanji. Zato je tako zelo pomembno, kakšno je splošno zaupanje v državne ustanove, za katere namene so se uporabljali podatki predhodnih popisov, kakšne so politiène razmere v državi itd. 43 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IZREKANJE PREBIVALSTVA O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Iz petdesetletne zgodovine jugoslovanskih popisov po drugi svetovni vojni lahko navedemo dva primera, ko so se politiène razmere jasno odslikale v popisnih podatkih. Prvi se nanaša na veroizpoved, drugi na narodno pripadnost. Podatki popisa leta 1953 so pokazali, da je bilo v republiki Sloveniji 10,3 % nevernih. Slabih 40 let kasneje, leta 1991, je bilo ateistov le 4,3 % prebivalstva. Primerjava obeh deležev pokaže, da se je delež nevernih zmanjšal, kar je nenavadno. Popis leta 1953 je bil namreè izveden v èasu, ko »je bil vpliv politiènih razmer na vernost v Sloveniji izrazit« (Toš et al., 1999) in to se je odražalo tudi v popisnih rezultatih. Drugi primer se nanaša na narodno sestavo prebivalstva v nekdanji Jugoslaviji (tabela 9). V Jugoslaviji se doloèen del prebivalstva na vprašanje o narodni pripadnosti ni opredeljeval po narodni, temveè po regionalni pripadnosti ali pa so se opredelili kot Jugoslovani. Delež Jugoslovanov se je od popisa do popisa poveèeval in dosegel najvišje vrednosti v letu 1981. Glede na to, da je bilo Jugoslovanov najveè v narodno najbolj mešanih republikah nekdanje Jugoslavije, da so se za Jugoslovane najpogosteje izrekali otroci narodno razliènih staršev in da so moèni selitveni tokovi pospeševali nastajanje narodno mešanih zakonov, je bilo prièakovati, da se bo do popisa 1991 delež Jugoslovanov še poveèal. Vendar se je povsod, razen v Makedoniji, zmanjšal. Poveèan nacionalizem v obdobju pred razpadom Jugoslavije je verjetno glavni razlog, da so se nekateri Jugoslovani v takratnih okolišèinah raje opredelili za konkretno narodno pripadnost kot pa za Jugoslovane. Èe Jugoslavija ne bi doživljala politiène krize, bi bil delež Jugoslovanov zagotovo znatno veèji. Tabla 9: Prebivalstvo, ki je na vprašanje o narodni pripadnosti odgovorilo, da so Jugoslovani, republike nekdanje Jugoslavije, popisi 1961–1991 % Opredelili so se za Jugoslovane Republike nekdanje Jugoslavije 1961 1971 1981 1991 Skupaj 1,71 1,33 5,44 2,98 Bosna in Hercegovina 8,42 1,17 7,91 5,49 Èrna gora 0,33 2,07 5,35 4,20 Hrvaška 0,37 1,90 8,24 2,20 Makedonija 0,09 0,22 0,74 0,77 Slovenija 0,18 0,39 1,39 0,63 Srbija 0,26 1,47 4,74 3,24 Vir: Dušan Breznik: Stanovništvo Jugoslavije, Konzorcijum Instituta društvenih nauka u Jugoslaviji, Chronos, Beograd 1991, stran 164-169 in podatki statistiènih uradov za leto 1991. Popis leta 2002 je bil že med obravnavanjem in sprejemanjem Zakona o popisu (na raèun prvotno predvidene izpustitve vprašanj o veroizpovedi in narodni pripadnosti in kasnejše vkljuèitve) nekoliko spolitiziran. Vendar nobena od politiènih strank ni spodbujala »protipopisnega« razpoloženja (Repovž Grabnar 2002). Po oceni popisovalcev je le 0,1 % prebivalstva naèelno odklanjal sodelovanje v popisu (Žnidaršiè, 2002). Tako nizek odstotek naèelnega odklanjanja sodelovanja v popisu pa seveda ne pomeni, da je bil tako nizek tudi odstotek oseb, ki niso bile pripravljene odgovarjati na posamezna vprašanja. Pri vprašanjih o narodni pripadnosti in veroizpovedi sta bila odstotka mnogo višja. 44 3. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTI^NE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Prebivalstvo, ki ni èlelo odgovoriti na vpra{anje o veroizpovedi, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so na na vpra{anje o veroizpovedi ozna~ili odgovor: “Na to vpra{anje ne èlim odgovoriti” {t. ob~in 0,0 % - 4,9 % 10 5,0 % - 9,9 % 21 10,0 % - 14,9 % 71 © SURS 15,0 % - 19,9 % 78 20,0 % - 24,9 % 12 Slovenija 15,7 % DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Dejavniki, ki smo jih obravnavali v prejšnjem poglavju, vplivajo na pripravljenost oz. nepripravljenost prebivalstva, da se izreèe o svoji narodni pripadnosti, veroizpovedi in svojih jezikih. Vendar pa je od pripravljenosti izreèi se do ustreznega statistiènega podatka še dolga pot. In na to, kakšen bo na koncu te poti rezultat, vpliva še vrsta dejavnikov, ki smo jih poimenovali dejavniki, ki vplivajo na statistiène podatke o veroizpovedi, narodni pripadnosti in jezikih. V grobem jih lahko razdelimo na tiste, ki vplivajo na zbiranje podatkov, in tiste, ki vplivajo na statistièno obdelavo in izkazovanje zbranih podatkov. Od teh dejavnikov je odvisno, ali bodo podatki pokazali sliko, kakršno so ljudje pripravljeni posredovati, ali pa bo ta slika le bolj ali manj dober približek. 3.1 ZBIRANJE PODATKOV 3.1.1 Zajetje Od konca druge svetovne vojne pa do leta 1995 je bila osnova celotne jugoslovanske in s tem tudi slovenske statistike prebivalstva naèelo stalnega prebivalstva. To pomeni, da so bili vsi podatki o gibanju in stanju prebivalstva prikazani po stalnem prebivališèu osebe. Stalno prebivališèe pa je naselje, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi. Stalno prebivališèe je mogoèe opredeliti na osnovi subjektivnih (npr. izjava) ali pa objektivnih meril (npr. uradni dokumenti). V Sloveniji je bilo subjektivno merilo uporabljeno v vseh dosedanjih popisih prebivalstva, objektivno merilo pa uporablja register prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Prebivalstvo Slovenije, kakršnega izkazujejo popisi prebivalstva leta 1961, 1971, 1981 in 1991, sestavljajo vsi državljani SFR Jugoslavije, tuji državljani in osebe brez državljanstva, ki so imele stalno prebivališèe v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali so bile ob polnoèi med 31. marcem in 1. aprilom v naselju stalnega prebivališèa navzoèe ali pa so se tedaj zaèasno nahajale v drugem naselju SFR Jugoslavije ali v tujini. Definicije stalnega prebivališèa navodila za popisovanje niso vsebovala. O njej je bilo mogoèe sklepati posredno, na osnovi tehniènih navodil za popisovalce. Odloèitev o tem, kje ima nekdo svoje stalno prebivališèe, je bila prepušèena izjavi posameznika. Tako kot definicija stalnega prebivališèa je bila tudi definicija zaèasne odsotnosti subjektivna. Zaèasna odsotnost ni bila èasovno ali kakor koli drugaèe omejena. Lahko je trajala od nekaj dni do veè let. Zaèasno odsotni so bili vsi, ki so imeli stalno prebivališèe v SFR Jugoslaviji (Sloveniji), delali pa so v jugoslovanskih predstavništvih ali podjetjih v tujini, pri tujem delodajalcu ali samostojno, in njihovi družinski èlani, èe so z njimi živeli v tujini. Imenujemo jih zdomci. Število stalnega prebivalstva SFR Jugoslavije (Slovenije), opredeljeno na zgoraj opisani naèin, je predstavljalo uradno število prebivalstva SFR Jugoslavije (Slovenije). Ta podatek so vsebovale vse statistiène in druge publikacije. Tudi podatki o narodni, verski in jezikovni sestavi prebivalstva so se nanašali na tako opredeljeno prebivalstvo. Z letom 1995 je Statistièni urad Republike Slovenije za izkazovanje podatkov o prebivalstvu prevzel novo definicijo prebivalstva. Po tej definiciji sestavljajo prebivalstvo Slovenije vsi, ki v Sloveniji živijo nepretrgoma veè kot eno leto, in tisti, ki so Slovenijo zapustili, vendar ne za veè kot za eno leto. Taka definicija je veljala tudi za popis 2002. Sprememba definicije prebivalstva v popisu leta 2002 je povzroèila težave pri primerjanju podatkov tega in predhodnih popisov. Ker se je val dopušèenega zaposlovanja v tujini sprožil sredi 60. let, so s popisom 2002 slabo primerljivi kar trije popisi, 1971, 1981 in 1991. Da bi primerljivost izboljšali, smo za namen te publikacije znova izdelali tabele za narodno, versko in jezikovno sestavo prebivalstva v letih 1981 in 1991, in sicer tako, da smo izloèili zdomce11). Nismo pa vkljuèili zaèasno navzoèih, èeprav bi bilo to za zagotovitev popolne primerljivosti potrebno. Zaèasno navzoèi so bili v popisih 1971 in 1981 sicer popisani, veèina tudi v letu 1991, vendar iz podatkov ni bilo mogoèe izlušèiti dolžine bivanja v Sloveniji (veè ali manj kot eno leto). 11) Za leto 1971 to iz tehniènih razlogov ni bilo mogoèe. 46 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Posledica izloèitve zdomcev je manjše število prebivalstva, pa tudi manjše število neznanih odgovorov. Število prebivalstva po popisu 1991 se je zmanjšalo za 2,7 %. Število neznanih odgovorov za narodno pripadnost in jezike pa se je zmanjšalo približno za petino. Tabla 10: Prebivalstvo z neznano narodno pripadnostjo, neznanimi jeziki in neznano veroizpovedjo, Slovenija, popis 1991 Stalno Zdomci prebivalstvo Število % Prebivalstvo: skupaj 1 965 986 52 631 2,7 z neznano narodno pripadnostjo 53 545 11 190 20,1 z neznanim maternim jezikom 52 552 11 353 21,6 z neznanim pogovornim jezikom v družini 61 19312 73 4 20,8 z neznanim pogovornim jezikom v okolju 55 727 12 558 22,9 z neznano veroizpovedjo 294 318 15 751 5,4 Vir: Statistièni urad RS Popolnost zajetja Želja vsakega organizatorja popisa je, da bi bila popolnost zajetja kar najveèja. Popolno zajetje pomeni, da so popisani vsi, ki bi po metodologiji popisa morali biti. Da bi poplnost zajetja dosegli ali pa se ji vsaj èim bolj približali, so se morali popisovalci v gospodinjstva vraèati, èe pri prvem obisku svojega dela niso mogli opraviti. Èe ne ob prvem in ne ob drugem obisku (tega so najavili s posebnim pisnim obvestilom) niso našli oseb, ki bi jih morali popisati, so jih pisno povabili v pisarno obèinske popisne komisije (1953, 1981, 1991), ali o njih povprašali sosede (1961, 1971, 1981, 1991) ali pa so njihove osnovne podatke pridobil pri ustreznem obèinskem organu (1971,1981). Navodila za popis 2002 so doloèala, da mora popisovalec, ki prviè ni mogel vzpostaviti stika z gospodinjstvom, poskusiti to storiti vsaj še trikrat. Po konèanem popisovanju je statistièni urad ponudil možnost samopopisa vsem, ki jih popisovalec v èasu popisa ni obiskal ali pa so bili odsotni. Na njihovo željo jim je do 24. 4. 2002 poslal popisne vprašalnike, navodila, frankirano ovojnico, nekaj obrazcev Izjava P-3/NV in obrazec za izjavo o prostovoljnosti dajanja podatkov. Podpis slednje je bil pogoj za vkljuèitev vprašalnikov v popisno bazo. V Sloveniji smo èim popolnejše zajetje skušali doseèi tudi tako, da smo v popise vkljuèevali podatke iz registra prebivalstva. Že za popis leta 1981 je vsak popisovalec prejel izpis podatkov o prebivalcih iz Centralnega registra prebivalstva SR Slovenije po popisnih okoliših po stanju na dan 31. 12. 1980. »To je izpis podatkov o prebivalcih za popisni okoliš, kot pomožna dokumentacija za popisovalca.«12) Popisovalec je moral popisati tudi osebe, ki jih ni bilo v navedenem seznamu, èe je to predvidevala popisna metodologija. Za popis leta 1991 so popisovalci prejeli popisnice z že vpisanimi imeni in priimki, naslovi in enotnimi matiènimi številkami oseb in prazne popisnice. Identifikacijski podatki so bili izpisani iz centralnega registra prebivalstva. To pomeni, da so bili vprašalniki z vnaprej natisnjenimi identifikacijskimi podatki izpisani samo za osebe s prijavljenim stalnim prebivališèem v Sloveniji. Popisovalci pa so morali popisati vsakogar, ki je po popisni metodologiji sodil v prebivalstvo Slovenije ali med zaèasno navzoèe v Sloveniji. Tudi za popis 2002 so popisovalci prejeli seznam vseh oseb s prijavljenim stalnim ali zaèasnim prebivališèem v popisnem okolišu in ustrezno število popisnih vprašalnikov z že natisnjenimi osnovnimi identifikacijskimi podatki 12) Strokovno-metodološka navodila za organiziranje in izvajanje popisa, Metodološko gradivo, št.12/81, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, februar 1981, str. 8 47 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 po stanju 9. 11. 2001. To je bil izpis iz tako imenovane predpopisne baze, v kateri so bili združeni podatki razliènih administrativnih in statistiènih virov. Kljub temu je popisovalec moral popisati tudi osebe, ki niso bile navedene v seznamu, èe so ustrezale merilom doloèenim s popisno metodologijo. Takih je bilo blizu 0,1 %. 3.1.2 Metode zbiranja podatkov Podatke, ki se zbirajo s popisi, je mogoèe zbrati na razliène naèine: z metodo intervjuja, s samopopisom, s pomoèjo administrativnih evidenc ali pa s kombinacijo omenjenih metod. V dozdajšnjih popisih na ozemlju Slovenije so bile uporabljene že skoraj vse omenjene metode. Popise, izvedene po drugi svetovni vojni, lahko glede na uporabljene metode zbiranja podatkov – popisovanja – razdelimo v tri skupine: - popisi 1948, 1953, 1961 - popisa 1971, 1981 - popisa 1991, 2002. Osnovna metoda zbiranja podatkov ob popisih leta 1948, 1953 in 1961 je bil samopopis. Le za tiste, ki niso bili sposobni sami izpolniti vprašalnikov, je to moral opraviti »starešina gospodinjstva« ali popisovalec. Zato so bili popisni vprašalniki sestavljeni tako, da je bilo ob vsakem vprašanju natisnjeno navodilo za pravilen vpis odgovora. Kolièina navodil na vprašalnikih se je od popisa do popisa manjšala, obenem pa so postajala obsežnejša navodila za delo popisovalcev. Popisovalec je moral ob svojem prvem obisku v gospodinjstvu razdeliti vprašalnike, vpisati identifikacijske podatke in dolèiti navzoènost oseb (navzoèa, zaèasno navzoèa, zaèasno odsotna) v gospodinjstvu. Ob svojem drugem obisku je moral vprašalnike pregledati, jih po potrebi dopolniti ali izpolniti in pobrati. Od tega naèina popisovanja je popisovalec smel odstopiti le izjemoma. V navodilih je bilo zapisano takole: »V tistih naseljih pa, kjer so hiše raztresene tako, da je popisni okoliš zelo obsežen, lahko popisne komisije izjemno odredijo, da popisovalci v takih okoliših ne delijo popisnih obrazcev v naprej in jih šele potem zbirajo, temveè da opravijo oboje hkrati«. V popisih 1971 in 1981 je popisovalec praviloma gospodinjstvo obiskal le enkrat in takrat tudi izpolnil popisne vprašalnike za vse èlane gospodinjstva. »Popisovalci so obiskali vsako stavbo oziroma stanovanje v svojem popisnem okolišu in takoj popisali stanovanja, gospodinjstva in osebe. V primerih, ko popisovalci v gosopodinjatvu niso našli nobene odrasle osebe ali èe v stanovanju ni bilo nikogar, je bila njihova dolžnost, da ponovno obišèejo gospodinjstvo in ga popišejo.« V popisu 1991 je bila uporabljena kombinacija metode intervjuja in popisa s pomoèjo administrativnih in statistiènih virov. Popisovalci so prejeli popisnice, na katerih so bili že natisnjeni naslovni podatki: ime in priimek osebe, naslov, in enotna matièna številka obèana (EMŠO). Te informacije so bile prevzete iz Centralnega registra stalnega prebivalstva. Poleg tega so bile izpisane še številke vprašanj, na katera ni bilo treba odgovoriti, ker so se podatki že nahajali v katerem od uporabljenih administrativnih ali statistiènih virov. Popisovalci so zbrali podatke tudi za ta vprašanja, vendar pa so bili med statistièno obdelavo prekriti s podatki iz administrativnih ali statistiènih virov. Veljalo je preprièanje, da so podatki administrativnih virov zanesljivejši od izjav posameznikov. Pri popisu leta 2002 je bil glede uporabe administrativnih evidenc storjen še korak dalje. Iz omenjene predpopisne baze ja bilo za vse prebivalstvo zagotovljenih 9 podatkov, za nekatere skupine pa še dodatnih 7. Za prvo skupino podatkov popis ni vseboval vprašanj, za drugo pa jih je, vendar vsem nanja ni bilo treba odgovarjati. Med temi vprašanji ni bilo podatkov o veroizpovedi, narodni pripadnosti, jezikih. Bila pa so vprašanja o kraju rojstva, državljanstvu, zadnji selitvi, spolu, itd. Zato uporaba administrativnih virov ni neposredno vplivala na podatke o verski, narodni in jezikovni sestavi prebivalstva. Gotovo pa je izboljšala zajetje in podatke o tistih znakih, ki jih obièajno kombiniramo z narodno pripadnostjo, veroizpovedjo, jeziki (spol, izobrazba itd.). Popis 2002 je znova uvedel možnost samopopisa. O tej možnosti so bila gospodinjstva obvešèena preko množiènih obèil in z obvestilnim pismom. Tudi popisovalec jih je moral opozoriti na to možnost. Èe se je gospodinjstvo odloèilo za samopopis, mu je popisovalec ob prvem obisku pustil ustrezno število vprašalnikov, skupaj s kratkimi navodili, in se ponje vrnil nekaj dni pozneje. Ta naèin popisovanja, ki naj bi ljudem omogoèil veè zasebnosti pri vpisovanju odgovorov, se oèitno ni priljubil. Samopopisalo se je le 60.600 oseb ali 3 % prebivalstva. O razlogih za to težko sodimo, vendar se 48 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI zdi, da je potreba po dvakratnem obisku popisovalca odvraèala od samopopisa ene in druge - gospodinjstva in popisovalce. Obvešèenost prebivalstva o samopopisu je bila po mnenju popisovalcev namreè dobra ali zelo dobra. Po konèanem popisu je Statistièni urad zaprosil popisovalce, da ocenijo kakovost odgovorov tistih, ki so vprašalnike izpolnili sami. 19 % popisovalcev je ocenilo, da so bili vprašalniki dobro izpolnjeni, 25 %, da so bili srednje dobro, 27 % slabo in pomankljivo. 29,% popisovalcev ni želelo presojati kakovosti s samopopisom izpolnjenih vprašalnikov (Žnidaršiè, 2002). Poleg tovrstnega samopopisa pa je bil ob popisu 2002 možen tudi delni samopopis. Na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi je bilo namreè mogoèe odgovarjati posebej (Izjava o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi, P-3/NV), brez navzoènosti popisovalca, in odgovore odposlati neposredno na statistièniu urad. Za tovrstni samopopis se je odloèilo slabih 11 % prebivalstva (poglavje 3.1.2). V anketi ob koncu popisovanja sta dve tretjini popisovalcev izjavili, da ljudje k Izjavi niso imeli pripomb, èetrtina je navedla, da so popisovanci imeli negativne pripombe, 7 % pa jih je menilo, da so prebivalci Izjavo sprejeli pozitivno (Žnidaršiè, 2002). 3.1.3 Kdo odgovarja na vprašanja in kdo vpisuje odgovore Za pravilnost odgovorov je gotovo najbolje, da na vprašanja odgovarja vsak zase oziroma tisti, ki podatke najbolje pozna. Zase lahko praviloma odgovarjajo navzoèi odrasli, za otroke starši ali skrbniki, za odsotne osebe pa druge odrasle osebe. To osnovno pravilo je v Sloveniji veljalo v vseh popisih po drugi svetovni vojni. Veljalo je za vsa vprašanja, tudi za izrazito subjektivna, kakršni sta vprašanji o veroizpovedi in narodni pripadnosti. Šele popis leta 2002 se je v tem pravilu deloma odmaknil od ustaljene prakse. Iz povedanega izhaja, da sta bili v vsakem popisu prebivalstva dve skupini oseb, za katere so odgovarjali drugi: otroci in odsotni odrasli. Otrok je bilo vedno veè kot odraslih odsotnih. V popisih 1948, 1953 in 1961 so starši odgovarjali za otroke do 10. leta starosti, v nadaljnjih pa za otroke do 15. leta starosti. Izjema je bilo vprašanje o veroizpovedi v popisu leta 1953. Zanj je bila starostna meja postavljena višje kot za druga vprašanja. V navodilih za popisovalce je bila ta izjema utemeljena takole: «Pri tem vprašanju je postavljena starostna meja višje kot pri vprašanju o narodnosti in materinem jeziku, ker gre za osebno preprièanje, ki zahteva višjo stopnjo zrelosti, kakor je to potrebno za obèutek narodnostne pripadnosti ali za materin jezik.« Drugo skupino oseb, ki na popisna vprašanja ni odgovarjala sama, so sestavljali zaèasno odsotni odrasli13). Število teh oseb se zaradi vse veèje mobilnosti prebivalstva poveèuje. Najveèje je bilo v popisih 1971, 1981 in 1991. V 60. in 70. letih so namreè mnogi odšli v tujino zaradi dela, šolanja ali bivanja. Ker je bil ta njihov odhod mišljen le kot zaèasen, so bili vsi, èeprav so živeli v tujini, vkljuèeni med stalno prebivalstvo Slovenije. Kljub temu da je bila popisu teh oseb (imenovanih zdomci) namenjena posebna pozornost (popis v tuijni leta 1971, obvešèanje o popisu preko konzularnih predstavništev, na vstopih v državo v letih 1971 in 1981 itd.), so popisovalci podatke o mnogih izmed njih pridobili ali od sorodnikov ali sosedov ali pa so vprašanja ostala brez odgovorov. Tak naèin zbiranja podatkov o odsotnih je sèasoma postal nesprejemljiv. Posebno glede zelo osebnih vprašanj, kot sta narodna pripadnost in veroizpoved, postajamo èedalje bolj obèutljivi in ne želimo, da o tem odloèajo drugi. Ob popisu 2002 je zato popisovalec moral za odsotne osebe pustiti v gospodinjstvu obrazec Izjava P-3/NV, da ga je le-ta lahko sama izpolnila. Statistièni urad je take izjave sprejemal tudi še po 15. aprilu, ko je bilo popisovanje konèano. Tako je imela veèina zaèasno odsotnih možnost, da je osebno odgovorila na vprašanji o veroizpovedi in narodni pripadnosti. Usposobljenost popisovalcev Usposobljenost popisovalcev naj bi zagotavljala njihova izobrazba in znanje, pridobljeno na posebnih teèajih. Sodelujoèi pri popisu 2002 so morali imeti vsi najmanj srednješolsko izobrazbo. O prejšnjih popisih nimamo podobnih informacij. Poznamo pa poklicno sestavo popisovalcev ob prvem povojnem popisu. Takratno in sedanjo 13) Tisti, ki so služili vojaški rok ali prestajali zaporno kazen, so bili v popisih 1953, 1961, 1971 in 1981 popisani v vojašnicah oziroma zaporih. Njihove popisnice so bile nato uvršèene v gradivo popisnega okoliša, v katerem so imeli stalno prebivališèe. 49 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 poklicno klasifikacijo smo priredili do te mere, da so posamezne kategorije prebivalstva med seboj primerljive. Prikazuje jih tabela 11. Sestava popisovalcev se je v dobrih petdesetih letih bistveno spremenila. Leta 1948 je bila skoraj polovica popisovalcev državnih uslužbencev, med njimi je bilo veliko uèiteljev, drugo najšteviènejšo skupino so sestavljali kmetje, sledili so delavci, upokojenci in drugi. Takšna sestava popisovalcev je bila mogoèa zato, ker je predsedstvo vlade FLRJ na zahtevo zveznega statistiènega urada poslalo razpis vsem zveznim ustanovam in podjetjem, da odobrijo odsotnost uslužbencem in delavcem, ki bodo doloèeni za popisovalce (Konaèni, 1951)14). Tudi v naslednjih popisih so bili ustanove, podjetja in organizacije z zakonom zavezani, »dati obèinskim popisnim komisijam na razpolago svoje delavce, ki jih obèinska skupšèina doloèi za popisovalce, inštruktorje in kontrolorje«. V letu 1991 pa tega niso bili veè dolžni, »èe bi njihovo imenovanje in delo pri popisu povzroèilo motnje v delovnem procesu«. V zakonu o popisu 2002 tovrstnega èlena ni bilo veè. Izbor popisovalcev in obmoènih inštruktorjev je bil izveden s pomoèjo javnega razpisa. Nanj se je prijavilo 2,6-krat veè oseb, kot je bilo potrebnih. Število popisovalcev je odvisno od števila prebivalstva, obsežnosti vprašalnikov in trajanja popisovanja. Število prebivalstva se je v vsem povojnem obdobju poveèevalo, prav tako število vprašanj na popisnih obrazcih. Kljub temu je pri popisu leta 1948 v Sloveniji sodelovalo 11 466 popisovalcev, leta 2002 pa le 8 698. Razlog za tolikšno razliko je v trajanju popisovanja. Leta 1948 je bilo treba popis izvesti v treh dneh, leta 2002 pa v petnajstih. Tabela 11: Poklicna sestava popisovalcev, Slovenija, popisa 1948 in 2002 % Poklicna skupina 1948 2002 Skupaj 100 100 Delovno aktivne osebe 89 19 Upokojenci 5 3 Uèenci in študentje 2 54 Brezposelni 0 14 Drugi in neznano 4 10 Vir: Stanovništvo po polu i dimaæinstva, Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine, Knjiga 1, Savezni zavod za statistiku i evidenciju, Beograd 1951 Žnidaršiè: Kadrovska organizacija popisa 2002 in analiza mnenj popisovalcev, v Vkljuèevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo, Zbornik, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana 2002 Delo popisovalca je zahtevno, zato je zahteva po vsaj srednji izobrazbi gotovo utemeljena. Toda v prvih povojnih letih je bilo takih oseb malo. Še leta 1961 je imelo v Sloveniji srednješolsko ali višjo izobrazbo le 20 % starejših od 14 let. Zato ni èudno, da je zakonodajalec popisovalce zbiral tudi med zaposlenimi. Poleg izobrazbe je za uspešno delo popisovalcev zelo pomembna tudi kakovost njihovega usposabljanja, vendar o njej vemo zelo malo. Vemo le, da so teèaji za popisovalce trajali do tri dni. Šele za teèaje, namenjene usposabljanju popisovalcev za popis 2002, imamo nekaj veè informacij. V posebni anketi so popisovalci z ocenami od 1 (nezadostno) do 5 (odlièno) ocenili kakovost pouka in gradiv, ki so jih prejeli. Najveè, 41 %, se jih je odloèilo za oceno prav dobro, èetrtina za odlièno in èetrtina za dobro. Sedem odstotkov popisovalcev s poukom ni bilo zadovoljnih. Podobno so ocenili tudi kakovost gradiv.15) 14) Navodilih za popisovalce, ki jih je pred popisom leta 1948 izdala Planska komisija LR Slovenije, v okviru katere je deloval Statistièni urad Slovenije, je zapisano: »Dolžnost popisovalca je èastna dolžnost.« 15) Interno gradivo SURS. 50 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Razumevanje zastavljenih vprašanj Razumevanje zastavljenih vprašanj je odvisno od oblike oziroma jasnosti vprašanja in od razumevanja pojma, ki ga vprašanje vsebuje. Èe se sestavljalcem vprašalnika zdi potrebno, lahko vprašanje dopolnjujeta pojasnilo ali definicija. Vendar za nekatere pojme jasne in splošno sprejete definicije ni. Tak pojem je narod oziroma narodna pripadnost. Vsak si ga lahko razlaga po svoje. Zato je zastavljanje takih vprašanj smiselno le, èe je pojem splošno znan in sprejet in ga ljudje razumejo. Pojem naroda oziroma narodne pripadnosti se je izoblikoval v 19. stoletju. Neposredno vprašanje o narodni pripadnosti pa je bilo v Sloveniji prviè zastavljeno v popisu leta 1948. Odtlej se je pojavljalo v vseh popisih in tudi na veèini vprašalnikov vitalne in selitvene statistike. Pojem naroda oziroma narodne pripadnosti je postal splošno znan in sprejet, èeprav si strokovnjaki o njegovi definiciji niso edini. Trditev, da je pojem naroda ali narodnosti postal splošno znan in sprejet, lahko podkrepimo s podatki o deležu prebivalstva, ki je na vprašanje o narodni pripadnosti odgovarjalo s pokrajinsko ali pa z državno identifikacijo. Prvi so na primer odgovorili, da so Prekmurci, Istrani itd., drugi pa, da so Jugoslovani. V popisih od 1953 do 1991 njihov skupni delež (opredeljeni po regionalni pripadnosti ali kot Jugoslovani) ni nikoli presegel 2 %. Pojem veroizpovedi je mnogo starejši od pojma narod, vendar v slovenski statistiki po drugi svetovni vojni ni bil v rabi. Od leta 1931 do 1991 uradna statistika prebivalstva ni nikoli vpraševala o veroizpovedi16). Tudi ankete tega vprašanja niso vsebovale, èeprav že »od sredine šestdesetih let potekajo sistematiène empiriène sociološke raziskave religioznosti prebivalcev Slovenije in njihovega odnosa do cerkve«17). V teh anketah – ponavljale so se približno vsakih 5 let in so vsakokrat zajele 1000 – 2000 polnoletnih oseb – niso vpraševali po veroizpovedi, temveè po vernosti, obiskovanju verskih obredov in pripadnosti verskim skupnostim. Izraz veroizpoved je bil v popisni vprašalnik znova vkljuèen po 60. letih. Med tem sta se država in cerkev loèili, izpovedovanje vere je bilo v veèini tega obdobja svobodno le v zasebnem življenju, sprožil se je proces sekularizacije, v množiènih medijih je bilo verskim vprašanjem namenjenega zelo malo prostora in èasa itd. Zaradi vseh teh sprememb je leta 1991 vprašanje o veroizpovedi verjetno marsikoga presenetilo. Vprašanje se je glasilo: Veroizpoved.18) V navodilih za popisovalce je bilo sicer zapisano, da državo zanima »le odnos osebe do vere, in ne to, ali je oseba uradno registrirana kot njen pripadnik«, na vprašalniku pa tega pojasnila ni bilo. K presoji o razumljivosti ali nerazumljivosti zastavljenih vprašanj lahko prispeva vpogled v konkretne odgovore. Táko priložnost smo imeli pri statistièni obdelavi popisa 2002. Ugotovili smo, da je zelo velika veèina ljudi odgovorila formalno pravilno. To pomeni, da je na vprašanje o narodni/etnièni pripadnosti oziroma veroizpovedi odgovorila z navedbo konkretnega naroda oziroma konkretne veroizpovedi ali pa je oznaèila enega od ponujenih odgovorov. Na vprašanje o narodni/etnièni pripadnosti so nekateri odgovorili s pokrajinsko ali versko opredelitvijo. Število pokrajinsko opredeljenih (približno 1500) je bilo veliko veèje od števila versko opredeljenih (približno 200). Na vprašanje o veroizpovedi pa je okrog 500 oseb odgovorilo z narodno opredelitvijo. Tisti, ki so na vprašanje o narodni/etnièni pripadnosti odgovorili z versko opredelitvijo in narobe, so bili uvršèeni v skupino »neznana narodna pripadnost« ali »neznana veroizpoved«. Zamenjevanje narodne in verske pripadnosti je najpogosteje vezano na prebivalstvo, ki je po poreklu iz tistih predelov nekdanje Jugoslavije, kjer je bilo/je nastajanje narodne identitete povezano z versko identiteto. To velja predvsem za Bosno in Hercegovino. Pojem maternega jezika naj bi bil vsem razumljiv. Zato se sestavljalcem vprašalnikov ob nobenem popisu ni zdelo potrebno, da bi vprašanje o maternem jeziku dopolnili z definicijo. Toda pojem maternega jezika je (zaradi 16) Leta 1953 se je vprašanje glasilo »Odnos do vere«. Izraz »veroizpoved« je bil uporabljen le v pojasnilu. 17) Niko Toš et all.: Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih), FDV-IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množiènih komunikacij, Ljubljana 1999, str. 159. 18) Slovar slovenskega knjižnega jezika 1991, geslo veroizpoved: 1. besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke kršèanske vere, Cerkve: moliti, sestaviti veroizpoved * rel. augsburška veroizpoved ki sloni na Lutrovih naukih, sprejetih leta 1530 v Augsburgu; krstna veroizpoved ki se uporablja pri krstu; nicejska veroizpoved sprejeta na nicejskem cerkvenem zboru leta 325. 2. verska skupnost glede na priznavanje takega besedila: v mestu ima svoje obrede veè kršèanskih veroizpovedi; pripadniki veroizpovedi / popisati prebivalce po njihovi veroizpovedi verski pripadnosti; živeti po zahtevah veroizpovedi vere. 51 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 njegove pomenske zveze z materjo) mogoèe tudi napaèno razumeti. Velikosti napake ne poznamo; predpostavljamo, da ni velika. V državah, kjer prebivalstvo govori razliène jezike, je za razumevanje vprašanj zelo pomembno, da so zastavljena v jeziku, ki ga ljudje najbolje razumejo. V Jugoslaviji po drugi svetovni vojni so bili vprašalniki, vsaj od popisa 1971 dalje, za vsak popis natisnjeni v 20-30 jezikovnih razlièicah. V Sloveniji so bili za popisa 1971 in 1981 poleg slovenskih pripravljeni dvojezièni vprašalniki (slovensko-madžarski in slovensko-italijanski). Uporabljali so se na obmoèjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost. Za popisa 1991 in 2002 pa so bili natisnjeni slovenski, italijanski in madžarski vprašalniki. V zadnjem popisu si je na dvojeziènih obmoèjih vsakdo lahko izbral ali slovenski ali italijanski oziroma madžarski vprašalnik. V madžarski in italijanski jezik so bila prevedena še pooblastila popisovalcev, obvestila o ponovnem obisku in leta 2002 tudi kratka navodila (navodila za samopopis). Da bi olajšali popisovanje tujcev, so bili za popis 2002 prviè pripravljeni tudi vprašalniki v angleškem jeziku. Za popisovanje na obmoèjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, so bili v vseh popisih izbrani popisovalci, ki so se lahko sporazumevali tudi v teh jezikih. Tabela 12: Jezikovne razlièice popisnih vprašalnikov, Slovenija, popisi 1948–2002 Jezik popisnih vprašalnikov 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Slovenski x x x x x x x Italijanski ... ... ... ... ... x x Madžarski ... ... ... ... ... x x Slovensko-italijanski ... x ... x x o o Slovensko-madžarski ... ... ... x x o o Angleški o o o o o o x x = da o = ne Vir: Statistièni urad RS Vplivanje na odgovore V popisih, v katerih se uporablja metoda intervjuja, je popisovalec posrednik med popisovano osebo in informacijo, ki jo zapiše na vprašalnik. Zato lahko vpliva na odgovore - z naèinom spraševanja, s pojasnjevanjem in z zavednim ali nezavednim sugeriranjem odgovorov zlasti tistim, ki se ne morejo odloèiti ali teh vprašanj ne razumejo dobro ali jih sploh ne razumejo. Zato je tako zelo pomembno, da so vprašanja èimbolj nedvoumna in razumljiva in da jih popisovalec vsaki osebi prebere. S tem zmanjšamo pojasnjevalno vlogo popisovalca. Pri 8–9 tisoè popisovalcih je namreè nemogoèe zagotoviti enotnost pojasnjevanja. Popisi leta 1948, 1953 in 1961 so bili zamišljeni kot samopopisi. Kljub temu so bila popisovalcem ob popisu 1961 (Uputstva, 1962) dodeljena pooblastila, da popisovanega opozorijo na posledice njihovega odgovora na vprašanje o narodni pripadnosti, èe ta odgovor ne bi oznaèeval narodne pripadnosti, temveè regionalno ali versko pripadnost ali pa celo državljanstvo (uvršèen bi bil med narodnostno neopredeljene Jugoslovane). Èe je popisovani kljub temu vztrajal pri svojem odgovoru, ga je popisovalec moral upoštevati, to je, vpisati na vprašalnik. Takih primerov tudi v Sloveniji ni bilo malo, saj se je za Jugoslovane opredelilo 2784 oseb ali 0,18 % prebivalstva. V popisih 1948 in 1953 opredelitev za Jugoslovana ni bila možna. Že v naslednjem popisu (1971), v katerem so podatke zbirali in vpisovali popisovalci, le-ti niso smeli z nièemer vplivati na obèana pri njegovi izjavi o narodni ali etnièni pripadnosti. V navodilih za popisovalce se prviè pojavi taka zahteva: »Kot odgovor na to vprašanje se vpiše narodnost ali etnièna pripadnost natanèno tako, kot to izjavi obèan (oseba), ki se popisuje. Tako n.pr. je treba vpisati: Èrnogorec, Hrvat, Makedonec, Musliman - v pomenu narodnosti, Slovenec, Srb, Albanec, Madžar, Slovak, Rom - Cigan itd. Èe obèan izjavi, da je »Jugoslovan«, mora popisovalec vpisati tudi tak odgovor, èeprav ne pomeni nacionalne opredelitve.« Podobno besedilo vsebujejo tudi Strokovno-metodološka navodila za organiziranje in izvajanje popisa leta 1981. Zakon o popisu 1981 pa 52 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI vsebuje èlen, ki z denarno kaznijo ali s kaznijo zapora do 60 dni sankcionira osebo, ki pri izvajanju popisa »vpliva na obèana, da se proti svoji volji izreèe o pripadnosti narodu, narodnosti oziroma etnièni skupini«.19) V navodilih za popisovalce ob popisu 1991 je med pomembnimi splošnimi napotki za izpolnjevanje popisnice (vprašalnika za osebo) zapisano: »Pri vprašanjih o narodnostni pripadnosti, veroizpovedi, pogovornem jeziku v družini, pogovornem jeziku v okolju morate prebrati celotno besedilo, ki je napisano na »pomožnem delu Popisnice««.20) Zakon o popisu predvideva sankcije za popisovalca, ki vpliva na izrekanje o narodni pripadnosti in veroizpovedi, enako kot popis leta 1981. V navodilih za popisovanje 2002 je besedilo podobno, vendar še malo bolj izpopolnjeno. Nanaša se tako na narodno pripadnost kot na veroizpoved: »Popisovalec je dolžan popisani osebi prebrati oziroma pokazati ponujene možne odgovore in jo opozoriti, da se ni dolžna izreèi o narodni/etnièni pripadnosti. Odgovor na vprašanje o narodni/etnièni pripadnosti in o veroizpovedi mora oznaèiti oziroma vpisati natanèno tako, kot ga je popisana oseba povedala. Izogniti se mora sugeriranju odgovorov . « Zakon o popisu 2002 sankcionira z denarno kaznijo popisovalca, »èe pobira podatke o narodni pripadnosti in veroizpovedi v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 10. èlena.« Iz tega kratkega pregleda navodil za popisovalce od leta 1961 dalje lahko povzamamo, da je imel popisovalec formalno èedalje manj vpliva na odloèanje posameznika o njegovi narodni pripadnosti in v zadnjih dveh popisih tudi o veroizpovedi in da je postal odgovor na ti dve vprašanji popolnoma odvisen od posameznikove odloèitve. V popisu 2002 je imel vsak posameznik celo možnost, da na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi ni odgovarjal v navzoènosti popisovalca, temveè je to opravil sam na posebnem vprašalniku in ga statistiènemu uradu odposlal po pošti. S takim naèinom odgovarjanja je bil morebiten vpliv popisovalca iznièen. Poleg popisovalca lahko na odgovore posameznika vplivajo tudi drugi èlani gospodinjstva. Tovrstni vpliv vse do popisa 2002 ni bil deležen posebne pozornosti. V popisu leta 1953 je moral starešina gospodinjstva celo s podpisom na »gospodinjskem listu« jamèiti za odgovore èlanov »svojega« gospodinjstva. V kasnejših popisih takega ali podobnega navodila ne zasledimo veè. V navodilih za popis 1971 je zapisano: »Najbolje je, èe odgovarja vsaka odrasla oseba sama ...«. Podatke o odsotnih so popisovalci pridobili od navzoèih odraslih èlanov gospodinjstva, tudi o narodni pripadnost in veroizpovedi. Šele v popisu letu 2002 je bila postavljena zahteva, da na ti dve vprašanji vsakdo odgovarja sam. Ta zahteva je bila uresnièena tako, da je popisovalec za tiste, ki so bili v èasu njegovega obiska odsotni ali pa se v navzoènosti drugih èlanov gospodinjstva ali popisovalca niso želeli opredeliti o svoji narodni/etnièni pripadnosti in/ali veroizpovedi, pustil v gospodinjstvu poseben obrazec za izjavo (Izjava P- 3NV). Ta je vseboval vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi. Izpolnjeno Izjavo je oseba vložila v posebno ovojnico in jo odposlala na statistièni urad. Ta je obrazce z izjavo sprejemal do konca septembra 2002, tako da so imeli možnost odgovoriti tudi dalj èasa odsotni. Takoj po konèanem popisu, je statistièni urad popisovalce s kratko anketo vprašal, kako so popisovanci komentirali možnost uporabe Izjave P-3/NV. Tretjina je odgovorila, da komentarjev ni bilo, tretjina, da niso bili niti negativni niti pozitivni, èetrtina, da so bili negativni, in 7 % , da so bili pozitivni. Naèin odgovarjanja Na zastavljena vprašanja je mogoèe odgovarjati na dva naèina: z vpisovanjem odgovorov ali z oznaèevanjem že natisnjenih (ponujenih) odgovorov. Prakse evropskih držav so glede tega razliène, vendar veèina uporablja drugi naèin (poglavje 2.2). Razlika med prvim in drugim naèinom je v tem, da pri prvem združuje odgovore v skupine statistièni urad po konèanem popisovanju, pri drugem pa se morajo posamezniki sami uvrstiti v eno od ponujenih skupin. Ponujeni odgovori omogoèajo hitejšo statistièno obdelavo podatkov, vpisovanje konkretnih odgovorov pa daje veè svobode popisovancem in omogoèa odkrivanje novih verskih ali narodnih skupin. Do popisa 2002 je bilo treba odgovore na vprašanja o veroizpovedi, narodni pripadnosti in jezikih vpisati, leta 2002 pa je bila prviè uporabljena kombinacija obeh naèinov (tabela 6). Zanjo se je statistièni urad odloèil zato, da bi poenostavil statistièno obdelavo zbranih podatkov. 19) Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981/Ur. list SFRJ, št.41/80, 21. èlen. 20) Pomožni del popisnice je tisti del, na katerem so natisnjena kratka pojasnila. 53 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Zapovrstje vprašanj Vprašalniki za osebo, imenovani popisnice, so bili doslej sestavljeni tako, da so si vprašanja sledila od enostavnejših k zapletenejšim oziroma od vprašanj, namenjenih vsem, k vprašanjem, namenjenim samo doloèenim skupinam prebivalstva. V taki shemi so bila vprašanja o veroizpovedi, jezikih in narodnosti uvršèena v zaèetni del in torej namenjena vsemu prebivalstvu. Ta vprašanja so bila vedno zastavljena v sklopu, drugo za drugim in do popisa leta 2002 so vedno sledila prvim desetim, namenjenim vpisovanju imena in priimka, rojstnih podatkov, podatkov o zakonskem stanu, selitvah in o številu živorojenih otrok. V popisu 2002 so se zaradi spremenjene sheme popisnice (nekaj vprašanj o gospodinjstvu je bilo vkljuèenih v popisnico) zaèela šele z zaporedno številko 29, tudi tokrat pa so bila uvršèena za vprašanji o selitveni zgodovini popisovane osebe. V vseh popisih po drugi svetovni vojni je bilo zapovrstje zastavljenih vprašanj praviloma vedno enako. Prvo je bilo vprašanje o narodni pripadnosti. Sledilo je vprašanje o maternem jeziku ali o veroizpovedi. Kadar je popis vseboval tudi vprašanje o državljanstvu, je bilo to zastavljeno neposredno pred vprašanjem o narodni pripadnosti. V popisih 1991 in 2002, ki sta vsebovala veè kot eno »jezikovno vprašanje«, je vprašanju o narodni pripadnosti sledilo vprašanje o veroizpovedi, nato pa o maternem jeziku, pogovornem jeziku v družini oz. gospodinjstvu in leta 1991 še vprašanje o pogovornem jeziku v okolju. Iz opisanega zapovrstja vprašanj bi bilo mogoèe sklepati, da je imelo za sestavljavce vprašalnikov najveèjo težo vprašanje o narodni pripadnosti. To je gotovo veljalo za obdobje nekdanje Jugoslavije, v Sloveniji po letu 1991 pa gre bolj za ohranjanje tradicije. Umestitev vprašanj v zaèetni del vprašalnika lahko razumemo kot znak pozitivnega odnosa do tovrstnih vprašanj. Èe bi bilo prebivalstvo do njih negativno naravnano, gotovo ne bi bila umešèena na zaèetek vprašalnika. Tabela 13: Zapovrstje vprašanj na popisnici, Slovenija, popisi 1948–2002 1948 19531961 1971 1981 1991 2002 Veroizpoved .. 13. .. .. .. 9. 30. Materni jezik .. 12. 13. 11. 10. 10. 31. Pogovorni jezik v družini .. .. .. .. .. 11. 32. Pogovorni jezik v okolju .. .. .. .. .. 12. .. Narodna pripadnost 1) 6. 11. 12. 10. 9. 8. 29. 1) Konkretna oblikovanost vprašanja se je od popisa do popisa spreminjala, pomen pa je ostajal isti. Vir: Statistièni urad RS 3.2 STATISTIÈNA OBDELAVA PODATKOV Izraz statistièna obdelava podatkov oznaèuje postopke, ki so potrebni, da zbrane odgovore spremenimo v urejene podatke. Ti postopki so: šifriranje (pretvorba besedila v številèno oznako), vnos na elektronske medije, preverjanje logiènih povezav med razliènimi odgovori, popravljanje nelogiènih odgovorov (posamièno ali avtomatsko), razvršèanje nenatanènih, nejasnih in manjkajoèih odgovorov, združevanje v skupine. Ker pa je bila osnova izjav o narodni pripadnosti in veroizpovedi v vseh popisih prebivalstva, izvedenih po koncu druge svetovne vojne, subjektivno merilo, zbrani podatki niso bili med statistièno obdelavo podvrženi nikakršnemu spreminjanju ali preverjanju. Prav tako tudi ne podatki o jezikih. Zato je na rezultate lahko vplivalo, èe izkljuèimo morebitne napake pri šifriranju in vnosu podatkov, le združevanje v skupine (klasificiranje) in razvršèanje nenatanènih, nejasnih in manjkajoèih odgovorov. 54 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI 3.2.1 Klasificiranje Klasificiranje doloèenih znaèilnosti prebivalstva je mogoèe opraviti že pred popisom na osnovi vedenj, pridobljenih v predhodnih popisih ali drugih raziskavah, ali pa šele po konèanem zbiranju podatkov. V prvem primeru so možni odgovori že ponujeni na vprašalniku ali pa je treba svobodno oblikovane odgovore med statistièno obdelavo uvrstiti v ustrezne, že prej doloèene skupine. V drugem primeru pa razvršèanje odgovorov v skupine opravimo po popisu. Razvršèanje odgovorov po popisu ima to prednost, da je oblikovanje skupin mogoèe prilagoditi zbranim podatkom. Na vprašanja, ki jih obravnavamo v tej knjigi, je bilo treba v vseh popisih od 1948 do 1991 odgovarjati z vpisovanjem odgovorov. Ti odgovori so bili uvršèeni v ustrezne skupine ob šifriranju. Klasifikacije so bile pripravljene že pred popisom. V popisu 2002 pa so bili nekateri možni odgovori na vprašanja o veroizpovedi, narodni pripadnosti in jezikih že natisnjeni na vprašalniku, veèino pa je bilo vendarle treba vpisati. Kodiranje teh odgovorov je bilo strojno (optièni bralnik). Vsak nov odgovor je prejel novo kodo. Šifranti so nastajali sproti. Tak naèin omogoèa prepoznavanje morebitnih novih skupin. Klasifikacije so nastale po konèanem optiènem branju, zato so se lahko prilagodile nekaterim novostim (npr. bošnjaki, èrnogorski jezik itd.). Priprava klasifikacij je zahtevno opravilo, saj lahko vpliva na vsebino podatkov. Zato jih statistiène ustanove obièajno ne pripravljajo same, temveè v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi in/ali politiènimi zavodi in organizacijami21). V tabelah 19, 20 in 21, uvršèenih na konec tega poglavja, prikazujemo klasifikacije veroizpovedi, maternega jezika in narodne pripadnosti za vse popise prebivalstva od leta 1948 dalje. Povzeli smo tiste klasifikacije, ki so bile uporabljene za objavljanje podatkov na ravni države (Jugoslavije, Slovenije) ali republike Slovenije. Za objavljanje podatkov na nižjih teritorialnih ravneh ali v kombiniranih tabelah so bile klasifikacije obièajno krajše. Za popise 1981, 1991 in 2002 so na elektronskih medijih ohranjene tudi širše klasifikacije, vendar se uporabljajo le v raziskovalne namene. Veroizpoved Pri popisu 1953 je bilo predvideno, da ljudje na vprašanje o veroizpovedi odgovorijo tako, da se opredelijo za doloèeno veroizpoved ali pa napišejo »brez vere«. Ker pa vsi ljudje niso preprièani verniki ali preprièani ateisti in ker nekateri na vprašanje niso hoteli odgovoriti »je bil izbran tak postopek šifriranja, da rezultati verno odslikavajo dejanske odgovore«. Tisti, ki so odgovorili, da so neopredeljeni, indiferentni ali da verujejo, so bili združeni v eno skupino. Veroizpovedi in verske sekte, ki so imele majhno število pripadnikov, so bile združene v enoti »ostali hrišæani« in »ostali nehrišèani«. V enoto »neznano« so bili uvršèeni popolnoma neèitljivi odgovori in popisnice, na katerih ni manjkal samo odgovor na vprašanje o veroizpovedi, temveè so manjkali tudi odgovori na nekatera druga vprašanja. Èe je manjkal samo odgovor na vprašanje o veroizpovedi, je bila oseba vkljuèena v skupino »brez odgovora« (Popis,1959). Navodila za taka združevanja je pripravila Zvezna komisija za verska vprašanja. Odgovori o veroizpovedi so bili združeni v 11 skupin in objavljeni v eni sami tabeli. Veroizpoved je bila kombinirana z narodno pripadnostjo, aktivnostjo in spolom. Podatki iz te tabele so le deloma primerljivi s tistimi iz let 1921 in 1931 - tudi zaradi razliènega klasificiranja. Klasifikacijo veroizpovedi za popis 1991 je pripravil Zvezni zavod za statistiko v Beogradu v sodelovanju z vladno komisijo za odnose z verskimi skupnostmi, in v Sloveniji je nismo spreminjali. Za objavo rezultatov v statistiènih publikacijah je vsebovala 11 enot: islamska / judovska / katoliška / pravoslavna / protestantska / proorientalski kulti / druge veroizpovedi / verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi / ni vernik / ni želel odgovoriti / neznano. V Sloveniji je bila o tem objavljena ena tabela. V popisu 2002 je šifrant veroizpovedi nastajal sproti, ob branju oznaèenih oz. vpisanih odgovorov. Zabeleženih je bilo 121 razliènih opredelitev. V sodelovanju s Svetom kršèanskih cerkva, Teološko fakulteto, Uradom za verske skupnosti pri vladi Republike Slovenije in Fakulteto za družbene vede, je statistièni urad odgovore združil v 43 enot. S tako klasifikacijo naj bi bil zagotavljen razvid podatkov za vseh 31 registriranih verskih skupnosti v Sloveniji. 21) Klasifikacija smiselno in sistematièno združuje in organizira informacije v standardno obliko, ki je koristna za doloèanje podobnosti idej, dogodkov, stvari in oseb. Priprava klasifikacije pomeni oblikovanje izèrpnega in strukturiranega niza medsebojno izkljuèujoèih se in dobro opisanih kategorij, pogosto prikazanih hierahièno. Hierarhiènost, ki odraža stvarne odnose v družbi, se kaže v dodeljenih številènih ali èrkovnih kodah. 55 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Ker pa imajo nekatere verske skupnosti zelo majhno število èlanov in ker Zakon o varstvu osebnih podatkov omejuje prikazovanje podatkov za majhne skupine oseb, je bila klasifikacija skrajšana na 14 enot: 9 enot posameznih veroizpovedi in enote »agnostiki«/ »je vernik, vendar ne pripada nobeni veroizpovedi«/ »ni vernik, ateisti«/ »ni želel odgovoriti«/ «neznano«. V popisu leta 2002 je bilo mogoèe odgovor na vprašanje o veroizpovedi vpisati na vprašalnik za osebo ali pa na poseben obrazec za izjavo o narodni/etnièni pripadnosti in veroizpovedi. Èe sta bila odgovora dobljena na oba naèina, je bil upoštevan tisti, ki je bil vpisan na Izjavi. Materni in pogovorni jezik Tudi odgovor na vprašanje o maternem jeziku je bil vedno subjektivne narave, zato se logiènost odgovorov ni preverjala. Èe pa je bil odgovor nejasen ali ga ni bilo, je bila taka oseba glede maternega jezika uvršèena v skupino »neznano«. Kljub opisani enostavnosti statistiène obdelave pa podatke o maternem jeziku za nekatera odobja le težko primerjamo. Težave so povezane predvsem s hrvaškim, srbskim in srbsko-hrvaškim jezikom. Srbsko-hrvaški jezik (tudi hrvatsko-srbski, srbohrvašèina, srbski in hrvataski, hrvatski in srbski jezik) je bil po jezikovnopolitiènih odloèitvah za javno rabo oblikovan skupni jezik Hrvatov, Srbov, Èrnogorcev in Bosancev (Rotar, 1998). Jeziki Hrvatov, Srbov, Èrnogorcev in Bosancev so po slovniènih kategorijah sprva izhajali iz istorodne osnove, pozneje pa so se bolj ali manj individualno razvijali pod vplivom dveh kulturno-civilizacijskih krogov (zahodnoevropskega in bizantinsko-grškega), od 16. stoletja pa tudi pod orientalskim vplivom islamske civilizacije. Ob pripravah na tiskanje državnega zakonika za srbsko in hrvatsko govoreèe avstrijske Slovane so hrvaški in srbski slavisti leta 1850 dosegli t. i. dunajski dogovor o skupnem knjižnem jeziku. Dvodelno poimenovanje jezika so najbolj utrdila temeljna hrvaška jezikoslovna dela, medtem ko so srbski slavisti le izjemoma uporabili dvoimensko ime (Rotar, 1998). Z nastankom jugoslovanske države leta 1918 in stopnjevanjem centralizma se je utrjeval položaj srbohrvašèine kot državnega jezika v vsej državi. Izraz tega so tudi podatki popisov 1921 in 1931. V popisu 1921 npr. ni bil mogoè odgovor »makedonski jezik«. Osebe, ki so uporabljale makedonski jezik, so morale kot materni jezik vpisati »srbsko-hrvaški«. Pripadnikom nejugoslovanskih narodov podobne omejitve niso bile postavljene. Podatke o maternem jeziku iz popisa 1931 je državni statistièni urad objavil le v svoji interni publikaciji leta 1945 in sicer na osnovi ohranjenih obdelovalnih tabel22). V tej publikaciji je bila klasifikacija maternega jezika naslednja: srbski-hrvaški-slovenski-makedonski, ostali slovanski, madžarski, nemški, arnautski itd. Le v tabeli, v kateri je prikazana kombinacija maternega jezika in veroizpovedi, je bila klasifikacija maternega jezika natanènejša: srbsko- hrvaški, slovenski, èeški, slovaški, ruski itd. (Konaèni, 1954). Makedonskega jezika klasifikacija ni vsebovala. Ta delovna tabela je bila verjetno vir, iz katerega je èrpal podatke Državni statistièni urad v Zagrebu, ko je leta 1939 za Kraljevsko bansko upravo Dravske banovine pripravil podatke o sestavi prebivalstva po maternem jeziku23). Po letu 1945 se je centralizem v Jugoslaviji uveljavljal na upravni, idejnopolitièni in gospodarski ravni, zlasti pa jezikovno. Srbohrvašèina je bila jezik zveznih institucij, vojske, edine tiskovne agencije itd. Njena vzhodna razlièica je v javnem življenju postajala prednostni jezik kljub ustavnemu doloèilu o enakopravnosti jezikov. Leta 1954 so jezikoslovci, pisatelji in gledališèniki podpisali t. i. Novosadski dogovor o enakopravnosti vzhodne (srbske) ciriliène in zahodne (hrvaške ijekavske) latiniène razlièice. Leta 1960 sta izšla latinièni in cirilièni pravopis, skoraj izenaèena v pravilih, normah in terminologiji. S tem je bila dana možnost, da se v središèu uveljavljena razlièica prenaša tudi na zahodno obmoèje (Rotar, 1998). Prvi popis prebivalstva po koncu druge svetovne vojne, ki je vseboval vprašanje o maternem jeziku, je bil popis leta 1953. Zbrani podatki so bili razvršèeni v 21 enot: v 18 jezikovnih, v ostale slovanske jezike, v ostale neslovanske 22) »Stanovništvo predratne Jugoslavije po veroispovesti i maternjem jeziku – po popisu od 31.III.1931 godine« (Serija II, sveska 3 iz 1945 godine). 23) Tabelo z naslovom »Prebivalstvo po veri in maternem jeziku po popisu 1931. leta, Slovenija«, ki jo je pripravil Državni statistièni urad demokratske federativne Jugoslavije, hrani Statistièni urad RS. Vendar so v tej tabeli v eno skupino združeni: srbski, hrvaški, slovenski in makedonski jezik. Osebe, ki so govorile te jezike so predstavljale 96,3% prebivalstva. 56 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI jezike in neznano. Jeziki so si sledili v naslednjem vrstnem redu: srbsko-hrvaški jezik (v nekaterih tabelah poimenovan »srbski in hrvaški«), slovenski, makedonski, šiptarski, bolgarski, èeški, slovaški, grški, italijanski itd. Vprašanje o maternem jeziku je bilo vkljuèeno tudi v popis 1961. Predvideno je bilo, da se o tem objavi le ena tabela, za SFRJ in republike, v kateri bi bil materni jezik kombiniran z narodno pripadnostjo. Predvidena klasifikacija maternih jezikov je imela samo 9 enot: srbskohrvaški / slovenski / makedonski / albanski / madžarski / ciganski / vlaški / ostali jeziki / neznano. V knjigah rezultatov popisa 1961 ta tabela ni bila objavljena. Tudi morebitne delovne razlièice te tabele na statistiènem uradu RS nimamo. Vprašanje o maternem jeziku je vseboval tudi popis 1971. Vendar objava tega podatka ni bila predvidena. Naèrtovana in izdelana je bila le ena delovna tabela (tablogram), v kateri je bil materni jezik kombiniran z narodno pripadnostjo. Vsaka republika je prejela le tisti del tabele, ki se je nanašal nanjo. Izdelana je bila leta 1973, vendar že v naslednjem letu prepovedana za uporabo. Klasifikacija maternih jezikov v tej tabeli je imela 25 enot: 23 enot posameznih jezikov, ostale jezike in neznano. Med 23 jeziki so bili tudi hrvaški, hrvaško-srbski, srbski, srbsko-hrvaški. V popisu 1981 je bila klasifikacija maternih jezikov nekoliko razširjena. Vsebovala je 28 enot: 26 enot posameznih jezikov, enoto ostali jeziki in neznano. Podaljšal se je nabor »nejugoslovanskih jezikov«, hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški in srbski pa so bili združeni v eno enoto. Ta enota ni imela skupnega imena. V Sloveniji smo podatke o maternem jeziku objavili v Rezultatih raziskovanj št. 304. Za statistièno obdelavo podatkov popisa 1991 je bila klasifikacija maternih jezikov, ki jo je pripravil Zvezni zavod za statistiko v Beogradu, razširjena na 31 enot: 29 enot posameznih jezikov, enoto drugi jeziki in enoto neznano. Število jezikov se je poveèalo zaradi ponovne loèitve hrvaškega, hrvaško-srbskega, srbskega in srbsko-hrvaškega jezika. V Sloveniji smo k tej klasifikaciji dodali še en jezik, prekmurski. Vkljuèen je bil na zahtevo obèinske popisne komisije v Murski Soboti. V edini objavljeni tabeli o sestavi prebivalstva Slovenije po maternem jeziku je bil prekmurski jezik prikljuèen k slovenskemu (Statistiène informacije 1992), tako kot tudi v vseh predhodnih popisih. Prekmurski jezik je kot posebna enota prikazan le v dokumentacijskih tabelah statistiènega urada. Prekmurski knjižni jezik je nadnareèni, na prekmurskih govorih temeljeè pokrajinski knjižni jezik. Uporabljali so ga od 16. stoletja v rokopisnih cerkvenih pesmaricah, od zaèetka 18. stoletja do 1919 pa v knjigah in èasopisju za prekmurske Slovence. Uporabljajo ga še v ZDA, na Madžarskem ter v leposlovnih in publicistiènih besedilih v Sloveniji. (Novak, 1995) Tabela 14: Prebivalstvo, ki je kot svoj materni ali pogovorni jezik navedlo slovenšèino ali prekmuršèino, Slovenija, popis 1991 Pogovorni Pogovorni Jezik Materni jezik v jezik jezik družini/gos- v okolju podinjstvu Slovenšèina 1 690 388 1 751 164 1 789 010 Slovenšèina (brez prekmuršèine) 1 689 239 1 725 567 1 783 791 Prekmuršèina 1159 25 597 22 319 Delež prekmuršèine (%) 0,07 1,46 1,25 Vir: Statistièni urad RS Za popis leta 2002 klasifikacija jezikov ni bila vnaprej doloèena, temveè se je vzpostavljala sproti, ob vnašanju podatkov na elektronske medije. Ta vnos ni v nièemer spreminjal izrazov s katerimi so ljudje opredelili svoj materni ali pogovorni jezik. Te odgovore je statistièni urad združil v 45 enot: 43 enot posameznih jezikov, med njimi tudi enote hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški, srbohrvaški, srbski, bosanski, bošnjaški, èrnogorski, skupino drugih jezikov in enoto neznano. Prekmurskega jezika v tej klasifikaciji ni veè. Po posvetovanju s Katedro za slovanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bila klasifikacija jezikov za objavljanje podatkov na ravni Slovenije 57 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 skrajšana na 34 enot, za nižje teritorialne enote pa na 16 enot. Klasifikacija s 34 enotami vsebuje tudi hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški, srbski, bosanski in èrnogorski jezik. Hrvaško-srbski jezik je bil zaradi malošteviènosti uvršèen med druge jezike. Bistvena razlika med klasifikacijo iz leta 2002 in tisto iz leta 1991 je v tem, da sta se ob zadnjem popisu prviè pojavila bosanski in èrnogorski jezik. Iz državnopolitièno vzdrževane jugoslovanske srbohrvašèine so se namreè po letu 1990 spontano osamosvojili narodni jeziki: hrvaški, srbski, èrnogorski, bosanski. Bosanski jezik, ki je v državi Bosni in Hercegovini uradni jezik, raste iz svoje trorodne kulturne, zlasti slovstvene tradicije. Pri uveljavljanju lastne individualnosti se moèneje kot drugi opira na izrazje islamske civilizacije in njenih jezikov (turški, arabski) (Rotar, 1998). Bošnjaški jezik je bil v najširšo klasifikacijo uvršèen zato, ker se je zanj v Sloveniji opredelilo 7175 ljudi24). V ožjih klasifikacijah je združen z bosanskim jezikom. Bosanski jezik namreè navaja ustava Federacije Bosne in Hercegovine. Klasifikacija poleg hrvaškega in srbskega jezika ohranja tudi enoti srbsko-hrvaški oziroma hrvaško-srbski jezik, èeprav »se je razkrival kot jezikoslovni konstrukt in nenaravna tvorba«. Ta dva jezika je kot svoj materni jezik še vedno navedlo 36 265 oziroma 126 oseb. Tabela 15: Prebivalstvo, ki je kot svoj materni jezik navedlo hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko- hrvaški, srbski, bosanski ali èrnogorski jezik, Slovenija, popisi 1971, 1991, 20021) Jezik 1971 1991 2002 Skupaj (=100) 74 801 152 355 153 760 Hrvaški 54,8 33,3 35,2 Hrvaško-srbski 1,5 2,1 0,0 Srbsko-hrvaški 22,2 52,7 23,6 Srbski 21,5 11,9 20,4 Bosanski ... ... 20,5 Èrnogorski ... ... 0,3 1) V popisu 1981 so bili podatki zbrani le za srbohrvaški jezik. Vir: Statistièni urad RS Klasifikacije maternih jezikov so se v èasu nekdanje Jugoslavije zaèenjale s srbskohrvaškim ali hrvaškim (1971) jezikom, sledila sta slovenski ali makedonski itd. V Sloveniji smo ta vrstni red prilagodili, tako da klasifikacijo zaèenjamo s slovenskim jezikom, sledijo italijanski, madžarski, romski, albanski itd. Klasifikacije maternih jezikov smo v Sloveniji uporabili tudi za pogovorne jezike. Ker pa je bila dana možnost, da na vprašanje o pogovornem jeziku osebe odgovorijo z vpisom enega, dveh ali celo veè jezikov, je bilo leta 1991 dodanih še 57 enot s kombinacijo dveh jezikov, 9 enot s kombinacijo treh jezikov, enota ostale kombinacije in enota neznano. Za pripravo te publikacije je klasifikacija pogovornega jezika vsebovala: 11 enot jezikov, šest enot kombinacije slovenšèine z drugimi jeziki, druge jezike in kombinacije, ter neznano. Narodna pripadnost V popisu 1948 je bilo predvideno, da na vprašanje o narodni pripadnosti muslimani odgovarjajo: »Srb - musliman«, »Hrvat - musliman« itd. ali »neopredeljen - musliman«. Pri obdelavi so bili narodno opredeljeni Muslimani vkljuèeni v ustrezne narode (Srbi - Muslimani med Srbe, itd.), narodno neopredeljeni Muslimani pa v posebno skupino Muslimani - neopredeljeni. 24) Ime Bošnjaki, nastalo 1878-1918 iz nem. Bosniakisch, se v slovenšèini uporablja neustrezno, saj se pravi pomen nanaša samo na Muslimane. Vir: Enciklopedija Slovenije, zvezek 12, str. 244. 58 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI V popisu 1953 so narodno opredeljeni Muslimani vpisovali narodnost, ki so ji pripadali po svojem svobodnem preprièanju (Šiptarji, Srbi, Turki, Hrvati, Èrnogorci, Makedonci itd.); narodno neopredeljeni Muslimani pa so bili razvršèeni v dve skupini: èe so bili jugoslovanskega etniènega porekla, v skupino »Jugoslovani neopredeljeni«, èe niso bili jugoslovanskega porekla, pa v skupino »Nacionalno neopredeljeni«. Kadar odgovora ni bilo mogoèe uvrstiti v predvideno klasifikacijo, je bil uvršèen v skupino »neznano«. Èe pa je bila kot odgovor vpisana narodna in verska pripadnost (npr. Musliman-Srbin ali Hrvat-Jevrejin), je bil upoštevan odgovor o narodni pripadnosti. Èe sta bili vpisani dve narodni pripadnosti, je bila upoštevana samo prva. Za prikazovanje podatkov o narodni pripadnosti sta bili leta 1953 uporabljeni dve klasifikaciji: prva, A, je imela 27 skupin, druga, B, pa 12. Klasifikacija A je vsebovala poleg jugoslovanskih narodnosti in narodnosti sosednjih držav še vse ostale narodnosti z veè kot 1000 pripadniki, živeèimi v Jugoslaviji. V skupino »narodnostno neopredeljeni« so bile vkljuèene osebe, ki so odgovorile, da so narodnostno neopredeljene in za katere je bilo na osnovi nekaterih drugih odgovorov (priimek, rojstni kraj, državljanstvo, materni jezik) mogoèe sklepati, da v etniènem smislu niso Jugoslovani (drugaèe bi bili vkljuèeni v skupino »Jugoslovani - neopredeljeni«). Klasifikacija B je imela 12 skupin: 8 za vse republike (Srbi, Hrvati, Slovenci, Èrnogorci, Makedonci, Jugoslovani - neopredeljeni, ostali Slovani in neslovani) in 4 specifiène za posamezno republiko. Te štiri skupine je za vsako republiko posebej doloèil ustrezen republiški zavod za statistiko na osnovi števiènosti posameznih narodov v republiki. Za Slovenijo so bile izbrane naslednje: Avstrijci, Italijani, Madžari in Nemci. Skupini "narodnostno neopredeljeni" in "neznana narodnost" sta bili v tej klasifikaciji vkljuèeni v skupino »ostali neslovani«. V tabelah, kjer je narodna sestava prikazana po okrajih, je ta klasifikacija skrajšana na 8 ali celo samo na 4 skupine (Popis, 1959). V popisu leta 1961 je bil uveden odgovor »Musliman«. Osebe jugoslovanskega porekla, ki so se imele za Muslimane v etniènem, ne v verskem smislu in ki se niso opredelile za enega od jugoslovanskih narodov, so se opredelile za Muslimane (v etniènem smislu). Šiptarji, Turki, in tudi Srbi, Hrvati, Èrnogorci ali Makedonci, ki se niso imeli za Muslimane niti po svoji etnièni niti verski pripadnosti, so morali vpisati svojo narodno pripadnost (Šiptar, Turek, Srb, Hrvat, Èrnogorec ali Makedonec). Državljani Jugoslavije, ki se niso natanèneje narodno opredelili, so odgovarjali »Jugoslovan, narodno neopredeljen«, tuji državljani, ki se niso narodno opredelili, pa »narodno neopredeljen«. Èe so državljani Jugoslavije navedli kako pokrajinsko pripadnost (Hercegovec, Dalmatinec, Bunjevec ipd.), so bili uvršèeni v skupino »Jugoslovan, narodnostno neopredeljen«, tuji državljani, ki so navedli pokrajinsko pripadnost, pa v skupino »narodno neopredeljeni«. Èe sta bili kot odgovor vpisani dve narodni pripadnosti, je bila upoštevana prva (Popis, 1970). Podatki o narodni pripadnosti so bili za objavo razvršèeni v tri klasifikacije: najširša je vsebovala 27 enot, druga 21, najožja pa 16 enot. »»Med pripravami na popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971 so se statistièni organi (tako kot pri vseh prejšnjih popisih) o vprašanju »narodnost« in »materin jezik« glede klasifikacije v celoti in glede posameznih narodnostnih skupin posvetovali s politiènimi organi. Kot rezultat teh obravnav je bila v popisu leta 1971 sprejeta klasifikacija, ki ustreza sedanjim ustavnim doloèbam o enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in o pravici obèanov, da se svobodno izreèejo o svoji narodnosti ali etnièni pripadnosti, vkljuèno s pravico, da se sploh ne opredelijo, èe tega ne želijo. V novi klasifikaciji so prebivalci uvršèeni v dve osnovni skupini: «Narodnostno so se opredelili« in »Niso se narodnostno opredelili«« (Popis, 1974). Osebe, ki se niso narodno opredelile, so bile razvršèene v tri skupine: 1. Sploh se niso opredelili (po 41. èlenu ustave SFRJ) 2. Opredelili so se kot Jugoslovani 3. Opredelili so se po regionalni pripadnosti. Prva od treh navedenih podskupin je bila prviè vpeljana v klasifikacijo za popis leta 1971. S tem je bilo obèanom, ki se niso želeli izreèi o svoji narodni ali etniène pripadnosti, omogoèeno, da uveljavijo svojo pravico, ki jim jo je zagotovila Ustava SFRJ iz leta 1963. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih popisov in poskusnega popisa leta 1969 so strokovnjaki Zveznega zavoda za statistiko, ki so pripravljali popis leta 1971, prièakovali, da bo doloèeno število ljudi na vprašanje o narodni ali etnièni pripadnosti odgovorilo z izrazi, ki opredeljujejo regionalno pripadnost. Odloèitev o tem, kam uvrstiti take odgovore, je bila prepušèena republiškim zavodom za statistiko. Zavod za statistiko Socialistiène republike Slovenije je sprejel dopolnilno navodilo, po katerem so morali vsi popisovalci brez kakršnega koli komentarja upoštevati 59 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 odgovor o regionalni pripadnosti namesto odgovora o narodnosti ali etnièni pripadnosti. Taki odgovori so bili nato uvršèeni v tretjo od zgoraj navedenih skupin.25) Opisana klasifikacija, sprejeta pred popisom 1971, je nato ostala v veljavi vse do razpada nekdanje Jugoslavije, vkljuèno s popisom leta 1991. V Sloveniji je nekaj sprememb doživela šele v letu 2002. Zaradi spremenjenih politiènih razmer in ustreznih sprememb v opredeljevanju prebivalstva po narodni pripadnosti je bilo treba izkazovanje podatkov o narodni pripadnosti po popisu 2002 nekoliko prilagoditi26). Po posvetovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja je statistièni urad dotedanjo klasifikacijo dopolnil s kategorijo »Bošnjak« med narodno opredeljenimi in s kategorijo »Bosanec« med narodno neopredeljenimi. Uvrstitev kategorije »Bošnjak« je v skladu z ustavo Federacije Bosne in Hercegovine iz leta 1994; ta doloèa tri konstitutivne narode: Bošnjake, Hrvate in Srbe. Za Bošnjake so se veèinoma opredelili tisti, ki so se leta 1991 opredelili kot Muslimani. Ker pa se nekateri še vedno opredeljujejo kot Muslimani, imajo le-ti še vedno svoje mesto v klasifilkaciji. Osebe, ki so se opredelile za Bosance, so bile od popisa 1971 dalje uvršèene med tiste, ki se niso opredelile narodno temveè regionalno. Njihovo število pa se je v popisu 2002 zelo poveèalo, zato tvorijo posebno skupino v okviru narodno neopredeljenih. Tisti, ki so v popisu 2002 oznaèili odgovor »sem narodno neopredeljen /neopredeljena«, so bili uvršèeni v isto skupino kot tisti, za katere je bil v predhodnih popisih vpisan odgovor »ni se izjavil« ali »ni se opredelil«. Ta skupina se je od 1971 do 1991 v klasifikaciji imenovala »neopredeljeni po doloèilih ustave«, ob objavi podatkov popisa 2002 pa je bila preimenovana v »Drugi« v skupini narodno neopredeljenih. Klasifikacija narodnih pripadnosti je bila leta 2002 dopolnjena z novo kategrijo: »ne želim odgovoriti«. Vanjo sodijo osebe, ki so na vprašalniku oznaèile tak odgovor. Odgovor se je nanašal na doloèilo 10. èlena Zakona o popisu, po katerem osebi na vprašanje ni treba odgovoriti, èe tega ne želi. V popisu 2002 je šifrant narodne pripadnosti nastajal sproti, ob branju oznaèenih oz. vpisanih odgovorov. Zabeleženih je bilo 54 razliènih narodnih opredelitev in 6 skupin narodno neopredeljenih. Za objavo na ravni Slovenije jih je statistièni urad združil v 26 enot za narodno opredeljene, 4 enote za narodno neopredeljene, niso želeli odgovoriti in neznano. Za obmoèja, manjša od države, je klasifikacija še krajša. Poleg opisanih sprememb se je z leti spreminjalo tudi zapovrstje posameznih enot v klasifikaciji. V popisih 1948, 1953 in 1961 je bilo prebivalstvo po narodni pripadnosti razvršèeno takole: Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Èrnogorci, Muslimani (prviè leta 1961), Jugoslovani, Albanci, Madžari itd. V popisih 1971, 1981, 1991 pa so bili narodi razvršèeni po abecednem vrstnem redu, zaèenši s pripadniki narodov Jugoslavije, sledili so pripadniki narodnosti Jugoslavije in na koncu še pripadniki drugih narodov in narodnosti27). To zapovrstje smo z letom 1992 v Sloveniji prilagodili novim razmeram. Klasifikacija se zaène s Slovenci, sledijo Italijani in Madžari, nato Romi in za njimi v abecednem zapovrstju pripadniki drugih narodov. Tak vrstni red sledi duhu slovenske ustave, s katero so avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti zagotovljene posebne pravice. 3.2.2 Neznani odgovori Zadnja enota v vsaki klasifikaciji je enota »neznano«. Ta oznaka pomeni, da podatek za doloèeno število ljudi ni bil dobljen ali pa da odgovor ni ustrezal vprašanju. Število takih odgovorov naj bi bilo èim manjše, popolnoma izogniti pa se jim ni mogoèe. Pregled deležev neznanih odgovorov v rubrikah veroizpoved, jeziki in narodna pripadnost v popisih od 1948 do 2002 pokaže, da le-ti narašèajo: v prvih popisih so bili zelo majhni, nato pa vedno veèji. Veèanje deležev neznanih odgovorov si lahko razlagamo s poveèevanjem mobilnosti prebivalstva (èedalje veè ljudi je ob popisu odsotnih), z varovanjem osebnih podatkov, pojemajoèo zavzetostjo za sodelovanje itd. 25) V Bosni in Hercegovini ter v Hrvaški so bili uvršèeni v skupino »Osebe, ki se niso opredelile po 41. èlenu Ustave SFRJ. 26) K sodelovanju sta bila povabljena Urad za narodne skupnosti pri vladi RS in Inštitut za narodnostna vprašanja. 27) V obdobju 1963-1991 se je izraz narodnost uporabljal za oznaèevanje narodnih manjšin. 60 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Porast deleža neznanih odgovorov je bil doslej najveèji med popisoma 1981 in 1991. Samo s poveèano mobilnostjo prebivalstva je ni mogoèe razložiti. Leta 1981 je bilo v èasu popisa zaèasno odsotnih 6,5 % prebivalstva, v popisu leta 1991 pa nekoliko manj, 6,0 %. Èe bi bil delež neznanih odgovorov odvisen samo od deleža zaèasno odsotnih oseb, bi moral biti v popisu 1991 manjši kot v popisu leta 1981. Vendar ni bilo tako. Leta 1991 so bili deleži neznanih odgovorov na vprašanja o narodni pripadnosti, maternem jeziku in pogovornem jeziku v družini znatno višji kot leta 1981. Izredno visok je bil tudi delež neznanih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi. Razloge za poveèanje deleža neznanih odgovorov je torej treba iskati drugje. Ena možnih razlag so posebne politiène razmere v letu 1991. Mogoèe je tudi, da so se nekateri preprosto želeli izogniti odgovorom na ta vprašanja. To sta jim, razen za odgovor na vprašanje o maternem jeziku, dovoljevala ustava in zakon o popisu. Tabela 16: Neznani odgovori, Slovenija, popisi 1981–2002 Vprašanje 19531961 1971 1981 1991 2002 Veroizpoved 4,9 .. .. .. 14,6 7,1 Materni jezik 0,0 ... 0,2 0,32,2 2,7 Pogovorni jezik v družini .. .. .. .. 2,5 2,7 Pogovorni jezik v okolju .. .. .. .. 2,3.. Narodna pripadnost 0,0 0,1 0,2 0,32,2 6,4 Vir: Statistièni urad RS V popisu leta 2002 je bil delež neznanih pri maternem jeziku in narodni pripadnosti višji kot leta 1991, pri veroizpovedi pa nižji. Pri jeziku so bile spremembe majhne, pri narodni pripadnosti in zlasti veroipovedi, pa velike. Sklepamo, da je bil glavni vzrok za takšno razliko med popisoma 1991 in 2002 v tehnièno drugaèe oblikovanih vprašanjih o narodni pripadnosti in veroizpovedi. V popisu 1991 je bilo treba vsak odgovor na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi pa tudi na vprašanja o jezikih, vpisati na ustrezno mesto na vprašalniku. Za tiste, ki na vprašanje o veroizpovedi in/ali narodni pripadnosti niso želeli odgovoriti, je moral popisovalec vpisati »ni želel odgovoriti«. Vendar nekateri tega navodila oèitno niso upoštevali in niso vpisali nièesar. Osebe, pri katerih odgovor ni bil vpisan, pa so bile v obdelavi uvršèene v skupino »neznano«. V to skupino so bile leta 1991 uvršèene tudi tiste osebe, pri katerih je bilo na vprašanje o narodni pripadnosti vpisan odgovor »ne želim odgovoriti«. Razlog za tak postopek je bilo majhno število takih odgovorov. V popisu 2002 so bili nekateri možni odgovori na vprašanji o narodni pripadnosti in veroizpovedi že natisnjeni. Izbran odgovor je bilo treba le oznaèiti. Eden izmed ponujenih odgovorov je bil tudi »Na to vprašanje ne želim odgovoriti«. Tako so bili v skupino »neznano« uvršèene le tiste osebe, na katerih popisnici ni bil niti oznaèen niti vpisan noben odgovor ali pa vpisani odgovor ni ustrezal vprašanju. Zato je bilo prièakovati, da bo neznanih odgovorov mnogo manj kot leta 1991. Vendar so se prièakovanja izpolnila le pri vprašanju o veroizpovedi. Oseb z neznano veroizpovedjo je bilo po popisnih podatkih leta 2002 polovico manj kot leta 1991. Število oseb z neznano narodno pripadnostjo pa se je potrojilo. To pomeni, da ne gre samo za vpliv drugaèe oblikovanega vprašanja, temveè tudi za druge razloge. Med popisom 1991 in 2002 sta bila delež in porast neznanih odgovorov najnižja pri vprašanju o maternem jeziku in pogovornem jeziku v družini oziroma gospodinjstvu. Ti dve vprašanji se od vprašanj o veroizpovedi in narodni pripadnosti loèita po tem, da nista izvzeti iz obveznosti odgovarjanja. Kljub temu je bil delež neznanih odgovorov pri teh dveh vprašanjih vse do popisa 2002 zelo podoben deležu neznanih odgovorov za narodno pripadnost. Zdi se, da je poudarjanje neobveznosti odgovarjanja na vprašanji o veroizpovedi in narodni pripadnosti pred popisom 2002 vplivalo tudi na deleže neznanih odgovorov. 3.2.3 Ne želim odgovoriti in neopredeljen Od popisa 1971 dalje odgovor na vprašanje o narodni pripadnosti ni bil obvezen. Tisti, ki so imeli vpisan odgovor, iz katerega je bilo mogoèe razbrati, da se ne želijo opredeliti, so bili uvršèeni v skupino »narodno neopredeljeni po doloèilih ustave«. Možnost neopredelitve je zagotavljala ustava. Delež takih odgovorov je bil majhen, nižji od enega odstotka. V popisu leta 2002 je bil odgovor »narodno neopredeljen» že natisnjen. Zanj se je odloèilo 0,6 % prebivalstva, le malo veè kot leta 1991. Poleg tega je bil leta 2002 med ponujenimi tudi odgovor »ne želim 61 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 odgovoriti«. Možnost takega odgovora je dopušèal ustrezni èlen Zakona o popisu. Zanj se je odloèilo štirikrat veè oseb kot za odgovor »narodno neopredeljen«. Tisti, ki so v popisu 1991 na vprašanje o narodni pripadnosti odgovorili z »ne želim odgovoriti«, so bili uvršèeni v skupino »neznano«. Tudi odgovor na vprašanje o veroizpovedi ni bil obvezen. Tisti, ki so v popisu 1991 na vprašanje o veroizpovedi odgovorili z »ne želim odgovoriti«, so bili uvršèeni v skupino z enakim imenom. V popisu leta 2002 je bil tak odgovor že natisnjen in ga je bilo treba le oznaèiti. Leta 1991 tudi ni bil obvezen odgovor na vprašanji o pogovornem jeziku v družini/gospodinjstvu in pogovornem jeziku v okolju. Tisti, ki niso odgovorili, so bili uvršèeni v skupino neznano. Tabela 17: Prebivalstvo, ki na neobvezna vprašanja ni želelo odgovoriti, in prebivalstvo, ki se ni želelo narodno opredeliti, Slovenija, popisi 1981–2002 % Vprašanje 1981 1991 2002 Veroizpoved - ne želim odgovoriti .. 4,2 15,7 Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu .. ... 1) Pogovorni jezik v okolju .. ... 1) Narodna pripadnost - ne želim odgovoriti .... ... 2,5 - narodno neopredeljen 0,2 0,5 0,6 1) Odgovor je bil obvezen. Vir: Statistièni urad RS 3. 3 OBJAVLJANJE PODATKOV Podatke prvih štirih povojnih popisov je takratni Zvezni zavod za statistiko objavljal v posebnih knjigah. Nanašali so se na nekdanjo Jugoslavijo kot celoto, republike in pokrajini, nekatere tabele pa so bile izdelane tudi za nižje teritorialne enote (demografski rajoni, obèine, naselja). Knjige popisa 1971 so izšle tudi v slovenskem jeziku. Z letom 1981 se je ta ustaljen naèin objavljanja popisnih podatkov zaèel spreminjati. Zvezni zavod za statistiko je podatke objavljal v posebnih zvezkih, namenjenih republiškim statistiènim zavodom in na mikrofiših. Za branje le- teh je bil potreben poseben bralnik, kar je omejevalo njihovo uporabo. Zato je Zavod SR Slovenije za statistiko z letom 1982 zaèel popisne podatke objavljati v zbirkah Rezultati raziskovanj in Statistiène informacije. Popis leta 1991 je bil izveden tik pred razpadom SFR Jugoslavije, zato je za objavljanje popisnih podatkov poskrbela vsaka od njenih naslednic sama. Zavod RS za statistiko je leta 1994 popisne podatke popisa objavil v 617. številki že omenjene zbirke Rezultati raziskovanj. Med 17 tabelami s prebivalstveno vsebino je bila ena namenjena narodni pripadnosti in ena veroizpovedi. Poleg tega je statistièni urad podatke o narodni pripadnosti, maternem jeziku in veroizpovedi objavil tudi v Statistiènih informacijah. Objave popisnih podatkov v knjigah in zbirkah je Zvezni zavod za statistiko dopolnjeval s tako imenovanimi dokumentacijskimi tabelami. To so tabele, ki niso bile natisnjene, so pa bile vsakomur dostopne na posameznem republiškem ali zveznem zavodu za statistiko SFR Jugoslavije. Statistièni urad Republike Slovenije hrani tovrstne tabele iz popisov 1971 in 1981, vendar med tabelami iz popisa 1981 ni tabel z narodno pripadnostjo ali maternim jezikom. Dokumentacijske tabele popisov 1981 in 1991 je izdelal tudi Zavod RS za statistiko; te pa vsebujejo tudi podatke o narodni sestavi in maternem jeziku. Poleg tega so uporabniki imeli možnost, in jo še vedno imajo, da jim take tabele za novejše popise izdela (za doloèeno odškodnino) statistièni urad po njihovih željah . Število tabel s podatki o veroizpovedi, maternem jeziku in narodni pripadnosti se je od popisa do popisa spreminjalo, vendar je bilo vedno najveè tabel namenjenih narodni sestavi prebivalstva. Narodna pripadnost je bila kombinirana s spolom, starostjo, številom živorojenih otrok, selitvami, ekonomsko aktivnostjo. 62 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI Tabela 18: Število tabel s podatki o veroizpovedi, narodni pripadnosti, jezikih, objavljenih v popisnih publikacijah, Slovenija, popisi 1948_20021) Vsebina tabele 1948 19531961 1971 1981 1991 Veroizpoved .. 1 .. .. .. 2 Materni jezik .. 2 ... 0 1 1 Pogovorni jezik v družini .. .. .. .. .. 0 Pogovorni jezik v okolju .. .. .. .. .. 0 Narodna pripadnost 7 10 138 6 3 1) Tabele, objavljene v popisnih knjigah Zveznega zavoda za statistiko (1948-1971), v Rezultatih raziskovanj in Statistiènih informacijah Statistiènega urada RS od 1982 do 1994. Èe tabela vsebuje kombinacijo dveh znakov (na primer narodna pripadnost in veroizpoved), je prikazana v vrstici za narodno pripadnost in v vrstici za veroizpoved. Èe je enaka vsebina prikazana v dveh tabelah, vsakokrat za razliène teritorialne enote, sta to dve tabeli. Štete so samo objave konènih podatkov. Vir: Statistiènni urad RS Tabela 19: Klasifikacije veroizpovedi, uporabljene za prikaz podatkov o veroizpovedi, Slovenija, popisi 1953_2002 Veroizpoved 19531991 2002 Brez odgovora Islamska Katoliška Brez vere Judovska Evangelièanska Neopredeljen, indiferenten, veruje Katoliška Druge protestantske Pravoslavna Pravoslavna Pravoslavna Rimsko-katoliška Protestantska Druge kršèanske Protestantska Proorientalski kulti Islamska Druge kršèanske Druge veroizpovedi Judovska Pripadniki muslimanske verske Je vernik, a ne pripada nobeni Orientalske skupnosti veroizpovedi Židje Ni vernik, ateist Druge veroizpovedi Druge nekršèanske Ni želel odgovoriti Agnostiki Neznano Neznano Je verniki, a ne pripada nobeni veroizpovedi Ni vernik, ateist Ni želel odgovoriti Neznano Viri: Popis stanovništva 1953: vitalna i etnièka obeležja (Konaèni rezultati za FNRJ i narodne republike) (Knjiga I). (1959). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ Rezultati raziskovanj: popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 (Rezultati po obèinah) (Št. 617) = Results of Surveys: Census of the Population and Agricultural Holdings in the Republic of Slovenia in 1991 (Results by municipalities). (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko Statistièni urad RS. 63 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 20: Klasifikacije maternega jezika, uporabljene za prikaz podatkov o maternem jeziku, Slovenija, popisi 1953–2002 Materni jezik 19531961 1971 1981 1991 2002 Srbsko-hrvaški Srbskohrvaški Hrvaški Srbskohrvaški, Slovenski Slovenski hrvaškosrbski, hrvaški in srbski Slovenski Slovenski Hrvaškosrbski Makedonski Italijanski Italijanski Makedonski Makedonski Makedonski Slovenski Madžarski Madžarski Šiptarski Albanski Slovenski Albanski Romski Romski Bolgarski Madžarski Srbski Bolgarski Albanski Albanski Èeški Ciganski Srbskohrvaški Èeški Angleški Angleški Slovaški Vlaški Albanski Grški Bolgarski Arabski Grški Ostali jeziki Bolgarski Italijanski Èeški Bolgarski Italijanski Neznano Èeški Judovski Danski Bosanski 1) Madžarski Italijanski Madžarski Francoski Èeški Nemški Madžarski Nemški Grški Èrnogorski Poljski Romunski Poljski Hrvaški Danski Vlaški Rusinski Romunski Hrvaško-srbski Francoski Romunski Slovaški Ruski Makedonski Grški Rusinski Turški Rusinski Nemški Hrvaški Ruski Grški Slovaški Nizozemski Hrvaško-srbski Turski Židovski Turski Poljski Kitajski Ciganski Nemški Ukrajinski Romunski Makedonski Ostali slovanski jeziki Poljski Vlaški Rusinski Nemški Ostali neslovanski jeziki Romski - Ciganski Danski Ruski Nizozemski Ruski Angleški Slovaški Poljski Ukrajinski Francoski Srbski Romunski Vlaški Holandski Srbsko-hrvaški Rusinski Ostali jeziki Norveški Švedski Ruski Neznano Švedski Turški Slovaški Ostali jeziki Ukrajinski Srbski Neznano Vlaški Srbsko-hrvaški Drugi Španski Neznano Švedski Turški Ukrajinski Vlaški Drugi Neznano 1) V tej enoti so združeni odgovori "bosanski" in "bošnjaški". Viri: Popis stanovništva 1953: vitalna i etnièka obeležja (Konaèni rezultati za FNRJ i narodne republike) (Knjiga I). (1959). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ Popis stanovništva 1961: vitalna, etnièka i migraciona obeležja (Rezultati za republike i demografske rejone) (Knjiga I). (1970). Beograd: Savezni zavod za statistiku, SFRJ Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo: vitalna, etnièna in migracijska obeležja (Rezultati po republikah in pokrajinah) (I. Knjiga). (1974). Beograd: Zvezni zavod za statistiko, SFRJ Popis stanovništva, domaæinstva i stanova u 1981. godini: ukupno i poljoprivedno stanovništvo u zemlji prema starosti i aktivnosti, po polu (Rezultati po opštinama). (1987). Beograd: Savezni zavod za statistiku, SFRJ Statistiène informacije (št. 181). (1992). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko Statistièni urad RS 64 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI kot kot se se opredeljeni 1) odgovoriti 3) so so 2) 4) 5) 4) želeli _ 2002 onalno 6) vstrijci rvatje rugi iso Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci A Bolgari Bošnjaki Èehi Èrnogorci Grki H Judje Makedonci Muslimani Nemci Poljaki Romuni Rusi Rusini Slovaki Srbi Turki Ukrajinci Vlahi Drugi Opredelili Jugoslovani Opredelili Bosanci Regi N Neznano 1948 2002 214. popisi po RS opredeljeni Ustave vstrijci rnogorci uslimani stali Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci A Bolgari Èehi È Grki Hrvatje Makedonci M Nemci Poljaki Romuni Rusi Rusini Slovaki Srbi Turki Ukrajinci Vlahi Judje O Neopredeljeni èlenu Jugoslovani Regionalno Neznano 1991 170. po SFRJ pripadnosti,Slovenija, opredeljeni 3) Ustave narodni vstrijci ovaki stali Èrnogorci Hrvatje Makedonci Muslimani Slovenci Srbi Albanci A Bolgari Èehi Grki Italijani Judje Madžari Nemci Poljaki Romi Romuni Rusi Rusini Sl Turki Ukrajinci Vlahi O Neopredeljeni èlenu Jugoslovani Regionalno Neznano D o 1981 SFRJ pomenu po opredeljeni podatkov pripadnost /v igani ljeni Ustave C- gari èlenu prikaz uslimani lbanci vstrijci stali Èrnogorci Hrvatje Makedonci M narodnosti/ Slovenci Srbi A Bol Èehi Italijani Madžari Romuni Rusini Slovaki Turki A Grki Židje Nemci Poljaki Romi Rusi Ukrajinci Vlahi O Neoprede 41. Jugoslovani Regionalno Neznano za Narodna 1971 Ukrajinci, -narodno Šiptarji/ /etnièna neopredelejeni uporabljene /prej uteni, Izraelci narodnosti - banci adžari usini /R vstrijci arodno Srbi Hrvatje Slovenci Makedonci Èrnogorci Muslimani pripadnost/ Jugoslovani neopredeljeni Al M Turki Slovaki Romuni Bolgari Italijani Èehi R Malorusi/ Cigani Nemci Vlahi Rusi Poljaki Židje Grki A N Ostale Neznano 1961 66. pripadnosti, narodno strani - na neopredeljeni narodnost slovanske neslovanske narodne - Ukrajinci e jani nana iptarji vstrijci nahajajo Srbi Hrvatje Slovenci Makedonci Èrnogorci Jugoslovani neopredeljeni Š A Bolgari Èehi Slovaki Grki Itali Židje Madžari Nemci Poljaki Vlahi Romuni Rusini Rusi Turki Cigani Ostale narodnosti Ostal narodnosti Narodno Nez se 1953 viri in Klasifikacije narodno opomb 21: - krajinciU Slovani Neslovani Razlage Tabela usi - vstrijci 1948 Srbi Hrvatje Slovenci Makedonci Èrnogorci Muslimani neopredeljeni Bolgari Èehi Slovaki Poljaki Rusi R Ostali Šiptarji Madžari Nemci A Romuni Vlahi Italijani Turki Židje Grki Francozi Cigani Ostali Neznano 1) 65 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA STATISTIÈNE PODATKE O VEROIZPOVEDI, JEZIKIH IN NARODNI PRIPADNOSTI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 za Census population zavod statistiko, za 1948: FNRJ Zvezni SFRJ of surveys: mars Slovenije 15 statistiku, Beograd: SR du FNRJ za statistiku, = Results statistiko za za Zavod 617) zavod (1974). statistiku, population zavod (Št. la za Slovenije Knjiga). Ljubljana: de Savezni (I. zavod Savezni obèinah) (1982). po Republike Beograd: 282). recensement : Savezni . Beograd: pokrajinah) Zavod du 995). in (Št. (Rezultati . (1 Beograd (1970)I). 1991 Ljubljana: definitifs Literacy obèinah) republikah letu v by (1959). po po I). (Knjiga (1994). 1994. Resultats Sloveniji opredeljene. = rejone rezultati leta V) Population (Knjiga (Rezultati (Konèni (Kniga 1948: Republiki v municipalities). vpeljana regionalno pripadnosti. th, republike) obeležja 1981 by i demografske med 15 1. 31. verske pismenosti igracijska (Results ne March i narodne Hercegovine po republike m gospodarstev in uvršèeni of in in FNRJ za Sloveniji 1991 in za SR kmeèkih Bosne etniène Census v Bosance neopredeljene. etnièna in skupaj. za stanovništvo (Rezultati Slovenia smislu rezultati v narodno vitalna, of stanovanj Federacije so godine: Population in prikazani opredelili obeležja , stanovanj da the se 1948 of (Konaèni Republic v Ustavo Muslimane so rebivalstvo: the za Ukrajinci ki marta igraciona P in bila in Results obeležja i m gospodinjstev gospodinjstev je tisti, 15. 1971. bili od Rusini izjavile/oznaèile, Final narod opredelile so = etnièka Holdings so so i etnièka v letu kot se ki so ecrire 1961 prebivalstva, prebivalstva, ki a vitalna vitalna, in popisov stanovništva osebe, et stanovanj popis popis Agricultural Bošnjaka 1953 lire 1953: 1961: in a and za osebe, tiste preteklih popisa so RS leta so SFRJ urad rezultati l’aptitude raziskovanj: raziskovanj: popisih rezultatih stanovništva stanovništva prebivalstva Population Opredelitev Vkljuèene V V Vkljuèene Slovenija the 2) 3) 4) 5) 6) Viri: Konaèni d’apres Popis Popis Popis statistiko, Rezultati SR Rezultati of Statistièni 66 4. VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Prebivalstvo, ki se je opredelilo za katoli{ko veroizpoved, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so na vpra{anje o veroizpovedi odgovorili tako, da jih je bilo mogo~e uvrstiti med katoli~ane {t. ob~in 10,0 % - 29,9 % 2 30,0 % - 49,9 % 12 50,0 % - 69,9 % 97 © SURS 70,0 % - 91,9 % 81 Slovenija 57,8 % VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 22: Prebivalstvo po veroizpovedi, Slovenija, popisi 1931–20021) % Veroizpoved 19212) 19312) 1953 1991 2002 Skupaj 100 100 100 100 100 Katoliška 96,6 97,0 82,8 71,6 57,8 Protestantska 2,6 2,3 1,5 0,9 0,8 Pravoslavna 0,6 0,6 0,3 2,4 2,3 Islamska 0,1 0,1 0,1 1,5 2,4 Druge veroizpovedi 0,1 0,1 0,1 0,0 0,2 Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi 0,03) ... 0,1 0,2 3,5 Ni vernik, ateist ... 0,0 10,3 4,4 10,2 Oseba ni želela odgovoriti .... .... .... 4,3 15,7 Neznano .... 0,04) 4,9 14,6 7,1 1) Ozemlje ob popisu. 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) Vkljuèno z neznano veroizpovedjo. 4) V popisu leta 1931 sta bili skupini neznano in druge veroizpovedi združeni. V popisu leta 1953 sta bili skupini neznano in brez odgovora prikazani skupaj. Viri: Statistièki godišnjak 1933, knjiga V, Opšta državna statistika, Beograd 1935 Popis stanovništva 1953, knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1950 Statistiène informacije št. 92, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 16. april 2003 Tabela 23: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Slovenija, popisi 1931–20021) % Veroizpoved 19312) 1953 1991 2002 moški ženske moški ženske moški ženske moški ženske Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 Katoliška4) 96,3 97,2 79,7 85,8 69,9 73,2 54,4 61,1 Protestantska 2,3 2,2 1,5 1,5 0,9 1,0 0,8 0,9 Pravoslavna 0,9 0,3 0,3 0,2 2,6 2,3 2,5 2,1 Islamska 0,2 0,0 0,1 0,0 1,7 1,4 2,9 2,0 Druge veroizpovedi 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi ... ... 0,1 0,1 0,2 0,2 3,2 3,8 Niso verniki, ateisti - - 13,0 7,9 4,8 4,1 11,2 9,2 Niso želeli odgovoriti .... .... .... .... 4,5 4,0 16,2 15,2 Neznano3) 0,3 0,3 5,3 4,4 15,4 13,8 8,7 5,6 1) Ozemlje ob popisu. 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) V popisu leta 1931 sta bili skupini neznano in druge veroizpovedi združeni. V popisu leta 1953 sta bili skupini neznano in brez odgovora prikazani skupaj. 4) Leta 1931 samo rimskokatoliška. Viri: Statistièki godišnjak 1937, knjiga VIII, Opšta državna statistika, Beograd 1938 Popis stanovništva 1953, knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1950 Statistièni urad RS 68 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Analizo verske, jezikovne in narodne sestave prebivalstva zaèenjamo z veroizpovedjo. Od vseh obravnavanih znaèilnosti so ljudi najprej vpraševali prav po veroizpovedi. Vprašanja o jezikih in narodni pripadnosti so se prikljuèila kasneje. Obravnava verske sestave prebivalstva je razdeljena na tri dele: popisa 1921 in 1931, popis 1953 in popisa 1991 in 2002. Tako delitev narekujejo velike èasovne razdalje med nekaterimi popisi, spremebe v obsegu ozemlja in spreminjajoèe se okolišèine, v katerih so bili popisi izvedeni. Leta 1921 in 1931 so bile zakonsko priznane le nekatere cerkve in verske skupnosti, druge so lahko imele status društev. Leta 1953 je bila cerkev loèena od države in razmerje med njima še neurejeno. Leta 1991 sta bili cerkev in država loèeni, izpovedovanje vere je bilo svobodno le v zasebnem življenju, verske skupnosti so bile enakopravne. Leta 2002 sta cerkev in država loèeni, izpvedovanje vere je svobodno v zasebnem in v javnem življenu, verske skupnosti enakopravne. Kljub omenjenim razlikam in zadržkom zaradi nepopolne ozemeljske in metodološke primerljivosti, objavljamo na tem mestu tabelo, ki prikazuje dolgoroène spremebe v verski sestavi prebivalstva Slovenije. Znaèilnosti teh sprememb so: zniževanje deleža katolièanov, poveèevanje deležev ljudi drugih veroizpovedi in vernikov, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, ter poveèevanje deleža nevernih in tistih, ki se o veroizpovedi ne želijo izreèi. Opisane spremembe veljajo tako za moške kot za ženske. Razlika med spoloma se kaže le v tem, da so se ženske pogosteje kot moški opredelile za kako veroizpoved oziroma za vernost, moški pa pogosteje za nevernost. Tudi delež manjkajoèih odgovorov je bil veèji med moškimi kot med ženskami. Razlika med moškimi in ženskami je bila doslej najveèja leta 1953, ko se je za ateiste opredelilo bistveno veè moških kot žensk. To kaže na posebne okolišèine v katerih je bil ta popis izveden. 4.1 POPISA 1921 in 1931 Ob popisu leta 1921 je »Slovenija s Prekmurjem« štela 1 054 919 navzoèih prebivalcev. Med njimi je bilo 96,6 % rimokatolikov in 2,6 % evangelièanov. Pripadnikov drugih veroizpovedi je bilo zelo malo. Po številènosti so si sledili takole: pravoslavni, izraeliti, muslimani, grkokatoliki, brez veroizpovedi in neznano. Veèina evangelièanov je živela v okrajnem glavarstvu Murska Sobota, veèina pravoslavnih v Ljubljani, Mariboru, Dolnji Lendavi, Slovenski Bistrici, Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Adlešièih, veèina izraelitov v okrajnem glavarstvu Murska Sobota, zlasti v obèini Dolnja Lendava, veèina muslimanov v Ljubljani, Mariboru in okrajnem glavarstvu Murska Sobota. Versko najbolj mešano ozemlje je bilo Prekmurje. Do popisa leta 1931 se verska sestava prebivalstva ni bistveno spremenila. Med prebivalstvom Dravske banovine je bilo 96,8 % rimokatolièanov, 2,2 % evangelièanov 0,6 % pravoslavnih, 0,2 % grško in armeno katolièanov, 0,1 % muslimanov itd. Edina omembe vredna sprememba med letoma 1921 in 1931 je bilo poveèanje števila muslimanov in zmanjšanje števila izraelitov. Tako je leta 1931 število muslimanov prviè preseglo število izraelitov.28) V skupino neznana veroizpoved je bilo uvršèenih le 8 oseb. Pripadniki razliènih veroizpovedi pa se med seboj niso razlikovali samo po številu, temveè tudi po nekaterih demografskih znaèilnostih. Te razliènosti so prikazane s pomoèjo pogostnosti posamezne veroizpovedi v vsem ali delu prebivalstva. Razlike med spoloma so na primer, prikazane tako, da je število pripadnic vsake veroizpovedi primerjano s številom vseh žensk, število pripadnikov pa s številom vseh moških, razlike po starosti in spolu pa tako, da je število vernic/vernikov doloèene starosti primerjano s številom vseh žensk/moških iste starosti. V letu 1931 je bila pogostnost rimokatoliške veroizpovedi nekoliko veèja med ženskami kot med moškimi, za vse druge veroizpovedi pa je bila je veèja med moškimi kot med ženskami. Razlike med spoloma so bile pri rimokatolikih, evangelièanih in pripadnikih drugih veroizpovedi majhne, pri pravoslavnih in muslimanih pa velike. 28) Take izraze so uporabljali v popisih 1921 in 1931. 69 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 24: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Dravska banovina, popis 1931 % Veroizpoved Vsi Moški Ženske Skupaj 100 100 100 Pravoslavna 0,59 0,95 0,26 Rimokatoliška 96,75 96,29 97,18 Evangelièanska 2,25 2,26 2,24 Muslimanska 0,08 0,17 0,00 Druge in neznana 0,32 0,33 0,32 Vir: Statistièki godišnjak 1937, knjiga VIII, Opšta državna statistika, Beograd 1938 Posamezne veroizpovedi so se med seboj razlikovale tudi po starostni sestavi svojih vernikov. Zato je bila pogostnost posamezne veroizpovedi v razliènih starostih razlièna: - pogostnost rimokatoliške veroizpovedi se je s starostjo malenkostno zniževala, najnižja pa je bila v starosti 20–24 let, - pogostnost evangelièanske veroizpovedi se je s starostjo veèala, - pogostnost pravoslavne in muslimanske veroizpovedi je bila najveèja med osebami starimi 20–24 let, - pogostnost drugih in neznane veroizpovedi je bila v vseh starostih približno enaka. Povezavo med starostjo in posameznimi veroizpovedmi prikazuje graf 1, povezave med starostjo, spolom in veroizpovedjo pa graf 2. Iz slednjega razberemo, da je bila leta 1931 pogostnost rimokatolièank in evangelièank vseh starosti enaka, med 99 in 100 %. Pogostost rimokatolièanov in evangelièanov je bila do starosti 15–19 let enaka kot za ženske, v starosti 20–24 let je bila bistveno nižja (94 %), od te starosti dalje pa le nekoliko nižja kot za ženske. Pogostnost pravoslavnih in muslimanov pokaže zrcalno sliko. Do starosti 15–19 let ni razlike med moškimi in ženskami, v starosti 20–24 let je pogostnost pripadnikov obeh veroizpovedi bistveno veèja od pogostosti pripadnic, po tej starosti se razlika bistveno zmanjša, vendar pogostnost moških ostaja višja od pogostnosti žensk vse do najvišjih starosti. Iz povedanega sklepamo, da je manjša pogostost rimokatolièanov in evangelièanov v starosti 20–24 let posledica priseljevanja mladih moških iz drugih delov kraljevine Jugoslavije. Verjetno se ne motimo, èe domnevamo, da je bilo to vojaško osebje. Popis leta 1931 je bil namreè izveden po naèelu navzoèega prebivalstva. Zato je bilo k prebivalstvu Dravske banovine šteto tudi vojaštvo. Èe bi bil popis izveden po naèelu stalnega prebivalstva, tako kot vsi jugoslovanski popisi po drugi svetovni vojni, bi bila pogostnost rimokatolièanov in evangelièanov v vseh starostih zelo blizu stotim odstotkom. 70 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 1: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o veroizpovedi, starostne skupine, Dravska banovina, popis 1931 % Rimokatoli~ani % Evangeli~ani 100 3.5 © SURS © SURS 98 3 96 2.5 94 2 92 1.5 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ starost starost % Pravoslavni % Muslimani 2.4 0.8 © SURS © SURS 1.8 0.6 1.2 0.4 0.6 0.2 0 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ starost starost GRAF 2: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o veroizpovedi za mo{ke in ènske, starostne skupine, Dravska banovina, popis 1931 % Rimokatoli~ani in evangeli~ani skupaj % Pravoslavni in muslimani skupaj 100 8 © SURS © SURS 98 6 96 4 94 2 92 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-59 60+ starost starost mo{ki ènske mo{ki ènske 71 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 4.2 POPIS 1953 Med letoma 1931 in 1953 je preteklo 18 let. To obdobje je prineslo velike spremembe. Ozemlje Slovenije se je poveèalo, s tem pa tudi število njenega prebivalstva, Jugoslavija se je iz kraljevine preoblikovala v federativno ljudsko republiko s socialistièno družbeno ureditvijo, država in cerkev sta se loèili in vera je postala zasebna zadeva vsakega posameznika. Kljub temu je popis 1953 vseboval tudi vprašanje o odnosu do vere. Podatki o odnosu do vere, zbrani s popisom leta 1953, veljajo za nezanesljive. Splošno sprejeto mnenje je, da takratne politiène razmere niso bile naklonjene izrekanju o veroizpovedi, zato mnogi niso odgovorili skladno s svojim preprièanjem. Kljub temu se nam je zdelo primerno, da v tej publikaciji objavimo tudi te podatke. Kljub »spornosti« so izredno zanimivi (tabeli 29 in 30 na koncu poglavja). Število prebivalstva Slovenije se je med leti 1931 in 1953 poveèalo za 322 127 ali 28 %. To poveèanje je posledica ozemeljskih sprememb (prikljuèitev Primorske), naravnega prirasta in selitvenih gibanj. Ozemeljsko poveèanje in naravni prirast sta vplivala na poveèanje števila prebivalstva, selitve pa so ta porast zmanjšale. Vpliv spremenjene metodologije (navzoèe prebivalstvo, stalno prebivalstvo) je bil majhen. Spremembe v številu prebivalstva so vplivale tudi na njegovo versko sestavo. Prikljuèitev Primorske je gotovo poveèala število rimokatolikov, izselitev Nemcev s Štajerske in Koèevskega je zmanjšala število protestantov29). Vloga naravnega prirasta pri spreminjanju verske sestave prebivalstva verjetno ni bila velika, èeprav je bilo število vojnih žrtev med pripadniki doloèenih veroizpovedi (npr. Judi) verjetno veèje kot med drugimi. Toda samo demografski dejavniki ne morejo pojasniti sprememb. Neprimerno veèjo vlogo so imele spremenjene družbene razmere. Primerjava verske sestave prebivalstva med letoma 1931 in 1953 namreè pokaže, da se je število pripadnikov vseh veroizpovedi razen rimokatoliške, kljub poveèanju števila prebivalstva za 28 %, zmanjšalo. Istoèasno se je število oseb brez vere z 257 poveèalo na 151 052 ali za 588-krat. Postali so druga najštevilènejša skupina za rimokatoliki. Še bolj se je poveèalo število oseb v skupini »brez odgovora in neznano« (z 28 na 32 553), in to kljub temu, da je bil odgovor obvezen. Tolikšne razlike pa nikakor ni mogoèe pripisati spremenjeni metodologiji (èlanstvo, osebno preprièanje) ali laizaciji javnega življenja. Ob tako velikem poveèanju števila neverujoèih, ki je bilo nedvomno pogojeno s politiènim sistemom, se vprašamo: kdo pa so bili tisti, ki so se opredelili za »nevernike«? So bili to mladi, izobraženi, zaposleni? Odgovorimo lahko le posredno, s pomoèjo edine objavljene tabele; ta prikazuje povezavo med veroizpovedjo, narodno pripadnostjo, spolom in ekonomsko aktivnostjo. Prebivalstvo je v tej tabeli razdeljeno po ekonomski aktivnosti v dve skupini, na ekonomsko aktivne in vzdrževane. V prvo skupino so bili vkljuèeni tisti, ki so opravljali nek poklic, in osebe z lastnimi dohodki, v drugo skupino pa otroci, gospodinje in študentje. Kombinacija veroizpovedi in narodne pripadnosti pokaže, da se je za neverne opredelilo 80 % Èrnogorcev, 71 % Srbov, 60 % Makedoncev, 30 % Hrvatov itd. Med Slovenci, Madžari, Avstrijci in Nemci, se jih je za neverne opredelilo najveè 10 %. Pospološeno bi lahko rekli, da so se za neverne opredelili predvsem priseljeni iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Tako visok delež neverujoèih med narodi, ki so bili veèinski v drugih delih nekdanje Jugoslavije, bi lahko pomenil, da so se tam množièno opredeljevali kot neverujoèi. Podatki tega ne potrjujejo. Deleži neverujoèih v republikah nekdanje Jugoslavije so zavzemali vrednosti med 10 % (Slovenija) in 13 %. Le v Èrni gori se je za neverujoèe opredelilo 31 % prebivalstva. Iz tega sledi, da so bili ljudje, zbrani v rubriki »brez vere«, zelo posebna skupina. Posebnost te posebne skupine se kaže tudi v njeni sestavi glede na spol. Medtem ko so bile med celotnim prebivalstvom ženske številènejše kot moški, prav tako tudi med Slovenci, Avstrijci, Madžari, Nemci in ostalimi 29) Še leta 1953 je bilo med Nemci, ki so ostali v Sloveniji, 14 % protestantov, najveè med vsemi narodi živeèimi na ozemlju Slovenije. 72 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Slovani in Neslovani, je bilo med Srbi, Hrvati, Makedonci, Èrnogorci in Jugoslovani veè moških kot žensk. Števièna prevlada moških je bila še posebej velika med tistimi Srbi, Hrvati, Makedonci in Èrnogorci, ki so bili ekonomsko aktivni, najveèja pa med tistimi, ki so se poleg tega opredelili še kot osebe »brez vere«. Tako je bilo na primer med ekonomsko aktivnimi neverujoèimi slovenske narodne pripadnosti trikrat veè moških kot žensk, med neverujoèimi srbske pa desetktat veè. Tabela 25: Pogostnost oseb »brez vere« v prebivalstvenih skupinah opredeljenih z narodno pripadnostjo, spolom in ekonomsko aktivnostjo, Slovenija, popis 1953 Ekonomsko aktivni Vzdrževani Narodna pripadnost moški ženske moški ženske Skupaj 14,2 6,7 10,4 8,7 Srbi 75,6 35,5 75,0 71,4 Hrvatje 34,5 14,5 42,1 32,9 Slovenci 13,1 6,6 9,6 7,9 Makedonci 62,6 30,0 70,2 54,8 Èrnogorci 76,6 70,5 88,0 82,8 Jugoslovani-neopredeljeni 24,5 17,8 28,6 21,1 Avstrijci 9,7 4,6 5,3 8,4 Italijani 20,9 13,7 13,6 15,5 Madžari 3,7 0,8 2,6 2,8 Nemci 18,7 7,8 11,1 5,8 Ostali Slovani 22,7 17,8 23,2 17,1 Ostali neslovani 16,5 8,6 8,4 10,3 Vir: Popis prebivalstva 1953, knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Beograd 1959, str. 284 Opisane demografske znaèilnosti ljudi v skupini »brez vere« kažejo na to, da so se kot neverni opredelili predvsem aktivni moški, med temi pa najpogosteje Èrnogorci, Srbi in Makedonci. Na osnovi tega sklepamo, da so velik del nevernih sestavljali priseljeno vojaško osebje in tisti domaèini, ki so zasedali visoke položaje v upravi, politiki, šolstvu. »Èlanstvo v ZK je vendarle pomenilo doloèeno veèjo možnost politiène aktivnosti in veèjo možnost za promocijo v politièno in ideološko obèutljivih institucijah«30), obenem pa je bilo èlanstvo v ZK nezdružljivo z religioznostjo. Najmanj pogosto so se za neverne izrekli pripadniki in pripadnice madžarskega, avstrijskega in slovenskega naroda. To povezujemo z dejstvom, da je imela Slovenija leta 1953 še 41 % kmeèkega prebivalstva, ki ni bilo odvisno od zaposlitve in se je zato svobodnejše odloèalo o »odnosu do vere«, kot na primer priseljeni; ti so veèinoma živeli v mestih in opravlajli nekmetijske poklice. 4. 3 POPISA 1991 IN 2002 4.3.1 Spremembe med popisoma 1953 in 1991 Po skoraj 40 letih so bili ljudje leta 1991 znova vprašani po veroizpovedi. Vendar tokrat na vprašanje niso bili dolžni odgovoriti. To možnost je izrabilo 4,2 % ali 81 tisoè oseb. Moèno se je poveèal tudi delež oseb, za katere je 30) Marko Kerševan: Religija in slovenska kultura, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga, Ljubljana 1989, (Zbirka Znanstveni tisk, str. 97) 73 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 bil odgovor neznen: s 4,9 % leta 1953 na 14,6 % leta 1991. To pomeni, da leta 1991 za petino prebivalstva veroizpoved ni bila znana. Kljub temu se je število oseb, ki so se opredelile za neko veroizpoved, v primerjavi z letom 1953 poveèalo. Razloga za to sta bila predvsem dva: poveèanje števila prebivalstva in zmanjšanje števila tistih, ki so se opredelili kot neverni. Med leti 1953 in 1991 se je število prebivalstva poveèalo za skoraj 30 %. To je glavni razlog, da se je poveèalo tudi število vernikov vseh veroizpovedi, razen protestantov. Najmanj se je poveèalo število rimokatolikov, za 8 %, najbolj pa število pripadnikov islamske verske skupnosti, štirinštiridesetkrat. Kljb temu je bil leta 1991 delež rimokatolikov še vedno daleè najveèji, 68,6 %. Deleži pripadnikov drugih veroizpovedi v celotnem številu prebivalstva so bili znatno nižji: druge katoliške veroizpovedi 3,0 %, pravoslavna 2,4 %, islamska 1,5 %, protestantska 0,9 %. Število neverujoèih se je zmanjšalo skoraj za polovico; s 151 tisoè na 85 tisoè. To je v nasprotju s splošnim trendom laizacije in ne pomeni, da so se v Sloveniji odvijali nasprotni procesi, temveè, da so se v letu 1953 iz pragmatiènih razlogov (zaposlitev, napredovanje, strah pred zlorabo osebnih podatkov itd.) opredelili kot neverni tudi mnogi verniki. Število neverujoèih se je zmanjšalo med vsemi narodi. Vendar njihovo število ni bilo veè najveèje med Èrnogorci in Srbi, èeprav je bilo nadpovpreèno, temveè med Jugoslovani. Med Jugoslovani je delež neverujoèih znašal 12 %. Sledili so jim neopredeljeni po 214. èlenu ustave (7,6 %), Èrnogorci, Srbi, Makedonci itd. Najmanj neverujoèih je bilo med Muslimani (2,2 %). Med Slovenci jih je bilo 4,4 %. Ljudje, katerih opredelitev glede veroizpovedi je ostala neznana, so bili leta 1991 druga najveèja skupina, takoj za katolièani, èeprav so številèno predstavljali le 14,6 % prebivalstva. V to skupino so bili uvršèeni vsi, ki na vprašanje o veroizpovedi niso podali odgovora. Veè jih je bilo med moškimi kot med ženskami, veè med mladimi in izobraženimi. Leta 2002 jih je po številènosti nadomestila skupina, ki na vprašanje o veroizpovedi ni želela odgovoriti. Bilo jih je 15,7 %. 4. 3. 2 Popisa 1991 in 2002 Popisa 1991 in 2002 sta metodološko primerljiva. Razlikujeta se le po tehnièni oblikovanosti vprašanja. V popisu 1991 je bilo treba vsak odgovor vpisati na ustrezno mesto, v popisu 2002 pa so bili trije možni odgovori že ponujeni in jih je bilo treba le oznaèiti. Ti trije odgovori so bili: - ne pripadam nobeni veroizpovedi, èeprav verujem, - ne pripadam nobeni veroizpovedi, kajti ne verujem, sem ateist/ateistka, - na to vprašanje ne želim odgovoriti. Zanimivo je, da so najveèje razlike med popisoma prav v številu oseb, ki so se opredelile za te tri odgovore. Njihovo število se je poveèalo od 2,5–17- krat. O razlogih lahko le ugibamo. Vsekakor je mogoèe, da so dobljene vrednosti izraz dejanskega stanja in da so oblikovalci vprašalnika pravilno izpostavili prav tiste odgovore, ki so, poleg odgovora »katoliška«, najpogostejši. Mogoèe pa je tudi, da se je število oseb v teh treh skupinah tako zelo poveèalo tudi zato, ker so bili odgovori že ponujeni. Slednje je zelo verjetno za skupino, ki na vprašanje o veroizpovedi ni želela odgovarjati. Èe v popisu 1991 oseba ni želela odgovoriti, je moral popisovalec tak odgovor vpisati (»ne želi odgovoriti«). Èe odgovora ni vpisal, je bila ta oseba uvršèena v skupino »neznano«. Ta skupina je leta 1991 štela 279 tisoè oseb, v popisu 2002 pa pol manj. Èe v popisu leta 2002 oseba ni želela odgovoriti, je bilo dovolj, da je le oznaèila ustrezen odgovor oziroma da je to v njenem imenu storil popisovalec. Takih je bilo 308 tisoè, kar je skoraj štirikrat veè kot leta 1991. Zato je za primerjavo popisov 1991 in 2002 verjetno najbolje, èe obe skupini združimo in tako izmerimo velikost neodgovora. Število oseb, za katere ne vemo, kako so se opredelile glede veroizpovedi, se je v 11 letih poveèalo za èetrtino in je v letu 2002 obsegalo kar 23 % vsega prebivalstva. 74 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE V obdobju 1991–2002 se je število tistih, ki so se opredelili za doloèeno veroizpoved, zmanjšalo za 216 tisoè ali 15 %. Najbolj se je zmanjšalo število pripadnikov katoliške veroizpovedi, za 235 tisoè ali 17 %. Število pravoslavnih je ostalo skoraj nespremenjeno, število pripadnikov islamske verske skupnosti pa se je poveèalo za 62 %. Razlogov za tako velike spremebe je gotovo veè. Omenimo le nekatere: odseljevanje predvsem vojaškega osebja v letih 1991 in 1992, sprejem dela beguncev, priseljevanje, morda razlike v rodnosti, v sestavi prebivalstva po starosti in spolu. To so možni demografski dejavniki. Zelo pomemben dejavnik pa je tudi odklanjanje izrekanja o veroizpovedi. Èe je njena pogostnost med pripadniki razliènih veroizpovedi razlièna, to vpliva na izkazano število pripadnikov doloèene veroizpovedi. Odgovor na vprašanje, ali je pogostnost neodgovora vplivala na spremenjeno razmerje med posameznimi veroizpovedmi, je mogoèe izlušèiti iz poglavja 7. Navzoènost pripadnikov pravoslavne in islamske veroizpovedi v Sloveniji je posledica priseljevanj. Vendar vsi priseljeni ne pripadajo pravoslavni ali islamski verski skupnosti. Med rojenimi v tujini je bilo leta 2002 približno tretjina katolièanov. Veè jih je med starejšimi in bistveno manj med mladimi. Med osebami, starimi 15–49 let, je delež katolièanov komaj presegel 20 %. Tabela 26: Pogostnost opredelitev za katoliško veroizpoved med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % 1991 2002 Prebivalstvo Slovenije 71,6 57,8 rojeno v Sloveniji 74,7 60,4 rojeno v tujini 42,5 30,6 GRAF 3: Pogostnost opredelitev za katoli{ko veroizpoved med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Rojeni v Sloveniji % Rojeni v tujini 100 100 © SURS © SURS 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 starost starost Popis 1991 Popis 2002 Popis 1991 Popis 2002 75 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Spol in starost Razlike med spoloma so majhne. Pogostnost opredelitve za katoliško in protestantsko veroizpoved je bila med ženskami nekoliko veèja kot med moškimi, pri vseh drugih veroizpovedih, pri nevernih, tistih, ki niso želeli odgovoriti, pa je slika ravno obrnjena. Tudi tistih z neznano veroizpovedjo je veè med moškimi kot med ženskami. Povedano velja za oba popisa. Izjema so le verniki, ki so izjavili, da ne pripadajo nobeni veroizpovedi. Leta 1991 je bila njihova pogostnost med moškimi veèja kot med ženskami, leta 2002 pa je veèja med ženskami kot med moškimi. Pogostnost žensk, ki so verne, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi, se je z 0,19 % poveèala na 3,76 %. To je najveèja spremeba v pogostnosti posameznih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi, nastala med letoma 1991 in 2002. Veèje razlike so bile povezane s starostjo. Pripadnost doloèeni veroizpovedi s starostjo praviloma narašèa. Vendar pa zveza med pripadnostjo kaki veroizpovedi in starostjo ni za vse veroizpovedi enaka. Pozitivna je za katolièane in protestante, za pripadnike pravoslavne in islamske veroizpovedi pa ima krivulja, ki ponazarja to zvezo, enako obliko kot klasièna krivulja preseljevanj. To velja tako za leto 1991 kot za leto 2002, le da je krivulja za slednje pomaknjena v desno, ker so se pripadniki obeh veroizpovedi postarali. Pogostnost vernikov, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, je najveèja v starosti 20–39 let, nato se s starostjo znižuje. S starostjo se znižuje tudi pogostnost neznanih odgovorov. Pogostnost tistih, ki niso želeli odgovoriti, je v vseh starostih, razen med najmlajšimi in najstarejšimi, približno enaka. Pogostnost tistih, ki ne verujejo, pa med eno in drugo starostno skupino moèno niha. Grafièna predstavitev omenjenih povezav se nahaja v grafu 4. Tabela 27: Pogostnost posameznih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % 1991 2002 Veroizpoved moški ženske moški ženske Skupaj 100 100 100 100 Katoliška 69,9 73,2 54,4 61,1 Protestantska 0,9 1,0 0,8 0,9 Pravoslavna 2,6 2,3 2,5 2,1 Islamska 1,7 1,4 2,9 2,0 Druge veroizpovedi1) 0,0 0,0 0,2 0,2 Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi 0,2 0,2 3,2 3,8 Ateisti 4,8 4,1 11,2 9,2 Niso želeli odgovoriti 4,5 4,0 16,2 15,2 Neznano 15,4 13,8 8,7 5,6 1) Vse razen navedenih. Vir: Statistièni urad RS 76 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 4: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o veroizpovedi, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Katoli{ka % Protestantska 100 2 © SURS © SURS 80 1.6 60 1.2 40 0.8 20 0.4 0 0 starost starost % Pravoslavna % Islamska 5 5 © SURS © SURS 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 starost starost % Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi % Ateisti 6 16 © SURS © SURS 4.5 12 3 8 1.5 4 0 0 starost starost % Niso èleli odgovoriti % Odgovor ni znan 20 20 © SURS © SURS 16 16 12 12 8 8 4 4 0 0 {tevilo / number {tevilo / number starost starost Popis 1991 Popis 2002 Popis 1991 Popis 2002 77 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Ker je laizacija novejši pojav, bi prièakovali, da je nevernih veè med mladimi kot med starimi. Vendar zveza ni linearna. Pripadnost ali nepripadnost doloèeni veroizpovedi namreè ni pogojena samo s starostjo, temveè tudi s pripadnostjo generaciji. Krivulje, ki ponazarjajo zvezo med pripadnostjo oziroma nepripadnostjo doloèeni veroizpovedi in starostjo so leta 1991 za katolièane, ateiste in tiste, ki niso želeli odgovoriti oziroma zanje odgovor ni bil vpisan (neznano), valovite. Valovi si sledijo z 20–30-letnim zamikom. Za katolièane in ateiste se ponovijo tudi v letu 2002, med 10 let starejšimi. Potrjujejo, da so starši pomemben dejavnik vernosti oz. nevernosti. Leta 1991 je bila pogostnost pripadnosti katoliški veroizpovedi najmanjša med osebami starimi 35–39 let in v sosednjih dveh starostnih razredih. To so otroci staršev, ki so bili takrat stari 60-69 let. Tudi med njimi je tistih, ki so se opredelili za katoliško veroizpoved, manj kot v sosednjih generacijah. Ti starši so bili rojeni v dvajsetih letih 20. stoletja in so svoje aktivno življenje zaèeli po koncu druge svetovne vojne, v obdobju laizacije javnega življenja. Politièni sistem, ki je bil nenaklonjen veri, je vplival na nekatere dotlej verne ali »pol verne«, da so prešli med ateiste in v takem duhu vzgajali tudi svoje otroke. Po raziskavah javnega mnenja je bilo v 60. letih med temi generacijami (takrat starimi od 30 do 50 let) okrog 60 % religioznih in 35 % nereligioznih (Kerševan, 1989, stran 96). Nereligioznost staršev se je prenesla na otroke. Vendar je pripadnost katoliški veroizpovedi med otroki (starost 30-39 let) manj pogosta kot med starši. Na to vpliva velika pogostnost opredelitev za pravoslavno in islamsko veroizpoved ter manjkajoèih odgovorov v tej starosti, poleg tega pa verjetno tudi »univerzalne psihiène znaèilnosti posameznih starostnih obdobij. Vsekakor je za življenjsko najaktivnejše obdobje–od 25. leta dalje–znaèilna odtujitev, èe ne že od religije sploh, pa vsaj od cerkvenega življenja in intenzivnega religioznega doživljanja zaradi prevelike ujetosti v vsakdanje napetosti in naprezanja; s starejšimi leti pride zopet do jasnejšega pogleda v èlovekovo usodo, kar skupaj z »izpreženjem« iz družbenih obveznosti okrepi ali obudi religioznost.« (Kerševan, 1989, stran 99). Krivulja, ki ponazarja povezavo med pripadnostjo katoliški veroizpovedi in starostjo za leto 2002, je v osnovi taka kot tista iz leta 1991, le da so vrednosti v vseh starostih nižje in da so »valovi« pomaknjeni v desno, v višje starosti. Spremenjeno je le razmerje med osebami starimi 30–39 let, in starimi 0–14 let, njihovimi otroki. V popisu leta 1991 je bila pogostnost katoliške veroizpovedi za obe skupni skoraj enaka, leta 2002 pa je bila pri mladini višja kot pri njenih starših. Vsaj del te razlike je nastal zaradi nadpovpreènega deleža tistih odraslih, starih 20-50 let, ki niso želeli odgovoriti ali je njihov odgovor na vprašanje o veroizpovedi ostal neznan. Bistvenih razlik glede veroizpovedi med spoloma v povezavi s starostjo ni. Oblike krivulj, ki ponazarjajo povezanost med starostjo, spolom in veroizpovedjo, so za oba spola enake, le ravni so razliène. Razlike med spoloma so manjše v mladih letih, s starostjo pa se poveèujejo. Izobrazba Podatki popisov 1991 in 2002 kažejo, da višja ko je izobrazba posameznika, manjša je verjetnost, da se bo opredelil za neko veroizpoved. Pogostnost opredelitve za doloèeno veroizpoved je namreè najveèja med tistimi z nepopolno osnovno izobrazbo, nato z izobrazbo pada. Drugaèe je pri tistih, ki se niso opredelili za pripadnost eni izmed veroizpovedi (verujejo, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi, ne verujejo – so ateristi, na vprašanje o veroizpovedi niso želeli odgovoriti, njihov odgovor je ostal neznan). Njihova pogostnost je najmanjša med tistimi z nepopolno osnovno izobrazbo, nato z izobrazbo narašèa. Ugotovitvi veljata za oba spola. Razlika je le v tem, da se ženske pogosteje opredlijo za doloèeno veroizpoved, moški pa pogosteje za ateiste. Tudi manjkajoèi odgovori so pogostejši med moškimi kot med ženskami. Razlike med moškimi in ženskami z enako izobrazbo so v letu 2002 veèje kot v letu 1991. 78 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 28: Pogostnost odgovorov, ki oznaèujejo pripadnost eni od veroizpovedi, v prebivalstvenih skupinah opredeljenih s spolom in šolsko izobrazbo1), starejši od 14 let, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % 1991 2002 Izobrazba moški ženske moški ženske Nepopolna osnovna izobrazba 88,4 90,2 74,1 80,7 Osnovna izobrazba 81,2 85,0 66,4 75,1 Nižja ali srednja poklicna izobrazba 81,8 81,5 65,5 69,9 Srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba 67,4 70,0 51,2 57,4 Višja ali visoka izobrazba 51,2 55,8 42,3 48,5 1) Odstotek versko opredeljenih med prebivalstvom iste izobrazbene skupine in spola. Vir: Statistièni urad RS Izobrazba je zelo moèan dejavnik vernosti, vendar ne enako moèan v vseh starostih. Leta 1991 je bil vpliv izobrazbe najveèji v srednjih letih, manjši pa med mladimi in starimi. V letu 2002 pa je vpliv izobrazbe v višjih starostih postal pomembnejši, predvsem zaradi pogostejše opredelitve za ateizem v starejših letih in pogostejših manjkajoèih odgovorov med starejšim izobraženim prebivalstvom. Povezavo med starostjo, izobrazbo in najpogostejšimi odgovori na vprašanje o veroizpovedi v popisih 1991 in 2002 prikazuje graf 5. Iz njega razberemo, da je vpliv izobrazbe tem moènejši, èim višja je raven izobrazbe, da so razlike med tistimi z nepopolno in popolno osnovno izobrazbo majhne in, da so k velikim spremembam v sestavi prebivalstva po veroizpovedi med popisoma 1991 in 2002 prispevale vse generacije in vse izobrazbene skupine. Vernost–v smislu opredeljevanja v popisu–se veèa s starostjo in manjša z izobrazbo. Zato je pogostnost verujoèih najveèja med manj izobraženimi starejšimi osebami, najveèja pogostnost nevernih in tistih, ki se niso želeli opredeliti, pa med mladimi izobraženci. 79 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 5: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o veroizpovedi za razli~ne izobrazbene ravni, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 Popis 1991 Popis 2002 % Katoli{ka % Katoli{ka 100 100 © SURS © SURS 80 80 60 60 40 40 20 20 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Protestantska % Protestantska 3 3 © SURS © SURS 2.5 2.5 2 2 1.5 1.5 1 1 0.5 0.5 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Pravoslavna % Pravoslavna 10 10 © SURS © SURS 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Islamska % Islamska 12 12 © SURS © SURS 9 9 6 6 3 3 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost nepopolna osnovna izobrazba nìja ali srednja poklicna izobrazba osnovna izobrazba srednja strokovna ali splo{na izobrazba vi{ja ali visoka izobrazba 80 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 5: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o veroizpovedi za razli~ne izobrazbene ravni, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 Popis 1991 Popis 2002 % Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi % Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi 0.5 7.5 © SURS © SURS 0.4 6 0.3 4.5 0.2 3 0.1 1.5 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Ateisti % Ateisti 20 40 © SURS © SURS 15 30 10 20 5 10 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Niso èleli odgovoriti % Niso èleli odgovoriti 10 30 © SURS © SURS 8 24 6 18 4 12 2 6 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost % Odgovor ni znan % Odgovor ni znan 35 25 © SURS © SURS 28 20 21 15 14 10 7 5 0 0 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85 + starost starost nepopolna osnovna izobrazba nìja ali srednja poklicna izobrazba osnovna izobrazba srednja strokovna ali splo{na izobrazba vi{ja ali visoka izobrazba 81 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 29: Prebivalstvo po veroizpovedi, Slovenija, popisi 1921–20021) Veroizpoved 19212) 19312) 1953 1991 2002 Skupaj 1054919 1144298 1466425 1913355 1964036 Katoliška 1019302 1109532 1213987 1370561 1135626 Protestantska 27282 25717 21657 17884 16135 Pravoslavna 6611 6745 3976 46320 45908 Islamska 649 927 668 29361 47488 Druge veroizpovedi 953 1112 2065 775 3831 Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi 1223) ... 1791 3929 68714 Niso verniki, ateisti ... 257 151052 84656 199264 Niso želeli odgovoriti .... .... .... 81302 307973 Neznano4) ... 8 71229 278567 139097 1) Ozemlje ob popisu. 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) Vkljuèno z neznano veroizpovedjo. 4) V popisu leta 1931 sta bili skupini neznano in druge veroizpovedi združeni. V popisu leta 1953 sta bili skupini neznano in brez odgovora prikazani skupaj. Viri: Statistièki godišnjak 1933, knjiga V, Opšta državna statistika, Beograd 1935 Popis stanovništva 1953, knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1950 Statistiène informacije št. 92, Statistièni urad Republike Slovenije, Ljubljana, 16. april 2003 Tabela 30: Prebivalstvo po veroizpovedi in spolu, Slovenija, popisi 1931–20021) 19312) 1953 1991 2002 Veroizpoved moški ženske moški ženske moški ženske moški ženske Skupaj 551211 593087 693321 773104 923643 989712 958576 1005460 Katoliška4) 530769 576386 552299 663513 645891 724670 521431 614195 Protestantska 12468 13286 10235 11422 8172 9712 7429 8706 Pravoslavna 5220 1525 2073 1903 23781 22539 24427 21481 Islamska 914 13 508 160 15556 13805 27351 20137 Druge veroizpovedi3) 1840 1877 106 134 415 360 2015 1816 Verniki, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi - - 923 868 2027 1902 30894 37820 Niso verniki, ateisti - - 90174 60878 44171 40485 106989 92275 Niso želeli odgovoriti - - - - 41681 39621 155002 152971 Neznano 2) ... ... 37003 34226 141949 136618 83038 56059 1) Ozemlje ob popisu. 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) V popisu leta 1931 sta bili skupini neznano in druge združeni. V popisu leta 1953 sta bili skupini neznano in brez odgovora prikazani skupaj. 4) Podatki za leto 1931 se ne ujemajo popolnoma s podatki v tabeli 29 zaradi razliène klasifikacije v okviru katoliške veroizpovedi in »druge veroizpovedi«. Viri: Statistièki godišnjak 1937, knjiga VIII, Opšta državna statistika, Beograd 1938 Popis stanovništva 1953, knjiga I, Vitalna i etnièka obeležja, Savezni zavod za statistiku, Beograd 1950 Statistièni urad RS 82 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 31: Prebivalstvo po veroizpovedi, starosti in spolu, Slovenija, popis 1991 Veroizpoved verniki, ki Spol druge ne pripada- niso niso Starost skupaj katoliška islamska pravo- protes- vero- jo nobeni verniki, želeli neznano slavna tantska izpovedi vero- ateisti odgovoriti izpovedi Skupaj Skupaj 1913355 1370561 29361 46320 17884 775 3929 84656 81302 278567 0-4 118179 78149 3174 3723 703 39 268 3764 5360 22999 5-9 133273 86262 3617 4659 938 37 371 5557 6758 25074 10-14 147181 98214 2886 4325 1120 45 375 7125 7184 25907 15-19 140899 100402 1713 2405 1163 43 308 6827 6290 21748 20-24 139451 102799 2046 2452 990 53 273 5988 5832 19018 25-29 149429 103515 3816 4686 1020 74 303 6780 6790 22445 30-34 151487 96843 4529 6705 1237 70 379 8296 8074 25354 35-39 155765 97824 3229 6508 1380 82 437 10303 8457 27545 40-44 135112 88797 1628 3664 1212 65 304 9233 6967 23242 45-49 107003 79561 941 1832 1027 48 228 4973 4343 14050 50-54 110340 86553 802 2082 1024 52 157 3919 3758 11993 55-59 109243 89256 459 1323 1166 38 149 3231 3244 10377 60-64 101852 82777 255 860 1306 32 136 3404 3160 9922 65-69 80744 65068 131 546 1324 32 120 2910 2588 8025 70-74 43247 36162 52 193 732 20 41 1152 1057 3838 75-79 44543 38742 38 169 749 18 49 715 805 3258 80-84 29884 26250 12 102 530 18 17 315 435 2205 85 + 15131 13109 6 49 253 7 12 141 184 1370 neznano 592 278 27 37 10 2 2 23 16 197 Moški Skupaj 923643 645891 15556 23781 8172 415 2027 44171 41681 141949 0-4 60691 40085 1610 1935 342 25 149 1954 2757 11834 5-9 68315 44002 1871 2383 469 19 190 2888 3504 12989 10-14 75770 50214 1516 2194 570 31 207 3722 3747 13569 15-19 72167 51081 831 1214 577 22 170 3590 3300 11382 20-24 69666 51532 824 919 451 37 136 3176 2986 9605 25-29 74264 52089 1849 1912 488 33 142 3373 3270 11108 30-34 76053 48699 2402 3233 646 37 182 4101 4041 12712 35-39 80234 49629 1892 3614 692 46 234 5302 4474 14351 40-44 69077 43975 985 2044 597 43 159 4971 3812 12491 45-49 53099 38381 606 1070 495 25 120 2606 2292 7504 50-54 54212 40937 564 1365 472 22 91 2238 1985 6538 55-59 51321 40859 314 842 497 19 73 1717 1685 5315 60-64 44553 35285 160 492 546 18 61 1772 1526 4693 65-69 29494 22231 66 318 504 13 55 1499 1154 3654 70-74 15469 12144 24 86 285 6 21 642 520 1741 75-79 15542 13054 18 73 269 9 27 387 386 1319 80-84 9447 8120 8 44 199 8 8 174 183 703 85 + 3978 3444 2 24 72 2 2 46 54 332 neznano 291 130 14 19 1 0 - 13 5 109 Ženske Skupaj 989712 724670 13805 22539 9712 360 1902 40485 39621 136618 0-4 57488 38064 1564 1788 361 14 119 1810 2603 11165 5-9 64958 42260 1746 2276 469 18 181 2669 3254 12085 10-14 71411 48000 1370 2131 550 14 168 3403 3437 12338 15-19 68732 49321 882 1191 586 21 138 3237 2990 10366 20-24 69785 51267 1222 1533 539 16 137 2812 2846 9413 25-29 75165 51426 1967 2774 532 41 161 3407 3520 11337 30-34 75434 48144 2127 3472 591 33 197 4195 4033 12642 35-39 75531 48195 1337 2894 688 36 203 5001 3983 13194 40-44 66035 44822 643 1620 615 22 145 4262 3155 10751 45-49 53904 41180 335 762 532 23 108 2367 2051 6546 50-54 56128 45616 238 717 552 30 66 1681 1773 5455 55-59 57922 48397 145 481 669 19 76 1514 1559 5062 60-64 57299 47492 95 368 760 14 75 1632 1634 5229 65-69 51250 42837 65 228 820 19 65 1411 1434 4371 70-74 27778 24018 28 107 447 14 20 510 537 2097 75-79 29001 25688 20 96 480 9 22 328 419 1939 80-84 20437 18130 4 58 331 10 9 141 252 1502 85 + 11153 9665 4 25 181 5 10 95 130 1038 neznano 301 148 13 18 9 2 2 10 11 88 Vir: Statistièni urad RS 83 VERSKA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 32: Prebivalstvo po veroizpovedi, starosti in spolu, Slovenija, popis 2002 Veroizpoved verniki, ki Spol druge ne pripada- niso niso Starost skupaj katoliška islamska pravo- protes- vero- jo nobeni verniki, želeli neznano slavna tantska izpovedi vero- ateisti odgovoriti izpovedi Skupaj Skupaj 1964036 1135626 16135 45908 47488 3831 68714 199264 307973 139097 0-4 88183 53801 532 1211 2540 87 1733 5409 16487 6383 5-9 96174 60554 603 1560 2663 77 2138 6642 16378 5559 10-14 115810 70300 735 3161 4049 116 3182 9984 18150 6133 15-19 130029 67775 902 4195 4386 204 5851 16539 19304 10873 20-24 147687 70181 1051 3917 4251 376 7948 20212 24033 15718 25-29 144977 74717 1058 2600 3537 385 7177 16949 23065 15489 30-34 140612 78758 1011 2488 3636 358 5652 13923 21867 12919 35-39 153518 84581 1024 4377 5524 348 5567 15055 24640 12402 40-44 152142 79887 1113 6235 6284 329 5581 16191 25033 11489 45-49 158611 81279 1405 6634 5223 336 6077 20086 26298 11273 50-54 138542 75262 1304 3697 2458 274 5172 18742 22684 8949 55-59 105161 64958 1028 1817 1294 187 3524 10345 16627 5381 60-64 103609 70133 935 1775 849 212 2806 7910 14850 4139 65-69 95550 66859 950 1125 427 155 2252 6577 13760 3445 70-74 83473 58860 953 559 222 153 1885 6320 11669 2852 75-79 59388 40986 843 368 102 111 1264 5242 8082 2390 80-84 29224 20910 412 122 30 65 570 2113 3356 1646 85+ 21346 15825 276 67 13 58 335 1025 1690 2057 Moški Skupaj 958576 521431 7429 24427 27351 2015 30894 106989 155002 83038 0-4 45545 27608 280 645 1359 43 914 2834 8536 3326 5-9 49383 30998 299 774 1364 39 1107 3477 8449 2876 10-14 59362 35771 373 1624 2014 47 1554 5392 9391 3196 15-19 66417 33782 442 2151 2296 111 2647 8955 10199 5834 20-24 76190 34354 510 2080 2401 227 3683 11286 12638 9011 25-29 74456 35671 522 1433 2152 256 3503 9283 12104 9532 30-34 71306 37655 481 1095 2069 211 2629 7616 11109 8441 35-39 77366 40550 489 2010 3097 198 2530 7960 12141 8391 40-44 77125 38543 554 3132 3675 181 2362 8374 12553 7751 45-49 82023 39400 698 3863 3403 190 2551 10675 13552 7691 50-54 71061 35938 644 2142 1636 150 2338 10252 11826 6135 55-59 51517 29823 490 1057 875 98 1562 5726 8372 3514 60-64 49407 31429 420 1141 571 96 1261 4542 7361 2586 65-69 42069 27724 394 728 252 63 977 3624 6469 1838 70-74 33254 22162 368 295 121 53 667 3107 5169 1312 75-79 18608 11262 270 187 50 33 357 2458 3177 814 80-84 8183 5116 122 49 11 13 162 963 1343 404 85+ 5304 3645 73 21 5 6 90 465 613 386 Ženske Skupaj 1005460 614195 8706 21481 20137 1816 37820 92275 152971 56059 0-4 42638 26193 252 566 1181 44 819 2575 7951 3057 5-9 46791 29556 304 786 1299 38 1031 3165 7929 2683 10-14 56448 34529 362 1537 2035 69 1628 4592 8759 2937 15-19 63612 33993 460 2044 2090 93 3204 7584 9105 5039 20-24 71497 35827 541 1837 1850 149 4265 8926 11395 6707 25-29 70521 39046 536 1167 1385 129 3674 7666 10961 5957 30-34 69306 41103 530 1393 1567 147 3023 6307 10758 4478 35-39 76152 44031 535 2367 2427 150 3037 7095 12499 4011 40-44 75017 41344 559 3103 2609 148 3219 7817 12480 3738 45-49 76588 41879 707 2771 1820 146 3526 9411 12746 3582 50-54 67481 39324 660 1555 822 124 2834 8490 10858 2814 55-59 53644 35135 538 760 419 89 1962 4619 8255 1867 60-64 54202 38704 515 634 278 116 1545 3368 7489 1553 65-69 53481 39135 556 397 175 92 1275 2953 7291 1607 70-74 50219 36698 585 264 101 100 1218 3213 6500 1540 75-79 40780 29724 573 181 52 78 907 2784 4905 1576 80-84 21041 15794 290 73 19 52 408 1150 2013 1242 85+ 16042 12180 203 46 8 52 245 560 1077 1671 Vir: Statistièni urad RS 84 5. JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Prebivalstvo s slovenš~ino kot maternim jezikom, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so na vpra{anje o materinem jeziku ozna~ili odgovor: “slovenski” {t. ob~in 30,0 % - 49,9 % 3 50,0 % - 69,9 % 3 70,0 % - 89,9 % 40 © SURS 90,0 % - 100 % 146 Slovenija 87,7 % JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 V Sloveniji je uradni jezik slovenšèina. Na obmoèjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa sta poleg slovenšèine uradna jezika še italijanšèina in madžaršèina. V zasebnih krogih se poleg omenjenih uporabljajo še hrvašèina, srbšèina, makedonšèina, albanšèina itd. V preteklosti je imela pri nas posebno vlogo še nemšèina. Poleg tega, da je bilo na Slovenskem veè nemških jezikovnih otokov, nastalih z nemškimi kolonizacijami, je bila nemšèina dolgo tudi upravni jezik v slovenskih deželah. To vlogo je zaèela izgubljati v 19. stoletju, dokonèno pa jo je izgubila s politièno osamosvojitvijo Slovencev leta 1918. Po nastanku države SHS je bila slovenšèina uvedena v vse javno in državno delovanje. Takšna ureditev je veljala tudi v skupni jugoslovanski državi, razen v njeni vojski. Po letu 1945 se je položaj slovenšèine kot uradnega jezika na vseh podroèjih javnega delovanja še utrdil. Slovenšèina je bila uradno uradni jezik tudi na ravni federacije, v praksi pa je bila ta njena raba omejena (vojska, diplomacija). V Sloveniji je poseben položaj postopoma pridobil srbohrvaški jezik. To ni bil le jezik poveljevanja in pouka v vojski ter uèni predmet v obveznem šolstvu, ampak je prodiral v javnost tudi prek raznih medijev (Šivic – Dular, 1990). V razpravljanju v zveznih organih v Beogradu in v pisnih stikih z njimi slovenski predstavniki veèinoma in dolgo niso uporabljali slovenskega jezika, utemeljujoè takšno ravnanje s praktiènimi razlogi (Redakcija, 2000). Vedenje o jezikovni sestavi prebivalstva Slovenije je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni zasnovano na podatkih o maternem jeziku. V popisih leta 1991 in 2002 se mu je pridružil še podatek o pogovornem jeziku v družini/ gospodinjstvu in leta 1991 celo o pogovornem jeziku v okolju. Glede na to, da je slovenšèina uradni jezik in da je Slovenija država z veèjim številom priselitev kot odselitev, je število oseb s slovenskim maternim jezikom vedno manjše od števila oseb, ki slovenšèino uporabljajo za sporazumevanje z ožjo ali širšo okolico. Razlika med številom oseb s slovenskim maternim jezikom in številom oseb, ki slovenšèino uporabljajo za sporazumevanje v krogu družine, se je od leta 1991 do leta 2002 rahlo poveèala. Èe pa k osebam, ki so se v družinskem krogu/gospodinjstvu sporazumevale samo v slovenšèini, prištejemo še tiste, ki so pri tem uporabljale še kak drug jezik, je poveèanje veèje. Na 100 oseb s slovenskim maternim jezikom so leta 1991 našteli 106 takih, ki so za sporazumevanje v družini uporabljali slovenšèino (samo slovenšèino ali ob njej še kak drug jezik), v letu 2002 pa je bilo takih oseb 109. Tabela 33: Razmerje med številom oseb, ki so kot materni jezik navedle slovenšèino in številom oseb, ki so kot pogovorni jezik v družini ali okolju navedle slovenšèino ali slovenšèino in ob njej še kak drug jezik, Slovenija, popisa 1991 in 2002 1991 2002 Jezik materni pogovorni pogovorni materni pogovorni jezik1) jezik v jezik v jezik1) jezik v družini okolju družini Slovenšèina število oseb 1 690 388 1 751 164 1 806 110 1 723 434 1 789 460 indeks 100 103,6 106,8100 103,8 Slovenšèina v kombinaciji z drugimi jeziki število oseb 1 690 388 1 789 080 1 841 273 1 723 434 1 877 447 indeks 100 105,8108 ,9 100 108,9 1) Na vprašanje o maternem jeziku je bil možen en odgovor, na vprašanje o pogovornem pa dva. Vir: Statistièni urad RS 86 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 5.1 MATERNI JEZIK Prvi podatki o maternem jeziku veèine prebivalstva Slovenije izhajajo iz jugoslovanskega popisa leta 1921. V takratni Sloveniji s Prekmurjem je bila slovenšèina materni jezik 93 % navzoèega prebivalstva. Štirim odstotkom prebivalstva je bila materinšèina nemšèina, poldrugemu odstotku madžaršèina in enemu odstotku »materni jezik Srbov in Hrvatov«. Tabela, v kateri so objavljeni omenjeni podatki, je zanimiva zaradi dikcije besedila. Materni jezik nekako povezuje z narodno pripadnostjo oziroma državljanstvom. Naslov tabele se glasi: »Prisotno prebivalstvo po maternem jeziku Srbov in Hrvatov, Slovencev, Èehoslovakov, Rusinov, Poljakov, Madžarov, Nemcev, Arnavtov....« Vprašanje o maternem jeziku je bilo postavljeno tudi v popisu leta 1931, vendar so bili podatki objavljeni le za nekatere banovine. Popis 1948 tega vprašanja ni vseboval. Šele s popisom leta 1953 se zaèenja obdobje rednega zbiranja podatkov o maternem jeziku, ne pa tudi njihovega rednega objavljanja. Med tabelami iz popisa 1961, ki so bile objavljene, ni niti ene s podatki o maternem jeziku. Ugotavljanje maternega jezika je razmeroma enostavno, saj gre pri tem za objektivno dejstvo. Poleg tega se v teku življenja praviloma ne spreminja. Kljub temu podatkom o maternem jeziku ni bila namenjena potrebna pozornost. Srž zanemarjanja je bila verjetno v težavah pri razmejevanju med posameznimi južnoslovanskimi jeziki. Nesoglasja glede enega srbohrvaškega jezika ali dveh loèenih, srbskega in hrvaškega, so imela tudi politiène razsežnosti. Od vsakokratnega politiènega ozraèja je bilo odvisno, kakšna bo klasifikacija jezikov: samo srbskohrvaški (leta 1921, 1953, 1961), hrvaški, hrvaško-srbski, srbski, srbsko hrvaški leta (1971 in 1991), hrvaški/ hrvaško-srbski/ srbski/ srbsko-hrvaški/ skupaj v eni skupini (leta 1981), srbski, srbsko-hrvaški, hrvaški, hrvaško- srbski, bosanski, bošnjaški, èrnogorski, vsak zase, v letu 2002. Za potrebe naše analize bomo, kadar bomo prikazovali èasovne vrste, vse omenjene jezike združili v enega in ga imenovali »srbohrvaški«. Drugi razlog za zanemarjanje podatkov o maternem jeziku pa je bilo mnenje, da so ti, odkar popisi vsebujejo tudi vprašanje o narodni pripadnosti, namenjeni le podrobnejši osvetlitvi slednje. Zato so bile tabele, ki so vsebovale podatke o maternem jeziku, praviloma kombinirane samo s podatki o narodni pripadnosti. Tabele, ki so bile namenjene prikazu narodne sestave prebivalstva, pa so vsebovale tudi informacije o izobrazbi, selitvah, številu otrok itd. Podatkom o narodni pripadnosti je bilo namenjene mnogo veè pozornosti in to se je odražalo tudi v številu in sporoèilni vrednosti tabel. Da bi nadoknadili vsaj nekaj zamujenega, smo za tokratno analizo pripravili vrsto novih tabel, s pomoèjo katerih bomo prikazali spremebe v obdobju od 1981 do 2002. Podatki so prilagojeni definiciji prebivalstva uporabljeni za popis 2002. Spremembe v sestavi prebivalstva z vidika maternega jezika so za obdobje od leta 1921 do leta 2002 prikazane v tabeli 34 in na grafu 6. Tabela je sestavljena tako, da so vidne spremembe v klasifikacijah, graf pa prikazuje dolgoroène spremembe v pogostnosti nekaterih jezikov, med njimi tudi »srbohrvaškega« jezika. Podatki v tabeli 34 se nanašajo na ozemlje v èasu popisa. To pomeni, da so deleži prebivalstva z italijanšèino in madžaršèino kot maternim jezikom v popisih 1921 in 1931 neposredno neprimerljivi s kasnejšimi popisi. Zato smo za grafièni prikaz sprememb v pogostnosti madžaršèine kot maternega jezika v obdobju 1921–2002 deleže za leti 1921 in 1931 ocenili. Število oseb, ki so se v popisih 1921 in 1931 opredelile za madžaršèino kot materni jezik smo primerjali z oceno števila prebivalstva, ki ustreza ozemlju kakršnega ima sedanja Slovenija. Deleži so zato nekoliko nižji od tistih v tabeli 34. Podobna ocena pogostnosti italijanšèine kot maternega jezika ni mogoèa. Veèina oseb z italijanšèino kot maternim jezikom namreè živi v zahodnem delu Slovenije, ki je med svetovnima vojnama pripadal Italiji. Tudi ob popisu leta 1953 cona B Svobodnega tržaškega ozemlja še ni bila prikljuèena Sloveniji. Zato se krivulja, ki prikazuje pogostnost oseb z italijanšèino kot maternim jezikom prièenja šele z letom 1961. 87 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 34: Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–20021) % Materni jezik 19212) 19312) 1953 19713) 19814) 19914) 20024) Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 Slovenski 92,9 94,2 96,8 94,2 91,5 88,3 87,8 Prekmurski6) ... ... ... ... ... 0,06 ... Italijanski 0,1 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 Madžarski 1,4 0,7 0,80,6 0,5 0,5 0,4 Romski ... 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,2 Albanski ... 0,0 0,0 0,1 0,1 0,2 0,4 Angleški ... ... ... ... ... 0,0 0,0 Arabski ... ... ... ... ... ... 0,0 Bolgarski ... 0,0 ... ... 0,0 0,0 0,0 Bosanski7) ... ... ... ... ... ... 1,6 Èeški 0,3 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Èrnogorski ... ... ... ... ... ... 0,0 Francoski ... ... ... ... 0,0 0,0 Hrvaški ... ... ... 2,4 ... 2,7 2,8 Hrvaško-srbski ... ... ... 0,1 ... 0,2 0,0 Kitajski ... ... ... ... ... ... 0,0 Makedonski ... 0,0 0,0 0,1 0,2 0,2 0,2 Nemški 3,9 2,5 0,2 0,1 0,1 0,1 0,1 Poljski 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Romunski ... 0,0 ... ... 0,0 0,0 0,0 Ruski 0,2 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Slovaški ... 0,0 ... ... 0,0 0,0 0,0 Srbski ... ... ... 0,9 ... 1,0 1,6 Srbsko-hrvaški ... ... ... 1,0 ... 4,2 1,9 Srbski in hrvaški 1,1 ... 2,0 ... ... ... ... Srbohrvaški8) ... 2,1 ... ... 7,0 ... ... Španski ... ... ... ... ... ... 0,0 Turški ... 0,0 ... ... 0,01 0,01 0,01 Ukrajinski ... ... ... ... 0,0 0,0 0,0 Drugi 0,15) 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,1 Neznano ... 0,0 0,0 0,2 0,3 2,2 2,7 1) Ozemlje v èasu popisa 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) Vkljuèeni tudi zdomci. 4) Podatki preraèunani po metodologiji popisa 2002. 5) Drugi in neznano. 6) Kadar ni prikazan posebej, je vkljuèen v slovenski jezik. 7) Upoštevani odgovori: bosanski, bošnjaški. 8) V to skupino so leta 1931 sodili srbski, hrvaški in makedonski jezik, leta 1981 pa hrvaški, hrvaško- srbski, srbski in srbsko-hrvaški. Vir: Statistièni urad RS Materni jezik velike veèine prebivalstva Slovenije je slovenšèina. Število prebivalstva s slovenšèino kot maternim jezikom narašèa, vendar poèasneje kot število prebivalstva Slovenije. Zato se delež oseb, za katere je materni jezik slovenšèina, že od leta 1953 dalje neprestano znižuje. Leta 2002 je znašal 87 %. To znižanje je bilo najmanjše v zadnjem desetletju. 88 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Med prebivalstvom, katerega materni jezik ni slovenšèina, je leta 1921 po velikosti izstopal delež prebivalstva z nemšèino kot maternim jezikom (4 %). Do leta 1931 se je ta delež zmanjšal in postal približno enak deležu prebivalstva s »srbohrvašèino« kot maternim jezikom (2 %). Delež slednjega se je odtlej neprestano poveèeval. Leta 2002 je znašal 7,8 %. Najhitrejši porast deleža prebivalstva s »srbohrvašèino« kot maternim jezikom je bil zabeležen v sedemdesetih letih in se ujema z obdobjem najveèjega priseljevanja iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Med letoma 1991 in 2002 se je delež oseb s »srbohrvašèino« kot maternim jezikom malenkostno znižal, njihovo število pa poveèalo za približno 1000 oseb. Tudi število oseb z makedonšèino kot maternim jezikom se je med zadnjima popisoma malenkostno poveèalo, delež pa je ostal nespremenjen. Delež prebivalstva z madžaršèino kot maternim jezikom se znižuje, medtem ko delež prebivalstva z italijanšèino kot maternim jezikom od leta 1971 dalje zastaja oziroma rahlo niha od popisa do popisa. Neprestano narašèata le deleža oseb z romšèino in albanšèino kot maternima jezikoma. Delež slednjih se je med popisoma 1991 in 2002 z 0,20 % poveèal na 0,37 %, in se tako skoraj izenaèil z deležem oseb z madžaršèino kot maternim jezikom. Narašèa tudi število oseb, katerih materni jezik ni znan, vendar je njihov delež v primerjavi z deležem oseb z neznano veroizpovedjo ali narodno pripadnostjo zelo nizek. K temu gotovo prispeva obveznost odgovarjanja, enostavnost definicije in morda tudi dejstvo, da se za veèino prebivalstva ti podatki nanašajo na preteklost in da se niso uporabljali v politiènih razpravah. Kljub temu je leta 2002 ostal materni jezik neznan za skoraj 3 % prebivalstva Slovenije. To je toliko kot znaša delež oseb, ki so kot svoj materni jezik navedle hrvašèino. V novejšem èasu narašèata tudi število in delež oseb z rušèino, ukrajinšèino, pa tudi anglešèino kot maternim jezikom. Delež prvih lahko opazujemo od leta 1921 dalje: najprej se je zniževal, nato stagniral, med letoma 1991 in 2002 pa se je z 0,01 % poveèal na 0,04 %. Posamezne jezikovne skupine, ki živijo v Sloveniji, pa se med seboj ne loèijo samo po številènosti in njenem spreminjanju, temveè tudi glede na sestavo po spolu in starosti. Po sestavi po spolu jih lahko loèimo v dve skupini: na tiste, v katerih številèno prevladujejo ženske, in tiste, v katerih številèno prevladujejo moški. V prvo skupino sodijo osebe s slovenšèino, italijanšèino, madžaršèino, nemšèino in romšèino kot maternim jezikom, v drugo pa vsi ostali. Prvo skupino predstavlja avtohtono prebivalstvo, drugo pa priseljeno. Veèje število žensk med avtohtonim prebivalstvom je posledica razlik v umrljivosti moških in žensk, veèje število moških med priseljenimi pa posledica spolno selektivnih selitev; priselilo se je veè moških kot žensk. Med priseljenimi izstopajo osebe, katerih materni jezik je albanšèina, saj je med njimi dvakrat veè moških kot žensk. Tabela 35: Prebivalstvo po maternem jeziku in spolu, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 % Koeficienti maskulinitete Materni jezik 1981 1991 2002 Slovenšèina 92,2 92,0 92,7 Italijanšèina 85,9 88,0 85,6 Madžaršèina 86,5 84,9 85,8 Romšèina 107,5 99,3 103,5 Albanšèina 264,3 189,1 191,8 Makedonšèina 121,4 109,8168 ,3 Nemšèina 40,3 50,3 71,2 Srbohrvašèina1) 112,4 105,6 112,5 Drugi jeziki 78,1 96,0 83,0 Neznano 112,9 103,0 132,5 1) Hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški, srbski, v letu 2002 pa še èrnogorski in bosanski. Vir: Statistièni urad RS 89 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 6: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–2002 % Slovenski jezik % "Srbohrva{ki" jezik ¹ 100 10 © SURS © SURS 96 8 92 6 88 4 84 2 80 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost % Nem{ki jezik % Odgovor ni znan ² 4 4 © SURS © SURS 3 3 2 2 1 1 0 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost % Italijanski jezik ³ % Madàrski jezik ³ 1.5 1.5 © SURS © SURS 1 1 0.5 0.5 0 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost ¹ Leta 1921 in 1931 vklju~en tudi makedonski jezik. ² Leta 1921 so bili v skupino neznano vklju~eni tudi drugi jezik. ³ Za leti 1921 in 1931 je pogostnost madàrskega jezika ocenjena. Pogostnosti italijanskega jezika za leta 1921, 1931 in 1953 ni mogo~e oceniti. 90 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 6: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–2002 % Albanski jezik % Drugi jeziki 4 0.6 0.6 © SURS © SURS 0.4 0.4 0.2 0.2 0 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost % ^e{ki jezik % Makedonski jezik 0.3 0.3 © SURS © SURS 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost % Ruski jezik % Romski jezik 0.3 0.3 © SURS © SURS 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 1921 1931 1953 5 1971 1981 1991 2002 starost starost 4 Vsi jeziki, razen tistih, ki so prikazani na grafu. 91 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 V skupini priseljenega prebivalstva je razlika med številom moških in številom žensk najmanjša pri prebivalstvu s »srbohrvaškim« maternim jezikom. Razloga, da je temu tako, sta dva: razmeroma visok delež oseb s hrvašèino kot maternim jezikom (36 % leta 1991), in veèje število žensk kot moških med prebivalstvom s hrvaškim maternim jezikom. Narava priseljevanja s Hrvaške je namreè drugaèna od tistega iz oddaljenejših krajev nekdanje Jugoslavije. Jezikovne in kulturne razlike med prebivalstvom s slovenskim in prebivalstvom s hrvaškim jezikom kot maternim jezikom so majhne, poleg tega pa dolga meja med nekdanjima republikama in sedanjima državama omogoèa številne obmejne selitve. Te selitve imajo znaèaj lokalnih selitev, ki pa obièajno niso izrazito spolno selektivne. Moški številèno prevladujejo tudi med tistimi, katerih materni jezik je ostal neznan. Zato sklepamo, da med njimi prevladujejo priseljeni. Koeficienti maskulinitete, tudi tisti po starosti, so namreè podobni kot pri osebah, za katere so materinšèina srbohrvaški, makedonski ali albanski jezik. Še bolj kot po spolni sestavi se posamezne jezikovne skupine loèijo po starostni sestavi. Razlike, izražene z deležem oseb z doloèenim maternim jezikom v posamezni starostni skupini, prikazuje graf 8. Tako izraèunane deleže na kratko imenujemo pogostnost. Ta prav za nobeno jezikovno skupino ni v vseh starostih enaka. Pogostnost oseb z italijanskim, madžarskim in nemškim jezikom kot maternim jezikom narašèa s starostjo, pogostnost oseb z romskim jezikom kot maternim jezikom pa se s starostjo znižuje. S starostjo se znižuje tudi pogostnost oseb z albanskim jezikom kot maternim jezikom, vendar oblike krivulj povedo, da gre v osnovi za starostno sestavo, znaèilno za priseljeno prebivalstvo. Tistim z romskim in tistim z albanskim jezikom kot maternim jezikom je skupno to, da je pogostnost romskega oziroma albanskega jezika veèja med otroki kot med starši. Razlog za to je verjetno v nadpovpreèni rodnosti obeh skupin. Obliki krivulj, ki ponazarjata pogostnost oseb s »srbohrvaškim« in makedonskim jezikom kot maternim jezikom sta izrazito »priselitveni«, zlasti v letih 1981 in 1991. To pomeni, da izkazujeta visoko pogostnost »srbohrvaškega« in makedonskega jezika kot maternega jezika med osebami, starimi 25–50 let, kar je neposredna posledica priseljevanja, in med otroki, ki so posredna posledica priseljevanja. Priseljevanje v Slovenijo je bilo najmoènejše v 70. letih, nato se je postopoma zmanjševalo. Zato se je od leta 1981 do leta 2002 najveèja pogostnost oseb s »srbohrvaškim« in makedonskim jezikom kot maternim jezikom premaknila iz skupine oseb v starosti 20–30 let v skupino oseb v starosti 40–50 let, pogostnost otrok s »srbohrvaškim« in makedonskim jezikom kot maternim jezikom pa se je (zato) med popisoma 1991 in 2002 moèno znižala. Število potencialnih staršev, ki govorijo »srbohrvašèino« ali makedonšèino, je bilo namreè leta 2002 mnogo manjše kot pred dvajsetimi leti. Pogostnost oseb s slovenskim jezikom kot materinšèino je najveèja med starimi in mladimi, najmanjša pa v tistih starostih, v katerih je najveèja za osebe s »srbohrvaškim« ali makedonskim jezikom kot materinšèino. Leta 1981 je bila to starost 25–29 let, leta 2002 pa 40–50 let. V tej starosti je bil delež oseb s slovenskim jezikom kot materinšèino verjetno najnižji od konca druge svetovne vojne dalje, znašal je 81 %. Med osebami, starejšimi od 60 let, je presegel 92 %, prav tako med mladimi do 10. leta starosti. Poveèanje pogostnosti oseb s slovenskim jezikom kot materinšèino med mladimi je gotovo najveèja sprememba zadnjega desetletja. Povezana je s staranjem priseljenih pred letom 1991 in s prilagajanjem druge generacije slovenskemu jezikovnemu okolju, ter z zmanjšanim priseljevanja v èasu po osamosvojitvi. Materni jezik posameznika doloèa jezik, ki so ga govorili njegovi najbližji, najveèkrat mati in oèe. Èe bi bil jezik staršev enak jeziku okolja, èe se ljudje ne bi selili, bi bil materni jezik vseh, rojenih v Sloveniji, slovenšèina, materinšèina vseh rojenih v tujini pa kak drug jezik. Resniènost je seveda zelo drugaèna. Materni jezik rojenih v Sloveniji je res veèinoma slovenski, rojenih v tujini pa veèinoma ni slovenski, vendar se deleža obojih znižujeta. Ker materni jezik ni znaèilnost, ki bi se v teku življenja spreminjala, je zniževanje deleža slovenšèine kot maternega jezika med rojenimi v Sloveniji mogoèe le zaradi spremenjenega jezikovnega okolja, v katero se rojevajo nove generacije in ga prinaša priseljevanje. 92 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Med rojenimi v tujini se je delež tistih s slovenšèino kot maternim jezikom od popisa 1991 do 2002 moèno znižal. O razlogih lahko sklepamo na podlagi tabel, v katerih sta kombinirana materni jezik in rojstni kraj. Med rojenimi v tujini se je od 1991 do 2002 poveèal delež oseb z nemšèino in italijanšèino kot maternim jezikom. Gre verjetno za drugo generacijo zdomcev, ki so bili rojeni v Avstriji, Nemèiji, Švici, Italiji in so se v zadnjem desetletju vrnili v Slovenijo, in za priseljene »tujce«. K zniževanju deleža priseljenih s slovenšèino kot maternim jezikom je verjetno prispevalo tudi zmanjšano odseljevanje iz Slovenije v države nekdanje Jugoslavije in posledièno priseljevanje ljudi s slovenšèino kot maternim jezikom iz teh obmoèij. Tabela 36: Pogostnost oseb s slovenšèino kot maternim jezikom med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 % 1981 1991 2002 Prebivalstvo Slovenije 91,5 88,3 87,7 rojeno v Sloveniji 97,5 95,0 94,5 rojeno v tujini 28,5 23,4 16,8 Vir: Statistièni urad RS GRAF 7: Pogostnost oseb s sloven{~ino kot maternim jezikom med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 % Rojeni v Sloveniji % Rojeni v tujini 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 © SURS © SURS 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 93 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 8: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o maternem jeziku, starostne skupine, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 % Slovenski jezik % Italijanski jezik 100 0.6 © SURS © SURS 95 0.45 90 0.3 85 0.15 80 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 % Madàrski jezik % Romski jezik 1 0.7 © SURS © SURS 0.8 0.56 0.6 0.42 0.4 0.28 0.2 0.14 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 % Albanski jezik % "Srbohrva{ki" jezik 0.75 15 © SURS © SURS 0.6 12 0.45 9 0.3 6 0.15 3 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 94 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 8: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o maternem jeziku, starostne skupine, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 % Makedonski jezik % Nem{ki jezik 0.5 0.5 © SURS © SURS 0.4 0.4 0.3 0.3 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 % Drugi jeziki ¹ % Odgovor ni znan 0.5 6 © SURS © SURS 0.4 4.8 0.3 3.6 0.2 2.4 0.1 1.2 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 ¹ Vsi jeziki, razen tistih, ki so prikazani na grafu. 95 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 9: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o maternem jeziku za posamezne izmed jezikov, ki so bili tu skupno poimenovani kot "srbohrva{~ina", starostne skupine, Slovenija, popis 2002 % Hrva{ki jezik % Srbski jezik 5 5 © SURS © SURS 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 starost starost % Srbsko-hrva{ki jezik % Bosanski jezik 5 5 © SURS © SURS 4 4 3 3 2 2 1 1 0 0 starost starost % Bo{nja{ki jezik % ^rnogorski jezik 1 1 © SURS © SURS 0.8 0.8 0.6 0.6 0.4 0.4 0.2 0.2 0 0 starost starost % Hrva{ko-srbski jezik 0.5 © SURS 0.4 0.3 0.2 0.1 0 {tevilo / number starost 96 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 37: Prebivalstvo po maternem jeziku, Slovenija, popisi 1921–20021) 19212) 19312) 1953 1973) 19814) 19914) 20024) Skupaj 1 054 919 1 144 298 1 466 425 1 727 137 1 838 381 1 913 354 1 964 036 Slovenski 980 222 1 077 679 1419 294 1 627 462 1 682 381 1 689 229 1 723 434 Prekmurski6) ... ... ... ... ... 1 159 ... Italijanski 701 414 805 3 471 2 854 3 882 3 762 Madžarski 14 429 7 961 11 444 10 562 9 354 8 720 7 713 Romski ... 515 996 969 1 382 2 752 3 834 Albanski ... 271 165 1 112 2 0583 903 7 177 Angleški ... ... ... ... 75 345 Arabski ... ... ... ... 130 Bolgarski ... 31 ... ... 92 131 159 Bosanski7) ... ... ... ... ... 31 499 Èeški 2 941 2 282 614 515 535 445 421 Èrnogorski ... ... ... ... ... ... 462 Francoski ... ... ... ... ... 73 206 Hrvaški ... .... ... 41 014 ... 50 699 54 079 Hrvaško-srbski ... ... ... 1 106 ... 3 208126 Kitajski ... ... ... ... ... ... 216 Makedonski ... ... 577 1 505 3 0684 525 4 760 Nemški 41 514 28 998 2 590 1322 1 023 1 093 1 628 Poljski 338249 200 240 264 309 267 Romunski ... 41 ... ... 235 295 251 Ruski 1 630 1 352 494 351 238229 766 Slovaški ... 104 ... ... 145 163 294 Srbski ... ... ... 16 074 ... 18123 31 329 Srbsko-hrvaški ... ... ... 16 607 ... 80325 36 265 Srbski in hrvaški 11 898 ... 28 699 ... ... ... ... Srbohrvaški8) ... 24 166 ... ... 128 449 ... ... Španski ... ... ... ... ... 129 Turški ... 36 ... ... 112 172 226 Ukrajinski ... ... ... 158171 399 Drugi ... 191 372 1083 658 2 474 1 843 Neznano 1 2463) 8175 3 744 5 375 41 199 52 316 1) Ozemlje v èasu popisa 2) Navzoèe prebivalstvo. 3) Vkljuèeni tudi zdomci. 4) Podatki preraèunani po metodologiji popisa 2002. 5) Drugi in neznano. 6) Kadar ni prikazan posebej, je vkljuèen v slovenski jezik. 7) Upoštevani odgovori: bosanski, bošnjaški. 8) V to skupino so leta 1931 sodili srbski, hrvaški in makedonski jezik, leta 1981 pa hrvaški+hrvaško-srbski+srbski+srbsko-hrvaški. Skupina ni imela skupnega imena. Vir: Statistièni urad RS 97 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 38: Prebivalstvo po maternem jeziku in starosti, koeficienti maskulinitete, Slovenija, popisi 1981–2002 Materni jezik Starost (leta) slovenski italijanski madžarski romski albanski “srbo- make- nemški drugi neznano hrvaški” donski 1981 Skupaj 92,21 85,93 86,48 107,51 264,25 112,38 121,36 40,33 78,14 112,87 0-4 108,00 118,92 88,33 111,63 105,83 108,52 107,78 120,00 101,92 101,05 5-9 106,75 84,75 103,88 120,83 130,00 109,66 95,19 123,08 132,56 108,84 10-14 105,45 138,64 100,40 87,76 155,26 108,88 95,00 105,56 109,30 98,29 15-19 104,68 97,75 93,22 119,72 224,24 70,71 57,89 200,00 119,44 108,65 20-24 104,48 82,11 105,00 124,14 283,75 67,12 80,68 25,00 71,26 119,84 25-29 106,72 73,64 110,81 108,93 406,15 116,58 119,62 16,00 72,48 172,32 30-34 104,29 108,86 112,45 120,69 368,63 132,94 128,11 23,53 83,92 146,81 35-39 97,36 83,12 90,73 92,00 645,45 148,18 171,91 43,75 134,04 245,45 40-44 95,61 81,13 88,89 122,22 445,83 173,27 269,09 42,42 159,68 158,82 45-49 92,31 82,91 80,47 105,56 478,57 164,00 194,12 80,00 110,94 106,67 50-54 85,60 91,94 81,02 88,24 407,69 130,13 259,38 46,34 103,23 133,33 55-59 65,49 99,17 78,55 30,00 425,00 141,69 206,25 32,35 32,14 95,71 60-64 67,61 107,69 68,21 66,67 666,67 92,88 87,50 40,00 31,91 86,67 65-69 70,19 83,33 77,15 75,00 130,00 78,50 40,00 39,33 53,42 44,26 70-74 65,64 70,69 71,60 150,00 140,00 67,18 28,57 35,23 60,00 54,84 75-79 56,02 61,29 59,03 100,00 25,00 59,87 36,36 22,22 43,48 59,09 80-84 47,97 54,17 51,22 0,00 - 58,87 116,67 18,18 37,93 79,66 85 + 36,99 32,35 45,28 0,00 100,00 34,31 0,00 4,55 45,83 46,15 neznano 83,71 - 75,00 100,00 225,00 114,56 100,00 0,00 80,00 122,39 1991 Skupaj 91,96 87,99 84,90 99,28 189,11 105,59 109,78 50,34 96,03 102,97 0-4 105,50 148,00 108,78 84,65 103,05 104,74 118,75 120,00 107,08 110,14 5-9 104,80 148,00 93,65 103,70 113,14 108,57 103,87 133,33 100,00 105,42 10-14 106,22 102,53 92,31 111,96 112,40 105,18 92,86 72,22 130,34 105,10 15-19 105,38 69,23 98,06 96,30 148,42 99,81 96,72 88,24 90,58 105,87 20-24 102,76 118,99 103,00 98,45 165,00 65,38 77,25 106,25 92,17 92,58 25-29 101,31 96,03 92,96 99,21 177,01 77,89 102,99 52,63 89,74 109,06 30-34 101,33 108,80 106,56 113,54 250,64 92,35 94,77 43,75 88,07 123,85 35-39 103,59 92,68 107,06 101,05 285,44 119,15 106,78 44,83 101,20 132,57 40-44 101,37 110,57 105,65 120,75 322,73 125,53 105,45 60,00 107,57 148,17 45-49 94,48 84,00 90,31 88,37 410,81 139,73 148,11 106,67 119,53 145,27 50-54 91,27 86,63 88,20 97,50 417,86 165,25 244,78 63,89 179,79 125,85 55-59 85,11 81,61 72,25 96,00 625,00 153,14 168,66 55,74 120,43 111,12 60-64 76,14 79,06 72,96 100,00 318,75 110,10 132,73 71,67 97,92 89,91 65-69 55,53 74,18 67,50 58,33 260,00 116,74 140,91 38,30 43,79 63,54 70-74 55,28 91,11 60,89 53,85 275,00 72,16 76,19 26,58 48,89 49,73 75-79 53,82 57,73 50,00 100,00 85,71 61,97 107,69 32,22 46,97 40,50 80-84 46,75 37,04 52,10 42,86 166,67 46,45 40,00 37,68 53,85 32,09 85 + 36,28 50,00 20,00 0,00 0,00 41,46 80,00 20,51 40,00 26,05 Neznano 86,96 60,00 33,33 100,00 75,00 109,30 50,00 50,00 83,33 142,86 2002 Skupaj 92,72 85,59 85,81 103,50 191,75 112,51 168,32 71,19 82,97 132,51 0-4 106,54 120,00 93,33 117,50 114,86 112,08 121,62 93,33 120,22 105,25 5-9 105,60 102,22 122,68 108,06 105,78 102,68 130,00 59,26 107,29 106,06 10-14 105,43 116,39 86,99 86,10 109,09 102,20 129,82 129,41 100,00 105,85 15-19 104,41 138,30 87,73 106,01 127,48 105,40 126,92 76,00 77,55 97,31 20-24 105,74 93,90 106,90 124,58 186,54 112,01 180,14 118,18 72,35 108,36 25-29 103,25 77,66 91,85 94,86 179,82 125,25 221,80 97,96 61,68 135,79 30-34 101,94 125,64 101,27 97,24 203,19 86,40 258,54 74,07 58,43 162,39 35-39 99,95 100,74 101,88 114,88 233,47 91,10 154,64 117,07 76,67 192,16 40-44 99,70 90,79 99,02 89,08 259,61 102,90 148,79 78,79 95,93 205,44 45-49 101,01 80,00 97,04 86,17 335,11 130,16 157,75 64,00 87,05 206,70 50-54 100,04 110,42 104,81 143,10 306,25 133,72 135,68 70,91 107,53 189,96 55-59 91,26 92,13 94,75 100,00 570,27 135,21 155,67 86,76 111,05 154,86 60-64 85,91 94,12 80,92 86,84 525,00 151,67 295,83 87,67 138,69 138,81 65-69 75,10 68,78 61,33 95,45 315,79 138,94 231,82 79,49 110,66 101,45 70-74 65,10 69,71 66,33 50,00 291,67 88,50 123,68 84,81 83,46 68,01 75-79 43,93 54,09 53,66 37,50 600,00 97,79 336,36 38,10 34,81 43,13 80-84 38,51 55,13 41,18 0,00 0,00 64,34 100,00 30,00 42,67 26,76 85 + 33,61 29,51 31,58 50,00 20,00 46,13 0,00 26,58 35,71 20,94 Neznano 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 98 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 39: Prebivalstvo po maternem jeziku, starosti in spolu, Slovenija, popis 1981 Materni jezik Starost Skupaj (leta) sloven- itali- mad- romski albanski “srbo- make- nemški drugi neznan ski janski žarski hrvaški” donski jeziki Skupaj SKUPAJ 1838381 1682381 2854 9354 1382 2058 128449 3068 1023 2437 5375 0-4 147342 131550 81 452 273 247 13310 347 22 105 955 5-9 141512 131352 109 473 212 161 8353 203 29 100 520 10-14 137650 130837 105 497 184 97 5339 117 37 90 347 15-19 142169 134205 176 570 156 107 6521 120 18 79 217 20-24 147936 129745 173 656 130 307 16110 374 15 149 277 25-29 157822 134713 191 702 117 329 20608 571 29 257 305 30-34 138093 121138 165 580 64 239 14948 422 42 263 232 35-39 110503 99368 141 597 48 164 9525 242 46 220 152 40-44 116451 104609 192 578 60 131 10294 203 47 161 176 45-49 119009 109899 214 619 37 81 7656 150 63 135 155 50-54 115208 108252 238 677 32 66 5523 115 60 126 119 55-59 95965 90564 241 691 13 42 3867 98 90 222 137 60-64 56376 53763 162 471 15 23 1599 30 105 124 84 65-69 70155 67409 198 597 14 23 1569 21 124 112 88 70-74 63374 60952 198 556 5 12 1314 18 119 104 96 75-79 41899 40384 150 361 4 5 745 15 99 66 70 80-84 23901 22733 74 186 3 9 645 13 52 80 106 85 + 9297 8889 45 77 1 2 184 3 23 35 38 neznano 3719 2019 1 14 14 13 339 6 3 9 1301 Moški Skupaj 888824 807095 1319 4338 716 1493 67968 1682 294 1069 2850 0-4 76484 68305 44 212 144 127 6927 180 12 53 480 5-9 73130 67820 50 241 116 91 4369 99 16 57 271 10-14 70687 67154 61 249 86 59 2783 57 19 47 172 15-19 72070 68636 87 275 85 74 2701 44 12 43 113 20-24 73861 66295 78 336 72 227 6470 167 3 62 151 25-29 82029 69545 81 369 61 264 11093 311 4 108 193 30-34 71490 61840 86 307 35 188 8531 237 8 120 138 35-39 55620 49019 64 284 23 142 5687 153 14 126 108 40-44 58524 51130 86 272 33 107 6527 148 14 99 108 45-49 58245 52752 97 276 19 67 4756 99 28 71 80 50-54 53770 49928 114 303 15 53 3123 83 19 64 68 55-59 38777 35840 120 304 3 34 2267 66 22 54 67 60-64 22870 21686 84 191 6 20 770 14 30 30 39 65-69 28966 27800 90 260 6 13 690 6 35 39 27 70-74 25115 24155 82 232 3 7 528 4 31 39 34 75-79 15041 14500 57 134 2 1 279 4 18 20 26 80-84 7791 7370 26 63 - 9 239 7 8 22 47 85 + 2507 2400 11 24 - 1 47 - 1 11 12 neznano 1847 920 1 6 7 9 181 3 - 4 716 Ženske Skupaj 949557 875286 1535 5016 666 565 60481 1386 729 1368 2525 0-4 70858 63245 37 240 129 120 6383 167 10 52 475 5-9 68382 63532 59 232 96 70 3984 104 13 43 249 10-14 66963 63683 44 248 98 38 2556 60 18 43 175 15-19 70099 65569 89 295 71 33 3820 76 6 36 104 20-24 74075 63450 95 320 58 80 9640 207 12 87 126 25-29 75793 65168 110 333 56 65 9515 260 25 149 112 30-34 66603 59298 79 273 29 51 6417 185 34 143 94 35-39 54883 50349 77 313 25 22 3838 89 32 94 44 40-44 57927 53479 106 306 27 24 3767 55 33 62 68 45-49 60764 57147 117 343 18 14 2900 51 35 64 75 50-54 61438 58324 124 374 17 13 2400 32 41 62 51 55-59 57188 54724 121 387 10 8 1600 32 68 168 70 60-64 33506 32077 78 280 9 3 829 16 75 94 45 65-69 41189 39609 108 337 8 10 879 15 89 73 61 70-74 38259 36797 116 324 2 5 786 14 88 65 62 75-79 26858 25884 93 227 2 4 466 11 81 46 44 80-84 16110 15363 48 123 3 - 406 6 44 58 59 85 + 6790 6489 34 53 1 1 137 3 22 24 26 neznano 1872 1099 - 8 7 4 158 3 3 5 585 99 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 40: Prebivalstvo po maternem jeziku, starosti in spolu, Slovenija, popis 1991 Materni jezik Starost (leta) Skupaj sloven- itali- mad- alban- hrva- make- srbsko- drugi ski janski žarski romski ski hrvaški ško- donski nemški srbski hrvaški jeziki neznan srbski Skupaj Skupaj 1913355 1690388 3882 8720 2752 3903 50699 3208 4525 1093 18123 80325 4538 41199 0-4 118179 102224 124 309 373 400 2067 172 245 11 1204 6962 234 3854 5-9 133273 116034 124 366 330 373 2539 250 316 14 1462 8115 318 3032 10-14 147181 131437 160 450 390 274 2436 236 324 31 1435 6899 334 2775 15-19 140899 129491 176 511 318 236 2055 170 240 32 923 4203 263 2281 20-24 139451 126527 173 473 256 318 2503 192 296 33 897 4991 221 2571 25-29 149429 127757 247 548 251 482 4590 322 408 29 1578 9390 296 3531 30-34 151487 124431 261 661 205 547 5902 430 633 23 2220 12028 457 3689 35-39 155765 130000 316 733 191 397 5913 372 610 42 2570 10450 501 3670 40-44 135112 116984 259 582 117 279 5190 288 452 56 1698 5907 384 2916 45-49 107003 94955 230 609 81 189 4054 172 263 62 949 3110 281 2048 50-54 110340 97944 321 574 79 145 4150 152 231 59 1150 3219 263 2053 55-59 109243 99443 316 596 49 87 3302 147 180 95 803 2046 205 1974 60-64 101852 94247 342 614 40 67 2400 110 128 103 543 1355 190 1713 65-69 80744 74852 317 603 19 54 1637 95 106 130 404 907 243 1377 70-74 43247 40401 172 362 20 15 722 36 37 100 102 309 134 837 75-79 44543 41744 153 363 6 13 655 31 27 119 98 217 97 1020 80-84 29884 27778 111 254 10 8 397 24 14 95 57 121 60 955 85+ 15131 13838 72 108 1 5 161 9 9 47 16 46 35 784 Neznano 592 301 8 4 16 14 26 - 6 12 14 50 22 119 Moški Skupaj 923643 809793 1817 4004 1371 2553 25339 1590 2368 366 9810 41508 2223 20901 0-4 60691 52479 74 161 171 203 1047 83 133 6 654 3539 121 2020 5-9 68315 59377 74 177 168 198 1336 128 161 8 759 4214 159 1556 10-14 75770 67700 81 216 206 145 1257 114 156 13 726 3545 189 1422 15-19 72167 66442 72 253 156 141 1049 85 118 15 453 2085 125 1173 20-24 69666 64126 94 240 127 198 1023 84 129 17 373 1913 106 1236 25-29 74264 64294 121 264 125 308 2016 157 207 10 675 4105 140 1842 30-34 76053 62625 136 341 109 391 2683 204 308 7 1072 5922 214 2041 35-39 80234 66145 152 379 96 294 3048 198 315 13 1426 5824 252 2092 40-44 69077 58890 136 299 64 213 2781 140 232 21 983 3378 199 1741 45-49 53099 46131 105 289 38 152 2273 84 157 32 577 1895 153 1213 50-54 54212 46736 149 269 39 117 2387 94 164 23 807 2114 169 1144 55-59 51321 45722 142 250 24 75 1854 80 113 34 569 1307 112 1039 60-64 44553 40741 151 259 20 51 1153 51 73 43 329 777 94 811 65-69 29494 26724 135 243 7 39 767 52 62 36 260 560 74 535 70-74 15469 14383 82 137 7 11 267 14 16 21 57 152 44 278 75-79 15542 14605 56 121 3 6 235 13 14 29 48 87 31 294 80-84 9447 8849 30 87 3 5 107 7 4 26 25 51 21 232 85+ 3978 3684 24 18 - - 43 2 4 8 8 15 10 162 Neznano 291 140 3 1 8 6 13 - 2 4 9 25 10 70 Ženske Skupaj 989712 880595 2065 4716 1381 1350 25360 1618 2157 727 8313 38817 2315 20298 0-4 57488 49745 50 148 202 197 1020 89 112 5 550 3423 113 1834 5-9 64958 56657 50 189 162 175 1203 122 155 6 703 3901 159 1476 10-14 71411 63737 79 234 184 129 1179 122 168 18 709 3354 145 1353 15-19 68732 63049 104 258 162 95 1006 85 122 17 470 2118 138 1108 20-24 69785 62401 79 233 129 120 1480 108 167 16 524 3078 115 1335 25-29 75165 63463 126 284 126 174 2574 165 201 19 903 5285 156 1689 30-34 75434 61806 125 320 96 156 3219 226 325 16 1148 6106 243 1648 35-39 75531 63855 164 354 95 103 2865 174 295 29 1144 4626 249 1578 40-44 66035 58094 123 283 53 66 2409 148 220 35 715 2529 185 1175 45-49 53904 48824 125 320 43 37 1781 88 106 30 372 1215 128 835 50-54 56128 51208 172 305 40 28 1763 58 67 36 343 1105 94 909 55-59 57922 53721 174 346 25 12 1448 67 67 61 234 739 93 935 60-64 57299 53506 191 355 20 16 1247 59 55 60 214 578 96 902 65-69 51250 48128 182 360 12 15 870 43 44 94 144 347 169 842 70-74 27778 26018 90 225 13 4 455 22 21 79 45 157 90 559 75-79 29001 27139 97 242 3 7 420 18 13 90 50 130 66 726 80-84 20437 18929 81 167 7 3 290 17 10 69 32 70 39 723 85+ 11153 10154 48 90 1 5 118 7 5 39 8 31 25 622 Neznano 301 161 5 3 8 8 13 - 4 8 5 25 12 49 100 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 1 17 2582 2176 2182 2204 3763 521 4975 5107 4606 4625 3987 2648 2049 1666 1418 1208 829 1080 1324 1120 1122 1087 1957 3001 3079 3359 3098 31 2612 1609 1191 839 574 364 175 187 neznan 52316 29815 z z z z z z z z z z z z 520 401 327 244 107 76 87 257 63 32 20 drugi jezik 5652 174 293 526 477 433 496 2563 107 198 194 207 212 242 190 1 583 745 61 464 118 63 313 368 775 951 791 836 359 303 63 30 srbski 1189 31329 1481 2136 2333 1737 1651 2768 4109 4933 3124 1644 1640 17406 1087 1245 1316 2138 2879 1834 1022 1096 29 43 39 44 72 97 94 89 59 82 94 127 137 140 146 145 91 100 677 14 16 22 19 39 48 40 48 26 32 39 59 64 62 67 40 21 21 nemški 1628 82 92 5 8 0 131 236 395 428 441 466 617 665 469 248 190 146 85 48 16 45 52 74 132 254 295 318 283 369 407 270 151 142 102 47 37 make- donski 4760 2986 733 823 43 52 21 1832 2527 2631 1891 2265 4432 5741 5543 2921 1503 1448 950 510 369 103 394 427 919 1319 1372 1045 909 1972 2786 3101 1671 908 986 621 270 218 srbsko- hrvaški 36265 18991 z z 7 z 4 z 6 4 7 z z z z 0 0 z 4 z z 0 0 9 9 z 3 z z z z 0 126 17 22 27 17 68 17 13 hrvaško- srbski 1 533 785 75 1496 1925 2200 2158 3019 5205 6753 721 5897 4571 4376 3412 2249 1408 583 298 268 394 762 974 1093 1102 1292 2344 3144 3704 3147 2428 2396 1777 952 594 199 hrvaški 54079 26645 jezik z z z 0 z ški 267 282 495 619 612 507 502 874 955 460 209 148 93 36 17 152 146 252 313 320 301 266 445 630 594 301 144 96 57 17 bošnja- 7175 1091 4041 2002 Materni 55 34 6 1 1 1 55 20 13 3 ski 948 976 494 493 856 91 444 31 129 Skupaj 1749 2017 2095 1870 1979 3102 3682 2920 1359 679 493 234 126 Moški 1043 1182 1145 1110 1729 2147 191 bosan- 24324 13996 popis 79 47 21 4 6 1 60 35 18 z z 7177 535 570 529 505 596 624 761 837 730 570 390 248 125 4717 286 293 276 283 388 401 510 586 527 439 294 21 105 spolu, albanski in 8 14 25 22 32 25 23 42 59 48 44 20 32 28 22 12 z z 3 8 13 9 19 10 10 22 28 30 31 13 20 14 15 z z z èrno- 462 258 gorski starosti z z 3 8 z 0 z 522 439 415 377 402 341 286 260 225 175 141 98 71 43 24 282 228 192 194 223 166 141 139 106 81 83 49 33 21 romski 3834 1950 jeziku, 174 216 273 306 420 447 477 537 607 731 639 594 550 534 489 378 216 125 84 119 127 143 217 214 240 271 302 360 327 289 246 203 195 132 63 30 mad- žarski 7713 3562 66 91 79 36 46 71 65 77 73 98 86 43 18 ski 112 3762 132 159 167 176 271 290 360 303 244 330 319 297 245 121 1735 136 138 160 159 117 160 130 122 maternem italijan- po 18 12 7505 4895 slo- 80924 88722 91923 91686 86457 77177 54762 26991 19457 41743 45569 53810 59672 67678 65506 62308 64500 61465 64949 591 43860 42368 37081 30430 16715 venski 116822 1231 118201 1723434 104850 131680 128953 123431 129034 129246 829166 1 8183 5304 Skupaj 88183 96174 115810 130029 147687 144977 140612 153518 152142 15861 138542 105161 103609 95550 83473 59388 29224 21346 958576 45545 49383 59362 66417 76190 74456 71306 77366 77125 82023 71061 51517 49407 42069 33254 18608 Prebivalstvo 1964036 41: 0-4 5-9 85+ 0-4 5-9 85+ Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Tabela Spol Starost (leta) 101 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 1117 858 827 844 844 654 893 22501 1258 1056 1060 1806 2210 1896 1748 1508 1508 1375 1039 neznan z 96 87 z z z z z z 75 56 drugi jezik 3089 332 270 221 278 239 137 181 270 377 706 786 860 622 544 353 252 161 55 33 srbski 13923 1049 1088 1452 1971 2054 1290 951 15 27 17 25 33 49 54 41 33 50 55 68 73 78 79 105 70 79 nemški 37 40 57 97 48 44 38 11 8 5 make- 1774 104 141 133 123 183 248 258 199 donski 339 396 913 846 595 462 329 240 151 51 22 srbsko- hrvaški 17274 1208 1259 1356 2460 2955 2442 1250 58 z 0 3 z z z 6 8 13 10 4 z 4 z z 0 0 0 hrvaško- srbski 265 391 734 951 1107 814 384 223 27434 1056 1727 2861 3609 3507 2750 2143 1980 1635 1297 hrvaški jezik z z z (nadaljevanje) ški 115 65 52 36 19 3134 136 243 306 292 206 236 429 461 361 159 bošnja- 2002 Materni 3 454 483 893 974 913 725 869 448 235 182 105 71 35 21 ski Ženske 10328 1373 1535 1009 bosan- popis 96 37 20 19 12 3 z z 2460 249 277 253 222 208 223 251 251 203 131 spolu, albanski in 5 6 7 7 z 0 z 204 12 13 13 15 13 20 31 18 13 12 14 èrno- gorski 1 z z z starosti 21 119 94 58 49 38 22 16 1884 240 223 183 179 175 145 121 romski jeziku, 90 97 95 mad- 4151 146 163 203 233 237 266 305 371 312 305 304 331 294 246 153 žarski 30 45 61 47 82 94 78 78 61 ski 2027 135 152 200 144 127 170 189 175 159 maternem italijan- po 12361 894268 39181 43153 51040 57150 64002 63447 64534 61653 64297 59089 48063 49318 49376 46747 38047 19486 14562 slovenski 42638 46791 56448 63612 71497 70521 69306 76152 75017 76588 67481 53644 54202 53481 50219 40780 21041 16042 rebivalstvo Skupaj 1005460 P 41: 0-4 5-9 85+ Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Tabela Spol Starost (leta) 102 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 5.2 POGOVORNI JEZIK V DRUŽINI / GOSPODINJSTVU Materni jezik ostane za veèino jezik, v katerem se najlažje izraža. Zato ga, èe je le mogoèe, uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. Od te uporabe odstopamo le, èe je to nujno, oziroma, èe uporaba drugega (nadomestnega) jezika pripomore k lažjemu sporazumevanju. V enojeziènih okoljih so take zamenjave redke, v veèjeziènih pa pogostejše. Najpogostejši razlog za zamenjavo pogovornega jezika v družini/gospodinjstvu je prihod novega èlana, ki govori drugaèen jezik, ali pa selitev v drugaèno jezikovno okolje. Jezik novega okolja priseljeni sprva osvojijo zato, da se lahko sporazumevajo z okoljem, postopoma pa ga prenesejo tudi v družino oziroma gospodinjstvo. Prehajanje iz enega pogovornega jezika v drugega pogosto vodi preko t. i. dvojeziènosti. Dvojeziènost je tako (lahko) le prehodna oblika sporazumevanja, razen èe tudi okolje zunaj družine ni dvojezièno. Otroci, rojeni dvojeziènim staršem, so pogosto dvojezièni že od rojstva. Imajo dva materna jezika. Koliko takih živi v Sloveniji, ne vemo, ker je bil na vprašanje o maternem jeziku v popisu možen samo en odgovor. Dva odgovora sta bila mogoèa le na vprašanje o pogovornem jeziku v družini oziroma gospodinjstvu. Zato to poglavje obravnava predvsem dvojeziènost pri uporabi pogovornega jezika v družini/gospodinjstvu in povezavo med maternim in pogovornim jezikom. Dvojeziènost pomeni obvladovanje dveh jezikov do take stopnje, da se je z obema mogoèe gladko sporazumevati. Dvojezièen je lahko bodisi posameznik, bodisi manjša ali veèja jezikovna skupnost. Obvladovanje dveh jezikov vèasih doseže enako kakovostno stopnjo – bilingvizem (dvojeziènost), vendar veèina posameznikov obeh jezikov ne obvladuje in ne uporablja v enaki meri – diglosija (dvojezièje). Dvojezièje je pogosto prehodna stopnja k enojeziènosti. V okviru popisa prebivalstva seveda ni mogoèe ugotavljati vrste in ravni obvladovanja dveh ali celo veè jezikov, zato podatki ne odslikavajo objektivnih dejstev, temveè le osebne presoje odraslih posameznikov. Za vse oblike tega pojava bomo v tem besedilu uporablali izraz dvojeziènost. V nadaljnjem besedilu, v tabelah in grafih, je pri prikazovanju dvojeziènosti vrstni red jezikov tak, da je k slovenšèini pridan še nek drug jezik. To je tehnièna rešitev, ki pa ne pomeni, da oseba bolje obvlada prvi (slovenski) kot pa drugi jezik (npr. italijanski itd.). Lahko je ravno obratno. 5.2.1 Spremembe med popisoma 1991 in 2002 Leta 1991 se je 95 % prebivalstva Slovenije v družinskem krogu pogovarjalo v samo enem jeziku. Do leta 2002 se je delež zmanjšal na 92,6 %. Širjenje dvojeziènosti v družinskem krogu je najoèitnejša sprememba zadnjega desetletja 20. stoletja. Leta 1991 se je 91,5 % prebivalstva doma sporazumevalo samo v slovenšèini. Ostali so se sporazumevali v "srbohrvašèini" (2,9 %) ali v kombinaciji slovenšèine in "srbohrvašèine" (1,5 %), ali pa so uporabljali druge jezike oziroma kombinacije drugih jezikov (4 %). Do leta 2002 se delež tistih, ki so se sporazumevali samo v slovenšèini skoraj ni spremenil, zelo pa se je zmanjšal delež tistih, ki so se sporazumevali samo v "srbohrvašèini", in poveèal delež tistih, ki so doma uporabljali kombinacijo slovenšèine in "srbohrvašèine". Najmanj sprememb v pogostnosti uporabe so med leti 1991 in 2002 doživeli italijanski, romski in albanski jezik, med kombinacijami dveh jezikov pa kombinacija slovenskega in italijanskega jezika. Zato sklepamo, da je iz enojeziènosti v dvojeziènost ali dvojezièje prešlo predvsem priseljeno prebivalstvo. Graf 10 prikazuje pogostnost posameznih pogovornih jezikov oziroma njihovih kombinacij po starostnih skupinah v popisu 1991 in 2002. Z njihovo pomoèjo lahko dopolnimo naše sklepanje o tem, da je iz enojeziènosti v dvojeziènost prešlo predvsem priseljeno prebivalstvo. Ugotovimo, da so se spremembe v pogostnosti uporabe "srbohrvašèine" in drugih jezikov ter kombinacije slovenšèine s "srbohrvašèino" in slovenšèine z drugimi jeziki, dogajale predvsem med mlajšimi od 50 let31). 31) Izraz »drugi jeziki« se nanaša na vse jezike, ki niso slovenšèina, italijanšèina, madžaršèina, romšèina, albanšèina ali srbohrvašèina. 103 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 10: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o pogovornem jeziku v druìni/gospodinjstvu, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Slovenski jezik 100 © SURS 95 90 85 80 starost 1991 2002 % "Srbohrva{ki" jezik % Slovenski in "srbohrva{ki" jezik 8 8 © SURS © SURS 6 6 4 4 2 2 0 0 starost starost 1991 2002 1991 2002 % Madàrski jezik % Slovenski in madàrski jezik 0.8 0.8 © SURS © SURS 0.6 0.6 0.4 0.4 0.2 0.2 0 0 starost starost 1991 2002 1991 2002 104 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 10: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o pogovornem jeziku v druìni/gospodinjstvu, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Italijanski jezik % Slovenski in italijanski jezik 0.4 0.4 © SURS © SURS 0.3 0.3 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 starost starost 1991 2002 1991 2002 % Romski jezik % Albanski jezik 0.4 0.4 © SURS © SURS 0.3 0.3 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 starost starost 1991 2002 1991 2002 % Drugi jeziki ¹ % Slovenski in drugi jeziki 1 1.5 © SURS © SURS 0.8 1.2 0.6 0.9 0.4 0.6 0.2 0.3 0 0 starost starost 1991 2002 1991 2002 ¹ Jeziki, ki niso slovan{~ina, italijan{~ina, madàr{~ina, rom{~ina, alban{~ina ali "srbohrva{~ina". 105 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 42: Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Jezik, kombinacije jezikov 1991 2002 Skupaj 100 100 Jezik slovenski 91,5 91,1 italijanski 0,1 0,1 madžarski 0,3 0,2 romski 0,1 0,1 albanski 0,1 0,1 makedonski 0,1 0,0 »srbohrvaški« (srbsko-hrvaški, hrvaško-srbski, hrvaški, srbski)1) 2,9 1,0 Kombinacije jezikov slovenski in italijanski 0,2 0,2 slovenski in madžarski 0,1 0,2 slovenski in »srbohrvaški« 1,5 3,3 slovenski in drugi jeziki2) 0,3 0,7 drugi jeziki in kombinacije drugih jezikov ter neznano 2,82,9 1) V letu 2002 so v to skupino prišteti še bosanski in bošnjaški jezik. 2) Drugi jeziki so vsi jeziki razen italijanskega, madžarskega in srbohrvaškega. Vir: Statistièni urad RS Med popisoma 1991 in 2002 se je zelo poveèala pogostnost uporabe kombinacije slovenšèine in madžaršèine kot pogovornega jezika v družini. Tudi pogostnost uporabe kombinacije slovenšèine in italijanšèine je nekoliko veèja. To poveèanje pa ni omejeno samo na doloèene starostne razrede, temveè so spremembe v vseh starostih približno enake. To je verjetno posledica dejstva, da sta na obmoèjih, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, poleg slovenšèine uradna jezika še madžaršèina in italijanšèina, oziroma dejstva, "da si že od zaèetka avtohtoni etniji delita skupni teritorij bivanja in posledièno (samoizraženo) skupno kulturo." (Sedmak, 2002) Graf 10 prikazuje tudi pogostnost uporabe romskega in albanskega jezika kot pogovornega jezika v družini/ gospodinjstvu, ne pa tudi kombinacij teh dveh jezikov s slovenšèino. Razlog je v majhnem številu takih oseb oziroma v zelo majhni pogostnosti te kombinacije med prebivalstvom Slovenije. Ugotovitve povezane z zmanjševanjem pogostnosti uporabe »srbohrvašèine« kot pogovornega jezika v družini/ gospodinjstvu in poveèevanju pogostnosti kombinacij slovenskega in italijanskega ter slovenskega in madžarskega jezika, so podobne izsledkom raziskave o etnièno mešanih zakonskih zvezah na obmoèju Slovenske Istre v zadnjih letih 20. stoletja. Slovensko-italijanski mešani zakoni v Slovenski Istri ohranjajo vsaj najpomembnejše elemente obeh kulturnih sistemov, to je obeh maternih jezikov, v medpartnerski in družinski komunikaciji, obenem pa italijanski jezik prenašajo tudi na potomce. V primeru zakonskih zvez med Slovenci in pripadniki drugih narodov nekdanje Jugoslavije pa je zaslediti tendenco k asimilaciji v dominantni, to je slovenski jezik, in k bolj ali manj izraženemu kulturnemu pluralizmu na ravni »ostalih kulturnih elementov«. Moè asimilacijskih pritiskov, tako glede na materni jezik kot glede na »preostalo kulturo« pa je veè kot oèitna v primeru potomcev mešanih zakonov. Razloge je iskati v želji zapustiti imigrantski status, izogniti se morebitni etnièni nestrpnosti in biti sprejet v okolju bivanja. (Sedmak, 2002) 106 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 5.2.2 Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu in materinšèina Pogovorni jezik v družini/gospodinjstvu je za veèino prebivalstva enak maternemu jeziku. V Sloveniji ta trditev velja predvsem za tiste, katerih materni jezik je slovenšèina. Za sporazumevanje v družinskem krogu jih kar 99 % uporablja samo slovenšèino, torej materinšèino. Za vse druge skupine prebivalstva je povezanost med maternim in pogovornim jezikom šibkejša. Osebe, katerih materni jezik ni slovenšèina mnogo redkeje uporabljajo svoj materni jezik tudi kot pogovorni jezik v družini. Še najpogosteje ga uporabljajo osebe z madžaršèino, romšèino ali albanšèino kot maternim jezikom ( 55–70 % leta 1991, 30–47 % leta 2002), zelo redko pa tisti, ki so kot svoj materni jezik navedli nemšèino (10 %). Prebivalstvo, katerega materni jezik ni slovenski, in ki za sporazumevanje v družinskem krogu ne uporablja materinšèine, uporablja ali slovenšèino, ali kombinacijo materinšèine in slovenšèine ali pa kak drug jezik oziroma kombinacijo jezikov. Uporaba slovenšèine kot pogovornega jezika v družini/gospodinjstvu je najpogostejša med tistimi, ki že dolgo živijo v Sloveniji (osebe z nemšèino ali hrvašèino kot maternim jezikom), redkejša pa med tistimi, ki žive na obmoèjih z uradno dvojeziènostjo (italijansko-slovensko, italijansko-madžarsko), in med Romi. Osebe z romšèino kot maternim jezikom se v družinskem krogu le izjemoma sporazumevajo v slovenšèini. Leta 1991 je 65-80 % oseb, katerih materni jezik ni bila slovenšèina, v domaèem okolju uporabljalo ali svoj materni jezik ali pa slovenšèino. Ostalih 20-30 % je uporabljalo kombinacije maternega jezika in slovenšèine, v mnogo manjši meri pa tudi kake druge jezike oziroma kombinacije. Do leta 2002 se je delež prvih zmanjšal, drugih pa poveèal. Leta 2002 je bila kombinacija materinšèine in slovenšèine najpogostejša med tistimi, katerih materni jezik je ali bosanšèina ali srbšèina ali albanšèina (tabela 42). Tabela 43: Prebivalstvo, ki je za sporazumevanje v družini/gospodinjstvu uporabljalo materinšèino, slovenšèino ali kombinacijo obeh jezikov, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % 1991 2002 Materni jezik pogovorni pogovorni pogovorni pogovorni pogovorna jezik v družini jezik v družini jezik v družini jezik v družini jezika v je enak je slovenski je enak je slovenski družini sta (materni jezik = 100) maternemu jezik maternemu jezik materni jezik jeziku jeziku in slovenšèina Slovenski 98,6 98,6 98,7 98,7 98,7 Italijanski 45,6 19,6 31,1 30,7 35,1 Madžarski 62,1 13,4 46,4 19,1 31,6 Romski 70,5 9,2 39,4 9,2 ... Albanski 54,3 23,2 31,1 19,844,5 Hrvaški 18,5 62,4 6,0 69,4 22,4 Srbsko-hrvaški, hrvaško srbski 37,9 34,1 10,7 46,4 37,7 Makedonski 20,7 53,9 15,847,5 28 ,7 Nemški 8,9 72,6 10,7 61,5 23,3 Srbski 34,4 34,4 12,7 40,843,1 Bosanski1) - - 25,0 21,7 50,2 1) Tisti, ki so se v popisu 2002 opredelili za bosanski jezik so se v popisu 1991 veèinoma za srbsko-hrvaškega, hrvaškega ali srbskega. Vir: Statistièni urad RS Slovenšèina in »srbohrvašèina«32) sta najpogostejša materna jezika prebivalstva Slovenije in, èe ne upoštevamo jezikovnih kombinacij, tudi najpogostejša pogovorna jezika. Zato je na grafu 12 prikazana tudi njuna pogostnost po starosti njunih nosilcev, in sicer tako, da je mogoèe primerjati pogostnost pojavljanja istega jezika kot maternega in kot pogovornega jezika v razliènih starostnih obdobjih. Razlika med slovenšèino kot maternim in slovenšèino kot pogovornim jezikom v družini je najveèja v srednjih letih. Enako velja za »srbohrvašèino«, le da je kot pogovorni jezik v družini postala zelo redka. 32) V izrazu "srbohrvašèina" so združrni hrvaški, srbski, srbsko-hrvaški, hrvaško-srbski, leta 2002 pa še bosanski in bošnjaški jezik. 107 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 11: Pogostnost oseb s sloven{~ino kot maternim in kot pogovornim jezikom ter pogostnost oseb s "srbohrva{~ino" kot maternim in kot pogovornim jezikom, starostne skupine, Slovenija, popisa 1991 in 2002 % Slovenski jezik 100 © SURS 95 90 85 80 75 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost % "Srbohrva{ki" jezik 15 © SURS 12 9 6 3 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1991 materni jezik 1991 pogovorni jezik v druìni / gospodinjstvu 2002 materni jezik 2002 pogovorni jezik v druìni / gospodinjstvu 5.2.3 Prekmuršèina Popis leta 1991 je bil glede jezikovnih vprašanj zelo poseben. Vseboval je tri jezikovna vprašanja (materni / pogovorni v družini / pogovorni v okolju), poleg tega pa je dal tudi informacijo o razširjenosti prekmuršèine. Za prekmuršèino kot pogovorni jezik v družini se je izreklo 25 597 oseb ali 1,5 % prebivalstva Slovenije, kot pogovorni jezik v okolju jo je uporabljalo 22 319 oseb, kot svoj materni jezik pa jo je navedlo le 1 159 oseb. (poglavje 3.2.1). Veèina tistih, ki so navedli, da se v družini/gospodinjstvu sporazumevajo v prekmurskem jeziku, so kot materni jezik navedli slovenšèino (94,2 %), preostali pa madžaršèino (0,5 %), hrvašèino (0,8 %), srbohrvašèino (0,4 %), itd. Le 3,3 % ali 850 oseb je navedlo, da je bil njihov materni jezik prekmurski. Zdi se, da so nekateri izraz »pogovorni jezik« razumeli kot nasprotje knjižnega jezika. Le tako si lahko razložimo veliko razliko med številom tistih, ki imajo prekmuršèino za svoj materni jezik, in številom tistih, ki jo imajo za pogovorni jezik v družini/ gospodinjstvu. Razlika je 22-kratna. 108 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 10 4928 31 2823 2441 2841 3848 4108 4051 3219 2322 2421 2412 2362 2186 1340 1586 1367 969 125 3100 2232 2226 2277 3789 5241 4968 5164 4670 4664 3994 2678 2069 1664 1427 1237 833 1076 neznan 48459 53309 jezi- x x kom- 731 901 851 562 559 814 670 375 348 295 283 227 90 90 53 24 11 134 138 144 191 245 302 237 288 295 334 261 182 165 199 139 138 in 8967 1066 1017 3496 drugi ki binacije 83 50 31 32 17 6 1 83 59 drugi 410 579 506 334 233 470 671 594 378 202 149 134 109 993 993 996 885 61 490 393 240 171 jeziki 4988 14096 1094 1066 1220 1263 1225 1218 1096 slovenski in 3 1 enski 49 87 63 72 52 74 84 59 67 39 48 57 53 33 29 16 52 23 mad- 991 105 152 194 236 275 300 272 297 276 307 326 287 269 185 158 172 129 žarski 3910 slov in 1991 4 in 88 67 40 28 67 3046 142 216 237 190 160 209 267 255 204 145 193 196 203 202 4484 213 200 232 258 323 284 292 315 306 400 318 204 268 220 260 215 109 slovenski italijanski popis 111 60 27 16 10 98 gospodinjstvu 786 594 432 187 734 556 192 “srbo- 1114 28891 2239 3283 2917 1682 1447 2723 4042 3767 2206 1258 65497 21 2617 4879 6197 5680 3648 3865 7290 9286 8567 4493 2248 1820 1217 slovenski in hrvaški” starosti, oziroma 10 11 11 10 4 12 6 10 12 12 9 7 15 15 9 12 10 6 6 11 8 13 16 13 17 20 15 14 18 43 33 39 30 15 15 5 5 po 187 330 nemški družini v 9 9 1 8 7 x 3 x 0 129 126 101 76 122 180 199 161 106 72 71 53 34 30 16 11 21 34 95 109 119 74 89 106 52 35 11 13 jezik 780 make- donski 1506 85 54 70 gospodinjstvu, 1991 678 271 298 159 2002 598 415 760 894 730 473 396 268 130 Pogovorni 5537 4936 3835 2642 4098 7273 7568 6022 3491 1834 1799 1321 1003 1103 1491 1445 1393 2034 2702 2878 1709 “srbo- 52904 19489 hrvaški” 5 8 4 x 8 x 3 oziroma 75 49 47 26 14 10 112 70 30 23 2332 265 217 144 165 229 324 299 195 154 102 2296 218 151 104 139 215 259 299 273 232 143 albanski 6 7 1 5 x x družini 298 249 280 243 196 183 154 133 88 58 63 33 29 16 17 11 275 198 159 149 144 133 130 103 91 75 59 38 31 21 16 v 2065 1630 romski 3 jeziku 93 84 99 5744 176 222 300 361 325 323 330 393 359 364 401 408 453 445 281 297 210 3771 121 123 151 216 195 171 217 237 296 276 278 303 314 294 234 162 madžarski 11 52 49 73 97 99 94 91 48 10 31 38 43 41 65 69 72 91 94 87 88 62 46 21 110 132 108 107 180 208 234 200 107 112 1488 104 148 139 146 124 italijanski pogovornem 1 po 164 334 103213 119287 135040 13201 129088 132864 132573 138975 124072 100085 103478 103293 96429 76151 40744 41888 27822 13817 80243 88760 105818 118205 133891 131740 127524 136147 132726 139714 125966 97533 97320 90686 79616 56285 27525 19761 slovenski 1751 1789460 12 1 592 118179 133273 147181 140899 139451 149429 151487 155765 1351 107003 110340 109243 101852 80744 43247 44543 29884 15131 88183 96174 95550 83473 59388 29224 21346 RS 115810 130029 147687 144977 140612 153518 152142 15861 138542 105161 103609 rebivalstvo Skupaj 1913355 1964036 P urad 44: 0-4 5-9 85+ 0-4 5-9 85+ Starost (leta) 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 tatistièni Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Neznano Skupaj S Tabela Vir: 109 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Tabela 45:Prebivalstvo, ki kot pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu uporablja “srbohrvašèino” ali kombinacijo slovenšèine in “srbohrvašèine”, starostne skupine, Slovenija, popis 1991 “srbohrvaški” jezik1) slovenski in “srbohrvaški” jezik 2) hrvaško- slovenski in Starost srbski in slovenski slovenski hrvaško- (leta) skupaj hrvaški srbsko- srbski skupaj in in srbski ali hrvaški hrvaški srbski srbsko- hrvaški Skupaj 52904 10455 35524 6925 28891 10190 5119 13582 0-4 5537 941 3941 655 2239 702 356 1181 5-9 4936 815 3527 594 3283 924 597 1762 10-14 3835 599 2669 567 2917 881 578 1458 15-19 2642 499 1790 353 1682 593 305 784 20-24 4098 817 2840 441 1447 528 228 691 25-29 7273 1344 5145 784 2723 1022 379 1322 30-34 7568 1306 5299 963 4042 1303 680 2059 35-39 6022 1089 4019 914 3767 1197 720 1850 40-44 3491 711 2254 526 2206 797 453 956 45-49 1834 454 1099 281 1258 540 233 485 50-54 1799 461 1059 279 1114 482 224 408 55-59 1321 418 708 195 786 412 145 229 60-64 1003 331 513 159 594 304 93 197 65-69 678 259 313 106 432 237 74 121 70-74 271 123 120 28 187 124 27 36 75-79 298 150 108 40 111 74 11 26 80-84 159 86 52 21 60 42 8 10 85+ 85 41 35 9 27 20 6 1 Neznano 54 11 33 10 16 8 2 6 1) V izrazu "srbohrvaški" jezik so združeni hrvaški, hrvaško-srbski, srbsko-hrvaški in srbski jezik. Obsežnejše pojasnilo v poglavju 5.1. 2) Zapovrstje jezikov nima vsebinskga pomena. Vir: Statistièni urad RS Tabela 46:Prebivalstvo, ki kot pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu uporablja “srbohrvašèino” ali kombinacijo slovenšèine in “srbohrvašèine”, starostne skupine, Slovenija, popis 2002 Pogovorni jezik v družini oziroma gospodinjstvu “srbohrvaški” jezik1) slovenski in “srbohrvaški” jezik2) Starost sloven- (leta) hrvaško- sloven- sloven- sloven- sloven- ski in skupaj bosan- bošnja- hrvaški srbski srbski in skupaj ski in ski in ski in ski in hrvaško/ ski ški srbsko- bosanski boš- hrvaški srbski srbski, hrvaški njaški srbsko/ hrvaški) Skupaj 19489 5864 1227 3697 4286 4415 65497 13377 3964 15817 15704 16635 0-4 598 217 46 103 96 136 2110 613 175 419 382 521 5-9 415 130 26 104 66 89 2617 682 202 640 513 580 10-14 760 221 55 161 129 194 4879 1176 327 1031 1066 1279 15-19 1103 315 73 191 240 284 6197 1430 391 1178 1532 1666 20-24 1491 473 97 237 337 347 5680 1235 363 1163 1458 1461 25-29 1445 589 83 204 307 262 3648 861 290 803 841 853 30-34 1393 537 87 221 263 285 3865 967 248 940 765 945 35-39 2034 692 134 341 401 466 7290 1684 459 1726 1406 2015 40-44 2702 901 178 425 557 641 9286 1988 575 2065 2100 2558 45-49 2878 803 196 492 718 669 8567 1492 501 1938 2347 2289 50-54 1709 427 101 347 458 376 4493 609 223 1204 1377 1080 55-59 894 217 53 203 223 198 2248 306 97 747 636 462 60-64 730 156 40 169 198 167 1820 187 57 609 556 411 65-69 473 81 26 133 123 110 1217 85 38 533 322 239 70-74 396 47 20 168 84 77 734 43 8 359 190 134 75-79 268 30 7 115 53 63 556 x x 289 152 94 80-84 130 x x 47 25 31 192 x x 118 38 30 85+ 70 x x 36 8 20 98 x x 55 23 18 1) V izrazu "srbohrvaški" jezik so združeni bosanski, bošnjaški, hrvaški, hrvaško-srbski, srbski in srbsko-hrvaški jezik. Za èrnogorski jezik kot pogovorni jezik v družini se je odloèilo zelo majhno število oseb, zato so bile v dokumentacijskih tabelah SURS-a vkljuèene v skupino "drugi jeziki." 2) Zapovrstje jezikov nima vsebinskga pomena. Vir: Statistièni urad RS 110 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 5.3 POGOVORNI JEZIK V OKOLJU Slovenski jezik se je kot jezik javne rabe uveljavljal popstopoma, najprej v leposlovju in molitvah, najkasneje pa v vojski. Ustava SFRJ iz leta 1974 je doloèala, da so v SFRJ v uradni rabi jeziki narodov, jeziki narodnosti pa v skladu z ustavo in zakonom. Ustava SRS iz istega leta je doloèala poslovanje v slovenšèini za vse državne in druge organe, samoupravne organizacije, skupnosti in posameznike, ki so opravljali družbeno službo na obmoèju SRS. Na obmoèjih italijanske in madžarske narodne skupnosti sta bila uradna jezika tudi italijanšèina in madžaršèina. Po ustavi RS iz leta 1991 je uradni jezik v Sloveniji slovenšèina. Na obmoèjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, sta poleg slovenšèine uradna jezika tudi italijanšèina in madžaršèina. Ta obmoèja so v sedanjih obèinah Koper/Capodistria, Izola/Isola, Piran/Pirano; Dobrovnik/Dobronak, Hodoš/Hodos in Lendava/Lendva. V popisu 1991 je bilo prviè in doslej tudi zadnjiè postavljeno vprašanje o pogovornem jeziku v okolju, to je jeziku, v katerem se oseba sporazumeva na delovnem mestu, v trgovini, v uradu, v ambulanti itd. Možnih je bilo veè odgovorov. Velika veèina prebivalstva Slovenije (93,2 %) je za sporazumevanje z okoljem zunaj doma uporabljala samo slovenšèino. Èe k slovenšèini prištejemo še tiste, ki so izjavili, da se v okolju sporazumevajo v prekmuršèini, se delež poveèa na 94,4 %33). Tisti, ki se niso sporazumevali samo v slovenšèini, so najpogosteje uporabljali kombinacijo slovenskega in »srbskohrvaškega« jezika ali pa samo »srbskohrvaški« jezik. Te osebe so predstavljale 2 % prebivalstva Slovenije. Prej omenjenim po pogostnosti sledijo tisti, ki zunaj doma uporabljajo slovenski in italijanski jezik, nato slovenski in madžarski jezik itd. (Tabela 48 ). Pogostnost uporabe slovenskega in madžarskega ter slovenskega in italijanskega jezika je veèja kot pogostnost uporabe samo madžarskega ali samo italijanskega jezika. To še posebej velja za kombinacijo slovenskega in italijanskega jezika. Število tistih, ki uporabljajo kombinacijo slovenskega in italijanskega jezika, je dvakrat veèje od števila prebivalstva z italijanskim maternim jezikom. Število tistih, ki uporablajo kombinacijo slovenskega in madžarskega jezika, pa je trikrat manjše od števila oseb z madžaršèino kot maternim jezikom. Tabela 47: Pogovorni jezik v okolju, Slovenija, popis 1991 Jezik ali kombinacija jezikov Število % Skupaj 1 913 355 100 Slovenski 1 806 110 94,4 »Srbohrvaški« 16 361 0,9 Slovenski in »srbohrvaški« 21 692 1,1 Slovenski in italijanski 6 145 0,3 Slovenski in madžarski 2 931 0,2 Drugi jeziki in kombinacije med njimi 16 947 0,9 Neznano 43 169 2,3 »Srbohrvaški« 16 361 100 Hrvaški 3 683 22,5 Srbski 1 954 11,9 Srbsko-hrvaški in hrvaško-srbski 10 724 65,5 Slovenski in »srbohrvaški« 21 692 100 Slovenski in hrvaški 6 71830,9 Slovenski in srbski 3 854 17,8 Slovenski in srbsko-hrvaški, slovenski in hrvaško- srbski 11 120 51,3 Vir: Statistièni urad RS 33) Za prekmuršèino kot pogovorni jezik se je odloèilo 36 % prebivalstva upravne enote Murska Sobota in 2 % prebivalstva upravne enote Lendava/Lendva. 111 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Slovenšèina je skoraj izkljuèni jezik sporazumevanja zunaj doma v upravni enoti Mozirje in Trebnje, uporaba slovenšèine v kombinaciji z drugim jezikom ali pa uporaba samo neslovenskih jezikov pa je najpogostejša v primorju (upravne enote Piran/Pirano, Izola/Isola, Koper/Capodistria) in v upravni enoti Jesenice. Èeprav je bilo v primorju število tistih, ki so za sporazumevanje z okoljem uporabljali slovenšèino in italijanšèino, razmeroma veliko, pa je bil delež tistih, ki so uporabljali srbsko-hrvaški, hrvaški ali srbski jezik ter kombinacijo teh s slovenšèino, še višji. Lahko bi rekli, da je bila dejanska dvojeziènost pogostejša od uradne. Pogostnost uporabe nekega jezika je odvisna od zakonodaje, jezikovnega znanja in prilagodljivosti tako domaèega kot priseljenega prebivalstva. Veèina v Slovenijo priseljenega prebivalstva izhaja iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Njihov materni jezik je bil leta 1991 pretežno »srbohrvaški« (srbsko-hrvaški, hrvaško-srbski, hrvaški, srbski), makedonski, albanski. »Srbohrvaški«, makedonski in slovenski jezik sodijo v isto južnoslovansko jezikovno družino , zato je sporazumevanje med pripadniki teh jezikovnih skupin lažje in s tem nujnost uèenja jezika novega okolja manjša. Poleg tega je imela »srbohrvašèina« kljub deklarirani enakopravnosti jezikov, posebno mesto, saj so otroci v Sloveniji prejeli osnovno znanje srbohrvašèine v osnovni šoli, mladenièi so se z njim sreèali pri služenju vojaškega roka34). Albanski jezik je samostojen indoevropski jezik, morda naslednik ilirskega in nima s slovenšèino skoraj niè skupnega. Zato je za priseljene, ki govore albanski jezik, uèenje slovenšèine veèja nuja kot za tiste, ki govore »srbohrvaški« ali kateri drug slovanski jezik. To so pokazali tudi podatki popisa 1991 (tabela 49). Iz tabele, ki prikazuje kombinacijo pogovornega jezika v družini/gospodinjstvu in pogovornega jezika v okolju za rojene zunaj Slovenije, razberemo, da je delež tistih, ki se z okoljem sporazmevajo v slovenšèini, najveèji med tistimi, ki doma govorijo albansko ali makedonsko. Makedonšèina je sicer slovanski jezik, vendar Slovencem neprimerno manj poznan kot »srbohrvaški«, hrvaški ali srbski. Tudi italijanski in madžarski jezik sta zelo razlièna od slovenskega. Ker pa je njuna uporaba vezana na skrajno zahodni in skrajno vzhodni del Slovenije, to sta dela, kjer je uzakonjena dvojeziènost (slovensko-italijanska, slovensko- madžarska), je delež tistih, ki pri sporazumevanju z okolico uporabljajo slovenšèino, doma pa govorijo italijanšèino ali madžaršèino, majhen: 15 % oziroma 25 %. Drugi uporabljajo ali italijanšèino oziroma madžaršèino ali pa kombinacijo enega ali drugega s slovenšèino. Tisti, ki že doma uporabljajo kombinacijo slovenskega in italijanskega ali slovenskega in madžarskega jezika, pa so se z okoljem sporazumevali pretežno v kombinaciji teh dveh jezikov. Tabela 48:Rojeni v tujini po pogovornem jeziku v družini in v okolju, Slovenija, popis 1991 Pogovorni jezik v družini1) Pogovorni jezik v okolju Število slovenski drugi »srbo- in jeziki slovenski albanski hrvaški« srbo- in neznan (pogovorni jezik v hrvaški kombi- družini = 100) nacije Skupaj 170 530 76,0 0,2 6,4 9,0 4,9 3,5 Slovenski 94 445 97,7 0,0 0,3 0,9 0,80,3 Albanski 1 742 63,2 14,9 4,4 2,812,5 2,2 »Srbohrvaški« 37 209 52,9 0,0 26,7 8,8 9,8 1,8 Slovenski in »srbohrvaški« 18 476 50,0 0,0 1,2 47,3 1,1 0,4 Drugi jeziki in kombinacije 10 952 45,80,0 2,6 3,2 46,6 1,8 Neznan 7 706 29,7 0,1 2,2 2,6 2,862,6 1) Jezik ali kombinacije jezikov, ki ga/jih govori najmanj 1000 oseb. Vir: Statistièni urad RS 34) Do leta 1991 so otroci v Sloveniji prejeli osnove srbohrvašèine v osnovni šoli. Na nekaterih osnovnih šolah so obstajali srbohrvaški oddelki. Srbohrvašèina je bila jezik zvezne administracije, vojske, diplomacije. 112 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 JEZIKOVNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Prebivalstvo, ki je pri sporazumevanju z okoljem uporabljalo samo slovenšèino, upravne enote, Slovenija, popis 1991 Delež tistih, ki so pri sporazumevanju z okoljem uporabljali samo slovenšèino št. upravnih enot 60,0 % - 79,9 % 3 80,0 % - 89,9 % 2 90,0 % - 94,9 % 17 95,0 % - 100,0 % 40 Slovenija 93,2 % Prebivalstvo, rojeno v tujini, obèine, Slovenija, popis 2002 Delež tistih, katerih prvo prebivališèe je bilo zunaj Slovenije št. obèin 0,0 % - 4,9 % 117 5,0 % - 9,9 % 51 10,0 % - 14,9 % 15 15,0 % - 19,9 % 5 20,0 % - 29,9 % 4 Slovenija 8,6 % 113 6. NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Prebivalstvo, ki se je opredelilo za Slovence, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, ki so na vpra{anje o narodni/etni~ni pripadnosti ozna~ili odgovor: “Slovenec/Slovenka” {t. ob~in 40,0 % - 59,9 % 3 60,0 % - 79,9 % 13 80,0 % - 89,9 % 95 © SURS 90,0 % - 100 % 81 Slovenija 83,1 % NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Konec 19. in v zaèetku 20. stoletja so se Slovenci uveljavili kot popolnoma razvit narod z razvito kulturo in izoblikovanim jezikom, s književniki, politiènimi organizatorji in ideologi, strankami in strujami, parlamentarnim slovenskim jezikom, gospodarskimi društvi in politiènimi organizacijami ter z bogatim politiènim življenjem. »Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin« (1853) Petra Kozlerja z natanèno vèrtano slovensko narodnostno mejo je bil še 100 let opora slovenskemu narodnemu gibanju in zahtevam po Zedinjeni Sloveniji. (Grafenauer, Prunk, 1993) Slovenci so za glavni integrativni kriterij svoje narodnosti uveljavili jezik ter na tej podlagi opredeljevali svoje etnièno bistvo (zlasti obseg etniènega ozemlja). Kot nacionalno-konstitutivna tradicija so se uveljavili zgodovinski dogodki, povezani s slovenskim jezikom. Doživljanje slovenske etniène identitete kot pojava regionalnega ali prehodnega pomena se je obèasno uveljavilo le v ožjih krogih kulturnih in politiènih elit. (Grafenauer, Prunk, 1993) Do leta 1948 so bili podatki o jezikovni sestavi, pridobljeni s popisi prebivalstva, edina uradna statistika, na osnovi katere je bilo mogoèe sklepati o narodni sestavi. Za obdobje avstrijskih popisov od 1880, ko je bilo prviè zastavljeno vprašanje o obèevalnem jeziku, pa do zadnjega popisa leta 1910, je ocene narodne sestave stalnega prebivalstva na sedanjem ozemlju Slovenije na osnovi podatkov o obèevalnem jeziku izdelal dr. Živko Šifrer. Njegove izraèune povzemamo v tabeli 50. Tabela 49: Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1880–1910 (%) Leto Prebival- Narodna pripadnost stvo Slovenci Nemci Madžari Italijani Drugi 1880 1 172 918 89,1 7,0 1,1 2,0 0,8 1890 1 223 439 88,9 7,2 1,2 2,2 0,5 1900 1 254 708 88,7 7,3 1,4 2,3 0,3 1910 1 291 913 87,6 8,1 1,6 2,4 0,3 Vir: Šifrer: Narodnostni sestav ozemlja LRS v èasu do ustanovitve Jugoslavije po prvi svetovni vojni, Prikazi in študije II (11), Zavod za statistiko, Ljubljana 1956 Iz tabele izhaja, da je bilo narašèanje števila Slovencev poèasnejše od drugih narodov. Šifrer to dejstvo razlaga takole: »Znano je, da je bilo v teh letih s slovenskega ozemlja veliko izseljevanje, zlasti s podeželja, ki je bilo naseljeno skoro izkljuèno s slovenskim življem razen v Prekmurju. Zato je izseljevanje prizadelo slovensko prebivalstvo v veèji meri kot druge narodnosti. Vendar pa to ni edini razlog za razlago poèasnejšega razvoja slovenskega naroda; v tem primeru bi morale druge narodnosti rasti v skladu z naravnim prirastom, njihov porast pa je hitrejši«. (Šifrer, 1956). Iz približnih orientacijskih podatkov o naravnem gibanju prebivalstva na slovenskem ozemlju v obdobju od 1880 do 1910 je Šifrer tudi zakljuèil, »da je bil razvoj drugih narodnosti razen Slovencev mnogo hitrejši kot naravni prirast prebivalstva, kar daje pri dejstvu, da je bilo priseljevanje minimalno, verjetnost da se je poveèalo število pripadnikov drugih narodnosti zaradi asimilacije slovenskega prebivalstva ali pa netoènosti pri popisih, kajti populacijski pogoji za biološki razvoj so na istem ozemlju za vse prebivalstvo približno enaki«. Z letom 1910 se konèa serija avstrijskih popisov. Sledi sedemintridestletno obdobje brez podatkov ali ocen o narodni sestavi prebivalstva Slovenije. Jugoslovanska popisa leta 1921 in 1931 ne dajeta možnosti niti za približne ocene narodne sestave. V popisu leta 1931 je bilo vprašanje o narodni pripadnosti sicer zastavljeno, a so navodila predvidevala, da pripadniki jugoslovanskih narodov lahko kot odgovor vpišejo samo »jugoslovanska«. Podatki tudi niso bili objavljeni, verjetno tudi obdelani ne. »Taka rešitev je bila odraz narodnostne politike, ki so jo izvajali vladajoèi krogi tedanje Jugoslavije« je v zvezi z vprašanjem o narodni pripadnosti v popisu leta 1931 zapisal/a avtor/ica uvodnih pojasnil v prvo knjigo podatkov popisa prebivalstva leta 1953. 116 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 12: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1880–2002 % Slovenci % Nemci 100 10 © SURS © SURS 96 8 92 6 88 4 84 2 80 0 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Italijani % Madàri 3 3 © SURS © SURS 2 2 1 1 0 0 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Hrvatje % Srbi 3 3 © SURS © SURS 2 2 1 1 0 0 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Jugoslovani % Odgovor ni znan 3 9 © SURS © SURS 2 6 1 3 0 0 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 1880 1890 1900 1910 5 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 117 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Italija, v katero je v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno sodil velik del slovenskega ozemlja, je izpeljala tri popise, leta 1921, 1931 in 1936, vendar njihova vsebina ni bila taka, da bi rezultati mogoèili sklepanje o narodni sestavi prebivalstva. Šele z letom 1948 se zaèenja neprekinjena vrsta primerljivih podatkov o narodni sestavi prebivalstva. Res da klasifikacije narodno neopredeljenih do leta 1971 niso popolnoma primerljive, tudi v zvezi z Muslimani je nekaj težav, vendar njihovo število v Sloveniji ni tolikšno, da bi oviralo analizo sprememb narodne sestave. Graf 12 prikazuje deleže tistih narodov, ki so v obdobju od 1880 do 2002 vsaj enkrat presegli enoodstotni delež v prebivalstvu Slovenije. Osnovna informacija, ki izhaja iz grafa je, da se je delež Slovencev zniževal tako pred prvo kot tudi po drugi svetovni vojni; v Avstro-Ogrski na raèun severnih, v Jugoslaviji pa na raèun južnih sosedov. Najveèjo spremembo je prinesla druga svetovna vojna. 6.1 SPREMEMBE V OBDOBJU 1948 – 2002 Ustava Republike Slovenije zagotavlja posebne pravice avtohtonim italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti. Zato je vrstni red prikazovanja v tabelah o narodni sestavi prebivalstva, ki jih objavlja Statistièni urad Republike Slovenije, tak, da se zaèenja s Slovenci, sledijo Italijani, Madžari, Romi, nato pa pripadniki vseh preostalih narodov po abecednem vrstnem redu. V naši analizi se bomo temu redu odrekli, èe bomo presodili, da je to iz vsebinskih razlogov potrebno. Slovenija je narodno zelo homogena država. Èeprav se delež tistih, ki se opredeljujejo za Slovence, vse opazovano obdobje zmanjšuje, je leta 2002 še vedno dosegal 83,1 %. To je 4,5 odstotne toèke manj kot leta 1910 (87,6 %). Istega leta, to je leta 2002, so poleg Slovencev še trije narodi presegli enoodstotni delež v prebivalstvu Slovenije: Hrvati, Muslimani in Srbi. Deleži vseh ostalih narodov so bili nižji od 1 %. Delež Slovencev se znižuje v vseh starostih - najmanj med starimi in najbolj med mladimi. Že leta 1948, ko je delež Slovencev dosegal še 97 %, je med dvajsetletniki (20–29 let) znašal le 93,5 %. Do leta 1953 se je ta delež v skoraj nespremenjeni vrednosti premaknil v pet let višji starostni razred, obenem pa se je znižal delež Slovencev med najmlajšimi. Iz tega sklepamo, da se je doloèeno število mladih, ki po narodni pripadnosti niso bili Slovenci, v Slovenijo priselilo že pred letom 1948 in da so si nekateri med njimi v Sloveniji ustvarili družine. Med neslovenskim prebivalstvom so bili leta 1948 najštevilnejši Hrvati (16 tisoè), Madžari (11 tisoè) in Srbi (7 tisoè). Starostna sestava Madžarov je bila zelo podobna starostni sestavi Slovencev. Starostna sestava Hrvatov in zlasti Srbov pa je bila drugaèna, znaèilna za tiste, ki se selijo; starih 20–24 let je bilo 44 % vseh Srbov in 18 % vseh Hrvatov. Navzoènost Hrvatov na ozemlju Slovenije je bila mnogo daljša od navzoènosti Srbov, kar je glede na bližino in dolžino slovensko-hrvaške meje seveda prièakovano. Zato starostna sestava Hrvatov ni tako izrazito selitvena. Petina Hrvatov je bila kmetovalcev. Do leta 1953, to je v petih letih, se je velikostni vrstni red neslovenskih narodov spremenil. Še vedno so bili najštevilènejši Hrvati, število Madžarov in Srbov pa se je izenaèilo. Število Srbov se je poveèalo za polovico. In skoraj vsi (90 %) so bili moški. Enako visok delež moških kot med Srbi je bil tudi med Makedonci in Èrnogorci. Tudi med Hrvati je bilo veè moških kot žensk, vendar razlika ni bila tako velika. Pojasnilo za tako izrazito neravnovesje med spoloma pri Srbih, Makedoncih in Èrnogorcih najdemo v popisni tabeli, ki prikazuje kombinacijo narodne pripadnosti, spola in poklica. Iz nje razberemo, da je veè kot polovica ekonomsko aktivnih Srbov, Makedoncev in Èrnogorcev opravljala poklice, ki so bili uvršèeni v poklicno skupino »varstvo in usluge«. Ta skupina se je pozneje preimenovala v »osebje družbenega varstva«. Vanjo so bili uvršèani (tudi) poklicni pripadniki vojske in policije (Popis, 1959). Nova država je utrjevala svojo vojaško in politièno moè in bila pri tem, vsaj v Sloveniji, narodno selektivna. Med ekonomsko aktivnimi Slovenci sta bila v to poklicno skupino uvršèena le 2,7 % prebivalstva. Ob popisu leta 1961 so bili poleg Slovencev še vedno najštevilènejši Hrvati, sledili so jim Srbi, Madžari pa so s 118 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE tretjega zdrknili na èetrto mesto. V obdobju med popisoma 1953 in 1961 se je število Hrvatov tako poveèalo (za 76 %), da so že skoraj dosegli dvoodstotni delež v celotnem prebivalstvu Slovenije. Poveèalo se je tudi število Srbov, vendar znatno manj, za 23 %. Pripadniki drugih neavtohtonih narodov so bili še maloštevilni, le Èrnogorcev in Makedoncev je bilo veè kot 1000. Deset let kasneje so se jim pridružili še Muslimani in Albanci. Podatki popisa 1961 o narodni sestavi prebivalstva so bili prikazani tudi loèeno, za vzhodno in zahodno Slovenijo posebej.35) Delež Slovencev je bil veèji v vzhodni Sloveniji, deleži Hrvatov, Srbov, Makedoncev, Èrnogorcev, Muslimanov in Jugoslovanov pa v zahodni Sloveniji, kamor je sodila tudi Ljubljana. Veèja pogostnost priseljevanja v zahodno Slovenijo je bila sprva povezana s strateškim položajem Slovenije v okviru nekdanje Jugoslavije (bližina zahodne meje), pozneje pa s hitejšim gospodarskim razvojem. Priseljenci so se naseljevali v mestih in industrijskih središèih, ker je bila tam možnost zaposlitve najveèja. Do leta 1971 se vrstni red prvih treh najštevilènejših narodov na ozemlju Slovenije ni spremenil: Slovenci, Hrvati, Srbi. Na èetrtem mestu pa so Madžare zamenjali narodno neopredeljeni. Ta vrstni red je ostal nespremenjen do leta 1991, ko je število Muslimanov preseglo število narodno neopredeljenih. Èe nekdanja Jugoslavija ne bi razpadla, bi ta vrstni red verjetno ostal nespremenjen tudi še v letu 2002. Politiène spremembe na obmoèju nekdanje Jugoslavije v zaèetku 90. let so neposredno (odseljevanje vojaškega osebja) in posredno (nastanek države Bosne in Hercegovine kot države treh narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov) vplivale na spremnebe v narodni sestavi prebivalstva Slovenije leta 2002. Zmanjšalo se je število Srbov, Hrvatov, Muslimanov, skoraj podvojilo pa se je število Albancev. Bošnjaki so postali za Slovenci, Srbi in Hrvati èetrti najštevilènejši narod na ozemlju Slovenije. Za Bošnjake so se opredeljevali predvsem tisti, ki so se pred tem za Muslimane. Spremembe opredelitev med popisoma 1991 in 2002 so natanèneje opisane v poglavju 7. Graf 13 prikazuje spremembe v pogostnosti posameznih narodov v obdobju od leta1948 do 2002. Le za Italijane se prikaz priène šele z letom 1961. Ne zato, ker za popisa 1948 in 1953 ne bi bilo podatkov, temveè zato, ker omenjena popisa nista zajela obmoèij, kjer živi veèina Italijanov v Sloveniji. Krivulja, ki na istem grafu ponazarja pogostnost Romov, sprva moèno niha. To nihanje zelo verjetno ni odraz dejanskega stanja. Leta 2002 se je za Rome opredelilo 3246 oseb, kar je najveè doslej. Ta vrednost pa je še vedno pol manjša od tiste, ki jo navajajo centri za socialno delo. Po njihovih podatkih »na obmoèjih z veèjo koncentracijo romskega prebivalstva živi okrog 6000-6500 Romov«. (Štrukelj et al, 1996) Odgovarjanje na vprašanje o narodni pripadnosti vse od leta 1971 dalje ni bilo obvezno. Ta prostovoljnost odloèitev se je odražala v številu oseb, za katere je narodna pripadnost ostala neznana. Med letoma 1971 in 1981 se je njihovo število podvojilo, med letoma 1981 in 1991 poosmerilo in med letoma 1991 in 2002 poèetverilo. Tako je ta skupina - odgovor "ne želim odgovoriti in neznan odgovor - leta 2002 postala druga najštevilènejša skupina v klasifikaciji narodnih pripadnosti. Predstavljala je 9 % prebivalstva Slovenije. Èe povedano strnemo v nekaj stavkov, bi se lahko glasili takole: V obdobju od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve so se veèali deleži vseh narodov z veè kot 1000 pripadniki, razen Slovencev, Madžarov in Italijanov. Zelo hitro se je poveèeval tudi delež narodno neopredeljenih in proti koncu obdobja tudi delež oseb z neznano narodno pripadnostjo. Prvo desetletje samostojnosti je prineslo nekaj sprememb: z izjemo Albancev se delež pripadnikov tistih narodov, ki žive na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ni veè poveèeval, delež Slovencev, Madžarov in Italijanov pa se je kljub temu znižal. Razlog za to je v izrednem poveèanju deleža tistih, ki so se oznaèili kot narodno neopredeljeni, ali niso želeli odgovarjati, ali zanje odgovorov ni bilo mogoèe pridobiti. Èe bi ta delež ostal enak kot leta 1991, delež Slovencev v letu 2002 skoraj gotovo ne bi bil nižji kot leta 1991. 35) Jugoslavija je bila razdeljena na t. i. demografske rajone prve in druge stopnje. Slovenija je bila razdeljena na dva rajona prve stopnje, zahodna in vzhodna Slovenija, ter sedem rajonov druge stopnje. 119 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 13: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1848–2002 % Slovenci % Italijani ¹ 100 0.4 © SURS © SURS 95 0.3 90 0.2 85 0.1 80 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Madàri % Romi 0.8 0.4 © SURS © SURS 0.6 0.3 0.4 0.2 0.2 0.1 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Albanci % Avstrijci 0.4 0.08 © SURS © SURS 0.3 0.06 0.2 0.04 0.1 0.02 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 ¹ Vrednosti za leti 1948 in 1953 nista prikazani, ker cona B STO {e ni bila priklju~ena k Sloveniji. 120 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 13: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1848–2002 % ^ehi % ^rnogorci 0.4 0.4 © SURS © SURS 0.3 0.3 0.2 0.2 0.1 0.1 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Hrvatje % Makedonci 4 0.4 © SURS © SURS 3 0.3 2 0.2 1 0.1 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Muslimani % Nemci 2 0.2 © SURS © SURS 1.5 0.15 1 0.1 0.5 0.05 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 121 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 13: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1848–2002 % Srbi % Drugi narodi ² 3 0.1 © SURS © SURS 2.4 0.08 1.8 0.06 1.2 0.04 0.6 0.02 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Jugoslovani % Regionalno opredeljeni 2 0.5 © SURS © SURS 1.6 0.4 1.2 0.3 0.8 0.2 0.4 0.1 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 % Niso se èleli narodno opredeliti % Odgovor ni znan 0.8 8 © SURS © SURS 0.6 6 0.4 4 0.2 2 0 0 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 1948 1953 1961 5 1971 1981 1991 2002 ² Vsi tisti, ki niso posami~no prikazani na grafu. 122 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 6.2 DEJAVNIKI SPREMINJANJA NARODNE SESTAVE Ob opisanih spremembah v deležih posameznih narodov v prebivalstvu Slovenije se kar samo po sebi zastavi vprašanje, zakaj je tako. Ali so spremebe res samo posledica priseljevanja, ali pa je morda razlog tudi v odseljevanju, v razlièni ravni rodnosti, v procesih asimilacije, v nepripravljenosti odgovarjati na zelo osebna vprašanja, v spreminjanju že izraženih opredelitev, itd. Na nekatera od teh vprašanj bomo lahko odgovorili, na druga le deloma ali sploh ne. Zaèenjamo s selivnostjo. 6.2.1 Selivnost V obdobju po drugi svetovni vojni so se v Slovenijo priseljevali skoraj izkljuèno ljudje iz drugih delov nekdanje Jugoslavije. Sprva so te priselitve pogojevali politièni oz. vojaški dejavniki, nato pa ekonomski. Slovenija je bila ekonomsko najrazvitejši del nekdanje Jugoslavije in je kot taka pritegovala delovno silo iz drugih delov federativne države. Sredi šestdesetih let so se jugoslovanske meje odprle in zaèelo se je odseljevanje v države zahodne, srednje in severne Evrope. Kljub temu se obseg priseljevanja v Slovenijo ni zmanjšal. V 70. letih je Slovenija sprejela najveè priseljencev. Jezikovna sorodnost je bila pri tem gotovo pomemben dejavnik. V Slovenijo so se sprva priseljevali predvsem Hrvati, Srbi, pozneje Muslimani, Albanci. Vedno pa je bilo med priseljenimi tudi nekaj Slovencev. Ob popisu leta 1961 je bila med prebivalstvom, priseljenim iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, še polovica Slovencev, nato se je delež od popisa do popisa zniževal in leta 1991dosegel 18,6 %. Ta delež pa se ni zniževal zaradi zmanjševanja števila Slovencev, temveè zaradi poveèevanja števila Neslovencev. Del prebivalstva se je v Slovenijo priselil tudi iz drugih držav. Teh je bilo manj kot tistih, ki so se priselili iz nekdanje Jugoslavije, vendar pa so bili po narodni pripadnosti veèinoma Slovenci. Slovenija namreè ni bila privlaèna za ekonomske priseljence iz zahodne, severne ali južne Evrope, priseljevanje iz vzhodne Evrope pa je bilo vse do zaèetka 90. let zaradi politiènih ovir bolj izjema kot pravilo. Med prebivalstvom Slovenije, priseljenim iz »drugih držav«, je delež Slovencev do popisa 2002 znašal od 80 do 90 %, v popisu 2002 pa le še 67 %. Tolikšno znižanje je verjetno posledica spremenjene statistiène obdelave popisa 2002, v kateri je bil s pomoèjo administrativnih virov za prav vse priseljene ugotovljen kraj prejšnjega prebivališèa. Delež Slovencev pa je bil med osebami, katerim je bilo podatek o prejšnjem prebivališèu potrebno poiskati v administrativnih virih, majhen. Tabela 50: Narodna sestava priseljenega prebivalstva, Slovenija, popisi 1961–20021) Priseljeni v Slovenijo skupaj iz nekdanje Jugoslavije iz drugih držav od neznano kod Leto delež delež delež delež število Slovencev število Slovencev število Slovencev število Slovencev % % % % 1961 92 153 63,6 61 345 50,723 915 89,7 6 893 87 ,7 1971 105 306 44,9 83 132 34,3 18 876 85,9 3 298 80,4 1981 143 082 32,1 111 912 19,8 24 822 84,8 6 348 42,5 1991 166 18729,0 130 039 18,6 24 890 83,6 11 258 27 ,9 2002 140 926 26,3 122 034 20,5 18 192 66,8 - - 1) Zadnja selitev. Vir: Statistièni urad RS 123 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Slovenija pa je poznala tudi odseljevanje. Njeni prebivalci so se odseljevali v druge dele nekdanje Jugoslavije (priseljenci, ki so se vraèali; Slovenci, ki so odhajali) in v druge države. Na osnovi podatkov o narodni sestavi odseljenih in zdomcev (osebe, ki delajo v tujini, in družinski èlani, ki tam živijo z njimi) sklepamo, da odseljevanje iz Slovenije ni bilo izrazito narodno selektivno (Šircelj, 1992). Tabela 51: Narodna sestava stalnega prebivalstva in zdomcev, Slovenija, popis 1991 % Narodna pripadnost Število Slovenci Hrvati Drugi Neopre- Neznana deljeni pripadnost Stalno prebivalstvo brez zdomcev (=100) 1 689 65788,3 2,8 5,4 1,3 2,2 Zdomci1) (=100) 52 631 71,0 2,5 4,1 1,1 21,3 1) Stalno prebivalstvo Slovenije, ki je delalo v tujini, in družinski èlani, ki so tam živeli z njimi. Vir: Statistièni urad RS Selitveni prirast Slovenije je bil od zaèetka 60. let dalje stalno pozitiven. V njem so prevladovali Neslovenci. Zato se je delež Slovencev v Sloveniji zniževal. Poleg tega so priseljenci, ki so se v Sloveniji ustalili, vplivali na narodno sestavo prebivalstva Slovenije tudi posredno. Njihovi otroci so ali ohranjali narodno identiteto staršev ali se odloèali za nevtralne kategorije (zlasti potomci narodno razliènih staršev) ali pa so se izrekali za Slovence. Zdi se, da je bilo doslej slednjih najmanj. Med rojenimi v Sloveniji je bil delež Slovencev ob vsakem naslednjem popisu manjši. Tabela 52: Pogostnost opredelitev za Slovence med rojenimi v Sloveniji in rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 1981 1991 2002 Prebivalstvo Slovenije 90,8 88,3 83,1 Rojeni v Sloveniji 96,8 94,8 88,7 Rojeni v tujini 27,2 24,5 23,3 Vir: Statistièni urad RS GRAF 14: Pogostnost Slovencev (narodna pripadnost) med osebami rojenimi v Sloveniji in osebami rojenimi v tujini, Slovenija, popisi 1981–2002 % Rojeni v Sloveniji % Rojeni v tujini 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 © SURS © SURS 0 0 starost starost 1981 1991 2002 1981 1991 2002 124 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Priseljevanje v Slovenijo pa ni bilo selektivno le narodno, temveè tudi starostno. Starostna selektivnost je splošna znaèilnost selivcev. Selivci so mladi, veèinoma stari 20–35 let. S svojo mladostjo neposredno pomlajujejo prebivalstvo ozemlja, na katerem se naselijo. V Sloveniji so poleg tega spreminjali tudi narodno sestavo. Zato je bil vse od leta 1948 pa do leta 1991 delež Slovencev prav v teh starostnih skupinah najnižji, delež Hrvatov, Srbov, Makedoncev itd. pa najvišji. Šele popis 2002 je pokazal drugaèno sliko: delež Slovencev je najnižji med osebami, starimi 40–49 let. Staranje priseljencev, ki so v Slovenijo prišli pred letom 1991, in spremeba narave selitev v prvi polovici 90. let sta povzroèili, da ima krivulja, ki na grafu 16 prikazuje pogostnost Slovencev v letu 2002, drugaèno obliko kot krivulje, ki ponazarjajo ta pojav ob predhodnih popisih. Politièno pogojene selitve na obmoèju nekdanje Jugoslavije namreè niso bile tako starostno selektivne kot obièajne ekonomsko pogojene selitve. To se je odražalo v izredno poveèani povpreèni starosti oseb, priseljenih v Slovenijo in odseljenih iz nje po letu 1991. Zniževati se je zaèela šele proti koncu desetletja. Ponovna prevlada selitev iz ekonomskih vzrokov se kaže v narodni sestavi oseb, starih 20-24 let. Selitve so pogosto tudi spolno selektivne. Rodi se vedno veè deèkov kot deklic in èeprav prvi umirajo pogosteje, je v starosti, ko so selitve najpogostejše, še vedno veè moških kot žensk. Vrednosti koeficientov maskulinitete so med 100 in 10436). Èe vrednosti bistveno odstopajo od omenjenih, gre za družbeno pogojeno spolno selektivnost selitev. Spolna selektivnost priselitev v Slovenijo in odselitev iz nje je bila tolikšna, da se je odražala tudi v spolni sestavi narodov, ki živijo v Sloveniji. V vseh popisih je koeficient maskulinitete za narode, ki v Sloveniji niso avtohtoni, veèji od 100. V letih 1953, 1961, 1971, za Albance pa tudi še leta 1981 so bili koeficienti maskulinitete za mnoge celo višji od 200. Z leti so se vrednosti zmanjšale. K temu so prispevale manj spolno selektivne selitve, rodnost in deloma tudi višja umrljivost moških. Na številèno prevlado moških nad ženskami med priseljenim prebivalstvom pa verjetno vpliva tudi bližina obmoèij iz katerih se priseljujejo. Marsikateri moški, ki živi in dela v Sloveniji, ima svojo družino v državah nastalih na obmoèju nekdanje Jugoslavije in se zato vanjo lahko pogosto vraèa. Tabela 53: Koeficienti maskulinitete po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953–2002 Narodna pripadnost 1953 1961 1971 1981 1991 2002 Narodno opredeljeni Slovenci 89 90 92 92 92 90 Italijani 1171) 96 92 84 89 93 Madžari 89 90 91 878786 Romi 88 861) 108 109 98 103 Albanci 4281) 2621) 359 267199 200 Bošnjaki ... ... ... ... ... 134 Èrnogorci 205 188 190 150 132 133 Hrvati 1166 1280 1266 1061 1058 1086 Makedonci 242 199 193 119 115 164 Muslimani - 4111) 268 113 108 124 Srbi 161 179 203 121 116 124 Drugi 6761 68 7 8 85 95 Narodno neopredeljeni Jugoslovani 111 291 131 10710717 9 Bosanci ... ... ... ... ... 108 Regionalno opredeljeni - - 141 95 106 138 Drugi2) 104 - 244 128 103 96 Niso želeli odgovoriti ... ... ... ... ... 100 Neznano 871) 100 132 113 101 152 1) Število pripadnikov je manjše od 1000. 2) Neopredeljeni po doloèilih ustave (1953-1991), oznaèen odgovor »narodno neopredeljen« (2002). Vir: Statistièni urad RS 36) Koeficent maskulinitete je razmerje med številom moških in številom žensk, pomnoženo s 100. 125 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Številèno razmerje med spoloma se zaradi višje umrljivosti moških s starostjo spreminja v korist žensk. Prav to je razlog, zaradi katerega je za Slovence, Madžare in Italijane koeficient maskulinitete vedno nižji od 100. Po spolni sestavi so Slovencem, Madžarom in Italijanom podobni Hrvati, Romi in tisti narodno opredeljeni, ki so uvršèeni v skupino »drugi«. Za slednje so bile vrednosti koeficientov maskulinitete zelo nizke zlasti v letih 1953, 1961 in 1971. V tej skupini prevladujejo Nemci, Avstrijci, Poljaki, Èehi. Številni pripadniki teh narodov, ki so pred drugo svetovno vojno živeli v Sloveniji, so po vojni odšli ali bili izgnani. Tisti, ki so ostali, so bili veèinoma že v letih in zato pogosteje ženske kot moški. Od 1617 ljudi, ki so se leta 1953 opredelili za pripadnost nemškemu narodu, je bilo 64 % starejših od 34 let. 6.2.2 Poroènost Priseljenci si prej ali slej ustvarijo družine. Nekateri si partnerje poišèejo v svojem izvornem okolju, nekateri v okolju, v katero so se priselili. Pri slednjih je precejšnja verjetnost, da bo partner pripadnik drugega naroda. Kadar je priseljevanje spolno selektivno, je verjetnost nastanka narodno mešanih parov še toliko veèja. Doloèitev narodne pripadnosti otrok, rojenih narodno razliènima staršema pa ni veè preprosta. O otrokovi pripadnosti odloèata starša in za mnoge ta odloèitev ni lahka. Zato se nekateri zatekajo k nevtralnim rešitvam, na primer k izrekanju za Jugoslovana v obdobju nekdanje Jugoslavije ali k uveljavitvi pravice do neizrekanja o narodnostni pripadnosti. Dober kazalnik pogostnosti narodno mešanih parov je bil dolgo èasa podatek o narodni pripadnosti ženinov in nevest. Sèasoma pa je ta podatek postal neuporaben. Delež tistih, ki se ne želijo izreèi o svoji narodni pripadnosti, je namreè vedno veèji. Narasel je zlasti po letu 1998, ko je bilo na vprašalniku, ki ga mora ob sklenitvi zakonske zveze izpolniti matièar, pri vprašanju o narodni pripadnosti dopisano pojasnilo o neobveznosti odgovarjanja na to vprašanje. Med 7528 porokami, sklenjenimi leta 1998, je bilo 67 % porok Slovenke s Slovencem, 6 % je bilo narodno mešanih, za 27 % pa narodna pripadnost ni znana. Delež slednjih se je v treh letih poveèal na 51,%. Tabela 54: Neznana narodna pripadnost v vitalni statistiki, Slovenija, 1989–2001 % Statistièno raziskovanje 1985 1995 1998 2001 Rojstva 3,9 37,5 43,6 64,2 Smrti 0,4 4,7- - Sklenitev zakonske zveze neveste 1,1 25,4 26,6 50,8 ženini 1,2 26,6 26,9 53,0 Vir: Statistièni urad RS 6.2.3 Rodnost Na narodno sestavo lahko poleg samega priseljevanja vpliva tudi rodnost priseljenih. Èe je rodnost priseljenih višja od rodnosti veèinskega prebivalstva in èe otroci ohranjajo narodno identiteto staršev, se delež priseljenega naroda poveèuje. V Sloveniji je vprašanje povezave med priseljevanjem in rodnostjo postalo aktualno v sedemdesetih letih, ko je bilo priseljevanje najveèje, znova pa se je sprožilo v osemdesetih, ker je rodnost v Sloveniji zaèela hitro padati. Analiza iz srede 80. let (Šircelj, 1985), ki se opira na podatke vitalne statistike in popisov prebivalstva in ki priseljene prepoznava preko narodne pripadnosti, je pokazala, »da se priseljeni dokaj hitro prilagodijo novemu okolju in da se njihovo konèno potomstvo (povpreèno število živorojenih otrok na 1 žensko, staro 40-44 let) praktièno ne razlikuje od rodnosti Slovenk«. Priseljenke so se od domaèink razlikovale le po tem, da so v povpreèju rojevale mlajše. Iz podatkov popisov 1991 in 2002 izhaja, da tudi po letu 1981 rodnost priseljenk ni bila višja od rodnosti domaèink. Višjo rodnost od tistih, ki so se opredelile za Slovenke, so imele le tiste, ki so se opredelile za Romke, Albanke in Muslimanke oziroma, po klasifikaciji narodnih pripadnosti iz leta 2002, Romke, Albanke, Muslimanke, Bošnjakinje in Bosanke. Rodnost pripadnic drugih narodov je bila nižja od rodnosti Slovenk. 126 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Narodno pripadnost otrok doloèajo starši. Statistièno jo v Sloveniji spremljamo z vprašanjem o narodni pripadnosti novorojenca. Vendar vedno veè staršev na to vprašanje ne želi odgovoriti. Poleg tega na vprašalniku ni podatkov o oèetu, èe starša nista sklenila zakonske zveze pred rojstvom otroka. Zunaj zakona pa je rojenih že preko 40 % otrok. Zato o povezavi med narodno pripadnostjo staršev in otrok ne vemo niè zanesljivega. Lahko le sklepamo na osnovi povezave med narodno pripadnostjo in starostjo. 6.2.4 Neopredeljevanje Poleg selivnosti, poroènosti in rodnosti priseljenih je na število pripadnikov razliènih narodov v popisih prebivalstva vplivala tudi odloèitev za neopredeljen odgovor na vprašanje o narodni pripadnosti. Od leta 1971 do 1991 so bili narodno neopredeljeni razvršèeni v tri skupine. V prvo so sodili tisti, ki so na vprašanje o narodni pripadnosti odgovorili, da so Jugoslovani, v drugo tisti, ki so odgovorili, da so Prekmurci, Hercegovci, Istrani ipd., v tretjo pa tisti, ki so izrabili ustavno pravico, da se narodno ne opredelijo. Prva skupina se je imenovala »Opredelili so se kot Jugoslovani«, druga »Regionalno opredeljeni«, tretja pa »neopredeljeni po doloèilih ustave«. Leta 2002 je bila zaradi števiènosti dodana skupina »Opredelili so se kot Bosanci«, neopredeljeni po doloèilih ustave pa so bili preimenovani v »Drugi«37). Pogostnost narodne neopredeljenosti je bila v vsem obdobju majhna. Šele v zadnjih treh popisih je presegla enoodstotni delež. Najveè narodno neopredeljenih je bilo leta 1981 in 1991. Manjše število v letu 2002 je posledica drastiènega znižanja števila »Jugoslovanov«. Pogostnost narodno neopredeljenih je bila v vsem obdobju približno desetkrat veèja med rojenimi v tujini kot med rojenimi v Sloveniji. Tabela 55: Narodno neopredeljeni po kraju rojstva, Slovenija, popisi 1981–2002 % Rojstni kraj 19711) 1981 1991 2002 Rojeni v Sloveniji (=100) 1 644 005 1 676 453 1 733 499 1 794 431 Vsi narodno neopredeljeni 0,4 1,0 0,8 0,4 Opredeljeni kot Jugoslovani 0,3 0,9 0,4 0,0 Regionalno opredeljeni2) 0,1 0,0 0,1 0,0 Drugi 0,1 0,1 0,3 0,4 Rojeni v tujini (=100) 83 132 157 400 170 530 169 605 Vsi narodno neopredeljeni 6,9 10,6 7,9 7,2 Opredeljeni kot Jugoslovani 2,76,7 3,8 0,2 Regionalno opredeljeni2) 1,9 1,9 1,9 3,9 Drugi 2,2 1,0 2,2 3,1 1) Zadnja priselitev. 2) Vkljuèeni tudi tisti, ki so se opredelili za Bosance. Vir: Statistièni urad RS Jugoslovani V Sloveniji je število Jugoslovanov doseglo najvišjo vrednost leta 1981; tedaj so predstavljali 1,4 % prebivalstva Slovenije. Do leta 1991 se je njihov delež znižal na 0,6 %, do leta 2002 pa na 0,03 %. Tolikšnega znižanja ni mogoèe razložiti z demografskimi gibanji, temveè le s spremembo izjave o narodni opredelitvi. K znižanju deleža leta 1991 je zelo verjetno prispeval narašèajoè nacionalizem, povezan z razpadanjem nekdanje Jugoslavije, k znižanju med 1991 in 2002 pa dokonèni razpad nekdanje skupne države. Ohranitev imena Jugoslavija za samo dve nekdanji republiki (Srbija in Èrna gora), je skoraj iznièila pomen opredelitve za Jugoslovana. Osebe, ki so se opredelile kot Jugoslovani, niso bili homogena skupina; na to kažejo velika nihanja v njihovem številu. Med njimi je bilo veliko priseljencev, ki so s tem, da so se opredelili za Jugoslovane, nekako združili 37) Že za popise 1953 in 1961 je metodologija predvidevala, da tisti, ki niso narodno opredeljeni, vpišejo odgovor Jugoslovan-narodno neopredeljen ali samo narodno neopredeljen, v kasnejših popisih pa je to možnost zagotavljala ustava. 127 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 pripadnost izvornemu in sedanjemu okolju, in otrok staršev razliènih narodnih identitet, ki so v odloèitvi, da so njihovi otroci Jugoslovani, našli nekakšen izhod v sili. To sklepamo na osnovi analize starostne sestave Jugoslovanov (Šircelj, 1992). Leta 1991 so se »jugoslovanstvu« mnogi odrekli. To so bili predvsem mladi, stari 25-34 let. Ne samo, da so spremenili svojo opredelitev, spremenili so tudi opredelitev svojih otrok. Število Jugoslovanov, starih 0-9 let, je bilo leta 1991 trikrat manjše kot leta 1981. Regionalno opredeljeni Pojem naroda se je izoblikoval v 19. stoletju. Pri nas je splošno znan in sprejet. Kljub temu popisni podatki kažejo, da doloèeno število ljudi svojo narodno pripadnost opredeljevanje s pripadnostjo doloèeni pokrajini ali regiji. Odgovarjajo na primer, da so Istrani, Prekmurci, Dolenjci, Bosanci itd. Njihov delež v celotnem prebivalstvu Slovenije narašèa. Med popisoma 1991 in 2002 sta se njihovo število in delež moèno poveèala in to zaradi velikega poveèanja števila oseb, ki so se opredelile za Bosance. Opredelitev za Bosanca je bila že vsaj od leta 1971 dalje razumljena kot regionalna, vendar število takih opredelitev ni bilo veliko. Šele politiène spremembe in s tem povezane nejasnosti v opredeljevanju so povzroèile porast števila Bosancev. Zato so tudi dobili posebno mesto v klasifikaciji narodno neopredeljenih. Za Bosance so se pogosteje opredelili rojeni v tujini kot rojeni v Sloveniji. S pomoèjo podatkov popisa 1991, (takrat je bilo število opredeljenih za Bosance še majhno), smo skušali ugotoviti, kdo so tisti, ki se narodno opredeljujejo po pokrajinah ali regijah. Izkazalo se je, da se tako najpogosteje opredeljujejo osebe z nedokonèano osnovno šolo. Z višanjem izobrazbe se pogostnost takih opredelitev znižuje. Najmanjša je med tistimi z višjo in visoko izobrazbo. Med moškimi in ženskami ni razlik. Drugi (neopredeljeni po doloèilih ustave) Skupino »Drugi« sestavljajo tisti, ki so izrabili ustavno možnost, da se narodno ne opredelijo. Leta 2002 so postali najštevilènejša skupina med narodno neopredeljenimi. Njihovo število se je med popisoma 1981 in 1991 potrojilo, med popisoma 1991 in 2002 pa poveèalo še za 40 %. Širjanje zavesti, da se nihèe ni dolžan narodno opredeliti, poveèujejo število takih, ki so uvršèeni v skupino »drugi«. Sodeè po podatkih popisov raven izobrazbe popisovancev pri tem ni pomembna. Pomembnejše je, od kod so se priselili. Med priseljenimi v Slovenijo je bilo narodno neopredeljenih najveè med tistimi iz narodno najbolj mešanih enot v nekdanji Jugoslaviji, iz Bosne in Hercegovine in iz Vojvodine, v katerih je bil delež narodno neopredeljenih zelo visok: 9,0 % in 8,6 % v popisu leta 1981. 6.2.5 Manjkajoèi odgovori Bolj kot pogostnost odloèitev za narodno neopredeljenost je na delež pripadnikov posameznih narodov v Sloveniji vplivala pogostnost manjkajoèih odgovorov (neznano, ne želim odgovoriti) oziroma neodgovor. V prvih povojnih popisih je bila zanemarljiva, sèasoma pa je postala zelo pomembna. V popisu 2002 je bilo samo število oseb, ki niso želele odgovoriti, veèje od števila pripadnikov katerega koli naroda razen Slovencev. Na vprašanje o narodni pripadnosti ni želelo odgovoriti 2,5 % prebivalstva. Poleg tega je ostala narodna pripadnost neznana še za skoraj trikrat veèje število oseb. To pomeni, da je narodna pripadnost ostala neznana za 9 % prebivalstva Slovenije. Tudi manjkajoèi odgovori so bili pogostejši med rojenimi v tujini kot med rojenimi v Sloveniji. Velikost razlike je manjša kot pri narodno neopredeljenih. Tabela 56: Pogostnost manjkajoèih odgovorov, Slovenija, popisi 1981, 1991, 2002 % Neznan odgovor Niso želeli Rojstni kraj odgovoriti 1981 1991 2002 2002 Slovenija (=100) 0,2 1,6 6,4 2,0 Tujina (=100) 0,6 5,4 9,1 7,4 Vir: Statistièni urad RS 128 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 6.3 NARODNA PRIPADNOST IN MATERNI JEZIK Prvi podatki o maternem jeziku so nam na voljo za leto 1921, o narodni pripadnosti za leto 1948, o obojem pa za leto 1953. Vloga podatka o maternem jeziku je bila od leta 1953 do 1991 »podrobnejša osvetlitev narodne sestave prebivalstva«. Vendar se zdi, da ta podatek postaja vse pomembnejši. Materni jezik je namreè objektivno dejstvo in praviloma nespremenljivo, medtem ko je narodna pripadnost odvisna od posameznikove svobodne opredelitve in zato odvisna od spreminjajoèih se okolišèin v teku življenja. Poleg tega je v Sloveniji odgovarjanje na vprašanje o maternem jeziku obvezno, na vprašanje o narodni pripadnosti pa ne. Tabela 57: Prebivalstvo, ki se je opredelilo za Slovence in prebivalstvo, ki se je opredelilo za slovenski jezik kot materinšèino, Slovenija, popisi 1953–2002 Prebivalstvo 1953 1971 1981 1991 2002 Opredelilo se je za Slovence (narodna pripadnost) 1 415 448 1 624 029 1 668 623 1 689 6571 631 363 Opredelilo se je za slovenski jezik kot materni jezik 1 419 294 1 627 462 1 682 381 1 690 388 1 723 434 Indeks (Slovenci = 100) 100,27100,21 100,83 100,04 105,64 Vir: Statistièni urad RS Število prebivalstva Slovenije, ki se je opredelilo za Slovence, in število tistih, katerih jezik, ki so se ga kot otroci najprej nauèili (materni jezik), je slovenšèina, ni bilo nikoli enako. Število tistih, za katere je bila slovenšèina materni jezik, je bilo vedno veèje od števila tistih, ki so se po narodni pripadnosti opredelili za Slovence. Velikost razlike se je od popisa do popisa spreminjala, vendar do leta 2002 ni nikoli presegla 1 %. V popisu 2002 pa je število tistih s slovenskim jezikom kot materinšèino presego število opredeljenih za Slovence za veè kot 5 %. Razlog za tako opazno spremembo je v visokem deležu tistih, ki se narodno niso opredelili ali niso želeli odgovarjati. Iz istega razloga je verjetno tudi število oseb z italijanskim, madžarskim, romskim, albanskim, hrvaškim, makedonskim jezikom kot materinšèino veèje od števila oseb, ki so se opredelile za istoimenski narod. Tabela 58: Pogostnost odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti, ki ne oznaèujejo naroda, med izbranimi jezikovnimi skupinami, Slovenija, popis 2002 % Materni jezik Narodna pripadnost sloven- italijan- madžar- albanski hrvaški srbsko- srbski ski ski ski hrvaški Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 Narodno neopredeljeni Jugoslovani 0,0 0,0 0,0 0,4 0,1 0,5 0,5 Bosanci 0,0 0,0 0,0 0,0 0,75,5 1,0 Regionalno opredeljeni 0,0 4,0 0,0 0,1 0,5 0,0 0,0 Drugi 0,3 3,2 1,6 0,73,4 7 ,2 2,9 Niso želeli odgovoriti 1,9 5,0 2,8 5,4 8,1 14,5 7,0 Neznan odgovor 4,1 4,9 2,3 6,1 4,76,5 5,2 Vir: Statistièni urad RS 129 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Razmerje med številom prebivalstva s slovenskim maternim jezikom in številom tistih, ki so se opredelili za Slovence, je odvisno tudi od starosti. V popisu 1981 je bilo med mladimi veè prvih, med starejšimi pa drugih, vendar razlike niso bile velike. Zdelo se je, da je veèje število Slovencev (narodna pripadnost) med starejšimi povezano s postopnim prilagajanjem priseljenih novemu okolju in privzemanjem slovenske identitete. V popisu 1991 je bilo število oseb s slovenšèino kot maternim jezikom veèje od števila tistih, ki so se opredelili za Slovence samo še med mladimi, v popisu 2002 pa že v vseh starostih. Poleg tega so razlike postale velike. Le pri osebah v starosti 60–75 let so ostale podobne tistim iz predhodnih popisov. Med mladimi, starimi 15–24 let, je število tistih s slovenšæino kot maternim jezikom za 10 % preseglo število tistih, ki so se opredelili za Slovence. Poglavitni razlog za tolikšno razliko je v zelo visokem deležu neznane narodne pripadnosti, velikega števila narodno neopredeljenih in tistih, ki niso želeli odgovoriti. Vse pogostejše odloèanje za narodno neopredeljenost in vse veè manjkajoèih odgovorov na vprašanje o narodni pripadnosti poveèuje vrednost podatkov o maternem jeziku. Podatki o maternem jeziku ne samo da omogoèajo zanesljivejše primerjave v èasu in prostoru, ampak nudijo tudi vpogled v jezikovno sestavo narodno neopredeljenega prebivalstva oziroma v pogostnost narodne neopredeljenosti in neznanih odgovorov v razliènih jezikovnih skupinah. Prav kombinacija narodne pripadnosti in maternega jezika nam je dala odgovore na nekatera še neodgovorjena vprašanja. Strnili smo jih v naslednjih alinejah: - med popisoma 1981 in 1991 se je pogostnost opredeljenih za Jugoslovane zmanjšala v vseh jezikovnih skupinah, najbolj pa med tistimi s slovenšèino kot maternim jezikom; - med 1159 osebami, ki so leta 1991 navedle, da je njihov materni jezik prekmurski, se jih je 74 % opredelilo za Slovence, 13 % za Srbe, 9 % pa se jih narodno ni opredelilo; - najpogostejša materna jezika tistih, ki so se leta 1991 opredelili za Slovence, vendar pa kot svoj materni jezik niso navedli slovenšèine, sta bili hrvašèina in srbšèina. V popisu leta 2002 je bila: - najveèja pogostnost narodno neopredeljenih izjav in manjkajoèih odgovorov je med osebami s srbohrvašèino kot maternim jezikom; - pogostnost narodno neopredeljenih izjav in manjkajoèih odgovorov je bila nadpovpreèna med osebami z italijanšèino kot maternim jezikom; - pogostnost narodno neopredeljenih izjav je bila najmanjša med tistimi z madžarskim, romskim in slovenskim jezikom kot maternim jezikom; - skladnost med opredelitvijo po narodni pripadnosti in maternim jezikom je bila najveèja med Slovenci in slovenskim jezikom; - hrvašèina je bila najpogostejši materni jezik tistih, ki so se leta 2002 narodno opredelili za Slovence, a slovenšèine niso navedli kot svoj materni jezik. GRAF 15: Razmerje med prebivalstvom s sloven{~ino kot maternim jezikom in prebivalstvom, ki se je opredelilo za Slovence (narodna pripadnost), starostne skupine, Slovenija, popisi 1981, 1991 in 2002 % (narodna pripadnost = 100) 115 © SURS 110 105 100 95 0-4 5-9 10-1 15-1 20-2 25-2 30-3 35-3 40-4 45-4 50-5 55-5 60-6 65-6 70-7 75-7 80-8 85+ starost 1981 1991 2002 130 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 6.4 NARODNA PRIPADNOST IN EKONOMSKA AKTIVNOST Ko je bilo vprašanje o narodni pripadnosti prviè vkljuèeno v popis, to je bilo leta 1948, je bila Jugoslavija še pretežno kmetijska država. Celo v Sloveniji, najbolj razvitem delu države, je od kmetijstva živela polovica prebivalstva; delež kmeèkega prebivalstva je znašal 49 %. Istega leta je v Sloveniji živelo 97 % Slovencev, 1,2 % Hrvatov, 0,8 % Madžarov, 0,5 % Srbov itd. Tisti, ki so se opredelili za Èrnogorce, Makedonce in Srbe so bili veèinoma mladi moški, zaposleni v vojski, policiji, deloma upravi ipd. (poglavje 4.2). Tem so se postopoma pridružili drugi, taki, ki so se zaposlovali v industriji, gradbeništvu, uslugah itd. Procesi deagrarizacije, industralizacije in urbanizacije, ki so se v nekaterih delih nekdanje Jugoslavije zaèeli razvijati šele po drugi svetovni vojni, so nemreè sprožili selitvene tokove, in precejšnji del teh je bil usmerjen v Slovenijo. Do leta 1991 so nekateri v Slovenijo prihajali tudi zaradi šolanja, tako na srednjih kot na višjih in visokih šolah. In nekateri izmed teh so v Sloveniji tudi ostali. Priseljeni so sprva prihajali predvsem s Hrvaške, od zaèetka 70. let dalje pa pretežno iz Bosne in Hercegovine (Šircelj, 1990). Zaposlovali so se pretežno v mestih in industrijskih središèih. Posredno nam o tem govorijo podatki o deležu kmetovalcev med ekonomsko aktivnimi pripadniki razliènih narodov. Leta 1981 je bil delež kmetovalcev najveèji med Madžari (37 %), sledili so Slovenci (10 %), Hrvatje (2 %), Albanci (0,7 %), Makedonci (0,5 %), Èrnogorci (0,3 %) itd. Do leta 2002 se je delež kmetovalcev med ekonomsko aktivnimi zmanjšal, vendar je še vedno najvišji med Madžari in Slovenci, sledijo tisti, ki so se opredelili regionalno, Italijani in tisti, ki niso želeli odgovoriti na vprašanje o narodni pripadnosti. Med drugaèe opredeljenimi kmetov praktièno ni bilo veè. Tudi podatki popisa 2002 kažejo na doloèeno povezavo med narodno pripadnostjo in ekonomsko aktivnostjo. Èeprav je delež posamezne kategorije ekonomsko aktivnih oseb odvisen tudi od starostne sestave pripadnikov posameznih narodov – delež upokojencev je na primer med Avstrijci, Nemci, Italijani najvišji, prav zaradi njihove visoke povpreène starosti – daje ta kombinacija nekaj zanimivih informacij. Tako opazimo, da je delež samozaposlenih, ki niso kmetje, najveèji med Albanci. »Najveè Albancev v Sloveniji se ukvarja s sadjem in zelenjavo. Albanci po rodu iz Makedonije pa se bolj ukvarjajo z lokali za prehrano – slašèièarnami, kavarnicami in podobnim« (Južniè, 1993). Tabela 59: Prebivalstvo po narodni pripadnosti in ekonomski aktivnosti1), Slovenija, popis 2002 Samozaposleni Narodna pripadnost Skupaj Zapos- Upoko- Brez - Gospo - Drugo leni kmetje drugi jenci poselni dinje Vsi 100 50,2 1,6 3,8 31,78,9 2,6 1,1 Narodno opredeljeni Slovenci 100 48,5 1,9 3,8 34,1 8,1 2,70,9 Italijani 100 39,6 1,0 3,2 44,0 5,5 4,71,9 Madžari 100 40,1 2,7 2,2 39,5 10,6 4,1 0,9 Romi 100 11,4 0,1 1,3 8,2 72,3 4,2 2,6 Albanci 100 55,1 0,1 10,6 5,1 16,711,4 1,0 Bošnjaki 100 69,1 0,0 2,1 8,5 14,0 3,5 2,8 Èrnogorci 100 54,3 0,0 3,4 25,6 13,3 2,2 1,2 Hrvatje 100 54,3 0,2 3,0 28,2 10,0 3,1 1,2 Makedonci 100 67,5 0,0 3,3 14,6 11,3 2,2 1,0 Muslimani 100 68,5 0,0 1,9 8,9 15,8 3,2 1,5 Nemci 100 25,9 0,5 4,1 47,3 8,4 11,8 2,0 Srbi 100 63,4 0,0 2,9 18,9 12,71,3 0,8 Drugi 100 50,70,2 6,4 17 ,8 13,0 9,8 2,0 Narodno neopredeljeni Jugoslovani 100 55,4 0,2 6,1 21,4 13,6 1,71,5 Bosanci 100 65,5 0,0 1,6 8,714,1 4,5 5,5 Regionalno opredeljeni 100 34,8 1,3 4,747 ,4 5,9 4,8 1,0 Drugi 100 59,70,4 4,6 16,8 15,1 2,1 1,2 Niso želeli odgovoriti 100 55,5 1,0 4,0 23,4 12,5 2,5 1,2 Neznano 100 58,2 1,0 5,4 18,9 12,70,8 2,8 1) V izraèunih niso upoštevani otroci, uèenci, dijaki in študentje. 131 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Najveèji deleži zaposlenih, preko 60 %, so med Bošnjaki, Bosanci, Muslimani in Makedonci. Visok je tudi med tistimi, ki se niso želeli narodno opredeliti. Daleè najmanj zaposlenih pa je med Romi. Tudi brezposelnih in nezmožnih za delo je najveè med Romi. Z mnogo manjšim deležem jim sledijo Albanci, Muslimani, Bošnjaki, narodno neopredeljeni itd. Najveè gospodinj je med Albanci in Nemci. Razlièna pogostnost posameznih kategorij aktivnosti med razliènimi narodi, ki žive v Sloveniji, je povezana tudi z izobrazbo tistih, ki so se opredelili za doloèeno narodno pripadnost. Zato v tabeli 61 prikazujemo deleže oseb z višjo in visoko izobrazbo med prebivalstvom posameznih narodov. Iz te tabele razberemo, da je bil do popisa 2002 delež oseb z višjo in visoko izobrazbo najvišji med Èrnogorci in Makedonci, obsegal je preko 10 %, sledili so Srbi z 9 %. Delež teh oseb je bil visok tudi med tistimi, ki so se leta 1981 in verjetno tudi leta 1991 opredelili za Jugoslovane. Zanimivo je, da so deleži višje in visoko izobraženih Èrnogorcev, Makedoncev in Srbov ostali skoraj nespremenjeni vsaj od leta 1971 dalje, medtem ko ustrezni deleži med drugimi narodi narašèajo. S tem se razlike v izobrazbi med posameznimi narodi zmanjšujejo. Poleg tega je izraèun pogostnosti oseb z višjo in visoko izobrazbo med pripadniki posameznih narodov za leto 1991 in 2002 pokazal, da se delež teh oseb pri tistih narodih, ki so imeli te deleže visoke vsaj že v letu 1971, le-ti s starostjo poveèujejo. To pomeni, da je med Èrnogorci, Makedonci in Srbi odstotek takih z višjo ali visoko izobrazbo višji med starejšimi kot med mlajšimi. To deloma velja tudi za Muslimane. Poenostavljeno povedano: starejše generacije priseljenih Èrnogorcev, Makedoncev, Srbov in deloma Muslimanov so bolje izobražene kot mlajše. Pri drugih narodih, živeèih v Sloveniji, je slika drugaèna. Pri Slovencih, Madžarih, Albancih in deloma Hrvatih se delež višje ali visoko izobraženih s starostjo znižuje: mlajše generacije pogosteje konèajo terciarno izobraževanje, kot so ga starejše. Take spremembe so prièakovane, zato vzbujajo zanimanje predvsem tiste, ki so drugaène od teh. Med možnimi razlagami za razmeroma visoko izobrazbeno raven nekaterih skupin starejših priseljencev se nam zdita verjetni dve: - izobrazbena selekcija tistih, ki so bili v Slovenijo napoteni (npr. vojaško osebje ipd.); - višje in visoko izobraženi mladi se pogosteje kot drugi niso narodno opredeljevali. Tabela 60: Osebe z višjo in visoko izobrazbo med narodno opredeljenim in narodno neopredeljenim prebivalstvom, Slovenija, popisi 1971, 1981 in 1991 % Narodna pripadnost 19711) 19811) 19911) 2002 Narodno opredeljeni Slovenci 2,9 6,1 9,0 13,4 Italijani 2,0 5,5 8,2 16,4 Madžari 1,1 3,0 5,710,1 Romi 0,0 0,0 2,2 0,5 Albanci 0,5 2,3 4,2 3,8 Bošnjaki - - - 2,5 Èrnogorci 15,9 16,1 16,6 19,1 Hrvati 2,9 5,9 8,1 11,5 Makedonci 10,6 11,713,6 11,4 Muslimani 1,3 1,2 2,3 1,3 Srbi 9,2 9,1 9,3 8,7 Drugi 11,9 16,9 10,02) 32,1 Narodno neopredeljeni Opredelili so se kot Jugoslovani 7,0 11,5 ... 18,1 Opredelili so se kot Bosanci - - - 2,4 Regionalno opredeljeni 1,6 1,9 ... 11,7 Drugi 2,0 7,4 ... 14,3 Niso želeli odgovoriti - - - 11,0 Neznano 2,5 2,7... 12,1 1) Stalno prebivalstvo (vkljuèno z zdomci) 2) Vsi, ki niso navedeni, vkljuèno z narodno neopredeljenimi in z neznano narodno pripadnostjo. Vir: Statistièni urad RS 132 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 6.5 NARODNA PRIPADNOST IN STAROST Starostna sestava prebivalstva je pomemben dejavnik njegovega razvoja. Prav tako je pomembna starostna sestava posameznih narodov, saj pokaže njihov demografski potencial. Zato na grafu 17 prikazujemo spremembe v pogostnosti posameznih narodov po starostnih skupinah, in to za toliko popisov, za kolikor so na voljo podatki oziroma je njihovo število zadostno za grafièno predstavitev. Glede na obliko krivulj, ki ponazarjajo pogostnost posameznih narodov v starostnih skupinah, jih lahko razvrstimo v štiri skupine: - Slovenci - Italijani, Madžari, Nemci - Romi - Albanci, Hrvatje, Èrnogorci, Makedonci, Muslimani, Srbi. Krivulje, ki ponazarjajo pogostnost Slovencev, so konkavne in ob vsakem naslednem popisu je njihova raven nižja. Leta 1948 je bilo dno krivulje v starosti 20-24 let, do popisa 2002 pa se je pomaknilo v starost 40-44 let. V tej starosti se je leta 2002 za Slovence opredelilo 77-78 % oseb. Med starejšimi od 69 let pa 90 %. Italijani, Madžari in Nemci so si podobni po tem, da se njihova pogostnost v prebivalstvu Slovenije s starostjo poveèuje. Razlikujejo pa se po spremembah v èasu. Krivulja Madžarov je v vsakem popisu nižja, pogostost Italijanov se spreminja v višjih starostih, med mladimi pa ostaja na približno enaki ravni. Pogostost Nemcev se je med popisoma 1948 in 1971 znižala, zlasti med starejšimi, nato je stagnirala, leta 2002 pa se je ponovno nekoliko poveèala in to v višjih starostnih razredih. Verjetno ne gre za priselitve, temveè za posledice spremenjenih izjav o narodni pripadnosti. Pogostnost Romov se s starostjo znižuje. Novejši ko je popis, bolj je krivulja padajoèa. Taka oblika krivulje nakazuje visoko rodnost. Vendar menimo, da visoke pogostnosti Romov med mladimi in nizke med starimi ni mogoèe pripisati le rodnosti, èeprav je ta nad slovenskim povpreèjem, temveè tudi narašèajoèi narodni zavesti pri mladih, in morda nadpovpreèni umrljivosti. Krivulje Albancev, Hrvatov, Èrnogorcev, Makedoncev, Muslimanov in Srbov so konveksne. S svojo obliko prièajo o tem, da so se pripadniki teh narodov v Slovenijo priselili. Pogostnosti vseh naštetih narodov so se do leta 1991 poveèevale, nato pa do leta 2002 zaradi poveèanja števila neznenih, neopredeljenih in Bošnjakov znižale. Iz te razmeroma velike skupine narodov izstopajo Albanci in Muslimani. Njihova pogostnost je namreè veèja med otroki kot med starši. To kaže na višjo rodnost v primerjavi z ostalimi narodi v tej skupini, ali/in na veèjo željo po ohranjanju narodne identitete. Pogostnost razliènih skupin narodno neopredeljenega prebivalstva prikazuje graf 17. Krivulje so bolj ali manj podobne tistim iz èetrte skupine narodno opredeljenih (Albanci, Hrvati, Èrnogorci itd.). Iz te podobnosti sklepamo, da se narodno niso opredeljevali predvsem priseljeni. Tako sklepanje pa seveda ne velja v celoti za pogostnost v skupini »neznani odgovori«. Ta je najveèja pri osebah v starosti 20–29 let, ko se prebivalstvo najpogosteje seli (prva zaposlitev, ustvarjanje družin) ali ko je zaèasno odsotno od doma (npr. študentje), in je zato o njem težje zbrati podatke. Popolnoma drugaèna od vseh doslej opisanih pa je krivuja, ki ponazarja pogostnost tistih, ki na vprašanje o narodni pripadnosti niso želeli odgovoriti. Za starostne razrede od 0-5 do 45-49 let so vrednosti skoraj enake (med 2,5 % in 3,0 %), šele nato se zaèenjajo zniževati. Odgovor »ne želim odgovoriti« oèitno ni bil znaèilnost kake zelo posebne skupine, temveè so ga bolj ali manj uporabili ljudje vseh starosti. 133 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % Slovenci 100 © SURS 95 90 85 80 75 0 - 4 5 - 9 89 15 - 19 20 - 24 25 - 29 30 - 34 35 - 39 40 - 44 45 - 49 50 - 54 55 - 59 60 - 64 65 - 69 70 - 74 75 - 79 80 - 84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Italijani ¹ 0.5 © SURS 0.4 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1961 1971 1981 1991 2002 ¹ Vrednosti za leti 1948 in 1953 niso prikazane, ker cona B Svobodnega trà{kega ozemlja {e ni bila priklju~ena Sloveniji. 134 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % Madàri 1.5 © SURS 1.2 0.9 0.6 0.3 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Romi 0.6 © SURS 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 135 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % Albanci 0.6 © SURS 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Makedonci 0.4 © SURS 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 136 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % ^rnogorci 0.4 © SURS © SURS 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Hrvatje 5 © SURS 4 3 2 1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 137 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % Bo{njaki 2.5 © SURS 2 1.5 1 0.5 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 2002 % Muslimani 3 © SURS 2.4 1.8 1.2 0.6 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1961 1971 1981 1991 2002 138 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE GRAF 16: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno opredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1948–2002 % Srbi 5 © SURS 4 3 2 1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 % Nemci 0.5 © SURS 0.4 0.3 0.2 0.1 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85+ starost 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 139 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 GRAF 17: Pogostnost izbranih odgovorov na vpra{anje o narodni pripadnosti (narodno neopredeljeni), starostne skupine, Slovenija, popisi 1971–2002 % Niso se èleli opredeliti ¹ % Jugoslovani 1 2.5 © SURS © SURS 0.8 2 0.6 1.5 0.4 1 0.2 0.5 0 0 starost starost 1971 1981 1991 2002 1971 1981 1991 2002 % Niso èleli odgovoriti % Odgovor ni znan 4 12 © SURS © SURS 3 9 2 6 1 3 0 0 starost starost 2002 1971 1981 1991 2002 % Regionalno opredeljeni % Regionalno opredeljeni 1 1 © SURS © SURS 0.8 0.8 0.6 0.6 0.4 0.4 0.2 0.2 0 0 starost starost 1971 1981 1991 2002 Bosanci, 2002 ostali, 2002 ¹ V tabelah 61, 62 in 64 poimenovani kot Drugi. 140 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Tabela 61: Prebivalstvo, po narodni pripadnosti, Slovenija (ozemlje v èasu popisa), popisi 1948–2002 Leto popisa Narodna pripadnost 1948 1953 1961 19711) 19811) 19911) 2002 Skupaj 1 391 873 1 466 425 1 591 523 1 679 051 1 838 381 1 913 355 1 964 036 Narodno opredeljeni Slovenci 1 350 149 1 415 448 1 522 248 1 578 963 1 668 623 1 689 657 1 631 363 Italijani 1458 854 3072 2 987 2 138 2 959 2 258 Madžari 10 579 11 019 10 498 8 943 8 777 8 000 6 243 Romi 46 1 663 158 951 1 393 2 259 3 246 Albanci 216 169 282 1 266 1 933 3 534 6 186 Avstrijci 582 289 254 266 146 126 181 Bolgari 35 49 180 138 103 168 138 Bošnjaki2) ... ... ... ... ... ... 21 542 Èehi 1 063 807584 442 423 315 27 3 Èrnogorci 521 1 356 1 384 1 950 3 175 4 339 2 667 Grki 18 24 50 24 15 21 54 Hrvatje 16 069 17 978 31 429 41 556 53 882 52 876 35 642 Judje 25 15 21 72 9 37 28 Makedonci 366 640 1 009 1 572 3 227 4 371 3 972 Muslimani3) ... 1 617465 3 197 13 339 26 57 7 10 467 Nemci 1 824 1 6177 32 400 309 298 499 Poljaki 396 275 222 191 200 196 140 Romuni 71 41 48 41 93 115 122 Rusi 796 593 295 297 189 167 451 Rusini4) 170 46 384 66 54 57 40 Slovaki 82 60 71 75 139 139 216 Srbi 7 048 11 225 13 609 20 209 41 695 47 401 38 964 Turki 5 68 135 52 86 142 259 Ukrajinci4) ... ... ... 138 190 210 470 Vlahi ... 9 6 4 16 3713 Drugi 344 352 449 293 526 1 021 1 548 Narodno neopredeljeni Opredelili so se kot Jugoslovani - - 2 784 6 616 25 615 12 075 527 Opredelili so se kot Bosanci5) ... ... ... ... ... ... 8 062 Opredelili so se po regionalni pripadnosti - - - 2 652 3 932 5 1871 467 Drugi6) - - - 3 012 2 853 8 716 12 085 Niso želeli odgovoriti ... ... ... ... ... ... 48 588 Neznano 10 211 1 154 2 678 5 301 42 355 126 325 1) Podatki so preraèunani po metodologiji Popisa 2002, in sicer tako, da so odšteti t. im. “zdomci”. V popisih 1948, 1953 in 1961 pa kategorija oseb “zdomci” ni obstajala. 2) Opredelitev za Bošnjaka kot narod je bila v Ustavo Federacije Bosne in Hercegovine vpeljana leta 1994. 3) Vkljuèene so osebe, ki so se opredelile za Muslimane v smislu etniène in ne verske pripadnosti. 4) V popisih leta 1948, 1953 in 1961so Rusini in Ukrajinci prikazani skupaj. 5) V rezultatih preteklih popisov so bili tisti, ki so se opredelili za Bosance, uvršèeni med regionalno opredeljene. 6) Vkljuèene so tiste osebe, ki so izjavile/oznaèile, da so narodno neopredeljene. Viri:Stanovništvo po narodnosti: konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 1954 Statistièni letopis Republike Slovenije, Statistièni urad RS Statistiène informacije Rapid reports, Št./no 92, Prebivalstvo/Population, Statistièni urad RS, Ljubljana, 16.4.2003 141 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 TABELA 62: Prebivalstvo, po narodni pripadnosti, Slovenija (ozemlje v èasu popisa), popisi 1948–2002 Narodna pripadnost 1948 1953 1961 19711) 19811) 19911) 2002 Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 Narodno opredeljeni Slovenci 97,00 96,52 95,65 94,04 90,77 88,31 83,06 Italijani 0,10 0,06 0,19 0,18 0,12 0,15 0,11 Madžari 0,76 0,75 0,66 0,53 0,48 0,42 0,32 Romi 0,00 0,11 0,01 0,06 0,08 0,12 0,17 Albanci 0,02 0,01 0,02 0,08 0,11 0,18 0,31 Avstrijci 0,04 0,02 0,02 0,02 0,01 0,01 0,01 Bolgari 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Bošnjaki2) ... ... ... ... ... ... 1,10 Èehi 0,08 0,06 0,04 0,03 0,02 0,02 0,01 Èrnogorci 0,04 0,09 0,09 0,12 0,170,23 0,14 Grki 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Hrvatje 1,15 1,23 1,972,47 2,93 2,7 6 1,81 Judje 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Makedonci 0,03 0,04 0,06 0,09 0,18 0,23 0,20 Muslimani3) ... 0,11 0,03 0,19 0,73 1,39 0,53 Nemci 0,13 0,11 0,05 0,02 0,02 0,02 0,03 Poljaki 0,03 0,02 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 Romuni 0,01 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 Rusi 0,06 0,04 0,02 0,02 0,01 0,01 0,02 Rusini4) 0,01 0,00 0,02 0,00 0,00 0,00 0,00 Slovaki 0,01 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 Srbi 0,51 0,77 0,86 1,20 2,27 2,48 1,98 Turki 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 0,01 0,01 Ukrajinci4) ... ... ... 0,01 0,01 0,01 0,02 Vlahi ... 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi 0,02 0,02 0,03 0,02 0,03 0,05 0,08 Narodno neopredeljeni Opredelili so se kot Jugoslovani - - 0,170,39 1,39 0,63 0,03 Opredelili so se kot Bosanci5) ... ... ... ... ... ... 0,41 Opredelili so se po regionalni pripadnosti - - - 0,16 0,21 0,270,07 Drugi 6) - - - 0,18 0,16 0,46 0,62 Niso želeli odgovoriti ... ... ... ... ... ... 2,47 Neznano 0,00 0,01 0,070,16 0,29 2,21 6,43 1) Podatki so preraèunani po metodologiji Popisa 2002, in sicer tako, da so odšteti t. im. “zdomci”. V popisih 1948, 1953 in 1961 pa kategorija oseb “zdomci” ni obstajala. 2) Opredelitev za Bošnjaka kot narod je bila v Ustavo Federacije Bosne in Hercegovine vpeljana leta 1994. 3) Vkljuèene so osebe, ki so se opredelile za Muslimane v smislu etniène in ne verske pripadnosti. 4) V popisih leta 1948, 1953 in 1961 so Rusini in Ukrajinci prikazani skupaj. 5) V rezultatih preteklih popisov so bili tisti, ki so se opredelili za Bosance, uvršèeni med regionalno opredeljene. 6) Vkljuèene so tiste osebe, ki so izjavile/oznaèile, da so narodno neopredeljene. Viri:Stanovništvo po narodnosti: konaèni rezultati popisa stanovništva od 15 marta 1948 godine, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 1954 Statistièni letopis Republike Slovenije, Statistièni urad RS Statistiène informacije/Rapid reports, Št./no 92, Prebivalstvo/Population, Statistièni urad RS, Ljubljana, 16.4.2003 142 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 81 90 99 80 111 38 117 Ne- 5301 878 514 351 227 299 321 236 160 176 151 116 131 1242 1184 703 864 857 693 znano 42355 3806 3650 3224 2479 2701 3814 4076 4051 3028 2003 1957 1701 1447 76 72 48 32 23 13 11 4 37 1 3 opre- 86 86 52 25 3932 518 242 119 272 747 812 346 210 221 129 61 5187 314 354 344 197 275 538 660 364 257 312 259 240 210 regional- no deljeni 5 551 716 496 247 155 57 33 76 25 neopredeljeni 962 869 847 867 451 460 363 346 360 160 150 Jugo- 1168 1182 1128 1346 1310 slovani 25615 3232 2877 2059 1743 2183 3225 2482 1277 1246 1006 1013 1017 12075 65 40 28 10 19 11 9 3 10 82 82 34 22 9 Narodno po 861 976 917 598 566 822 935 912 590 347 321 244 231 167 èlenu RS 2853 456 401 257 190 231 368 269 185 191 110 Ustave 8716 90 85 63 94 88 67 72 38 9 1991 96 60 31 31 25 drugi 2189 104 126 236 243 203 155 112 107 177 120 2751 134 171 158 122 125 208 322 301 250 186 152 116 121 142 Popis 943 280 232 189 118 150 27 130 704 167 143 76 29 30 in Srbi 41695 5332 3059 1761 2022 5615 7774 5183 2627 2939 1947 1367 47401 3683 4614 4183 2395 2435 4535 6576 6764 4122 2048 2353 1528 1016 6 7 5 8 2 1981 4 6 4 309 12 11 22 22 16 19 30 20 30 19 30 21 17 12 11 10 18 12 13 14 24 28 19 21 22 22 23 19 18 10 Nemci 298 9 6 Popis 686 817 627 570 323 155 64 17 14 12 25 50 38 36 24 10 16 2889 3283 2598 1517 1834 3545 4180 2945 1450 791 701 392 223 105 Musli- mani 13339 2289 1289 2571 2589 1226 26577 3 5 8 6 118 97 28 20 18 13 13 lovenija, 300 370 362 228 268 385 580 559 425 235 201 164 102 109 34 21 14 Make- donci 3227 400 248 141 128 386 581 435 246 201 146 S 4371 19 99 10 14 17 31 1981 905 517 381 128 1991 61 652 555 372 140 53882 3610 2736 21 2660 5417 6663 6159 5066 5390 4422 3310 2227 1015 1058 2560 31 2871 21 2609 4917 6288 5207 4086 4127 3277 2330 1513 Hrvatje 52876 skupinah, opredeljeni 99 39 29 17 10 12 1 4 5 4 317 368 357 193 203 365 519 553 392 217 289 222 149 110 38 27 11 gorci 3175 418 215 146 160 367 521 356 165 290 199 127 Èrno- 4339 Narodno 4 7 3 6 2 111 79 60 29 19 19 12 14 80 61 35 16 14 13 starostnih 117 1933 250 163 101 286 310 215 147 104 376 353 245 209 289 445 500 364 252 157 Albanci 3534 in - 67 45 57 39 28 16 15 14 7 5 1 1 15 1 6 6 21 93 67 54 32 31 16 16 13 1393 275 213 190 143 137 125 335 299 301 260 212 160 147 Romi 2259 72 13 3 pripadnosti 8777 407 437 445 530 622 663 544 566 540 580 638 639 440 577 543 345 176 8000 256 303 403 458 426 509 607 670 545 558 539 551 578 552 347 347 244 104 Madžari žarski 55 75 76 90 1 7 119 65 39 116 90 56 2138 129 127 134 103 142 154 183 187 161 171 127 2959 100 106 123 166 134 191 213 215 161 151 242 236 277 244 131 narodni Italijani 1 po 300 98873 90197 53557 67059 60754 40316 22701 8869 2055 101275 114138 129895 129082 126524 127802 12451 130222 117338 95430 98494 100056 94678 75270 40662 42018 27985 13977 Slovenci 1668623 129120 128933 129103 132967 128817 133478 120207 104210 109582 107825 1689657 12 592 95965 56376 70155 63374 41899 23901 9297 3719 80744 43247 44543 29884 15131 RS rebivalstvo Skupaj 118179 1351 110340 1838381 147342 141512 137650 142169 147936 157822 138093 110503 116451 119009 115208 1913355 133273 147181 140899 139451 149429 151487 155765 107003 109243 101852 P urad 63: 0 - 4 5 - 9 85+ 0-4 5-9 85+ Skupaj 10 - 14 15 - 19 20 - 24 25 - 29 30 - 34 35 - 39 40 - 44 45 - 49 50 - 54 55 - 59 60 - 64 65 - 69 70 - 74 75 - 79 80 - 84 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 tatistièni Neznano Skupaj Neznano S Tabela Starostne skupine (leta) ir: V 143 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 736 357 348 Ne- 5060 4538 5214 11394 8329 4931 3724 3030 2478 2131 1471 1898 2598 2340 2721 5351 8456 8984 7927 7848 7189 7153 5772 3279 2386 1654 1156 znano 126325 10001 14722 14521 12016 10527 10340 76255 916 363 207 851 578 332 140 68 Niso želeli odgo- voriti 48588 2513 2566 3329 3470 4159 3766 3573 4235 4436 4528 3284 2174 1970 1743 1356 24232 1263 1307 1709 1858 2114 1923 1725 1954 2142 2353 1724 1157 1034 1) z z z z 601 623 953 53 12 75 1171 1338 1034 817 1049 1162 1201 711 421 346 270 181 142 5912 315 498 566 647 542 375 446 506 557 350 225 219 165 drugi 12085 7 14 24 28 48 50 53 79 z 7 z 6 123 138 164 133 184 137 128 82 43 32 851 16 21 29 34 35 51 78 98 107 80 105 65 36 18 regio- nalno opre- 1467 deljeni neopredeljeni 6 8 z z se 53 24 17 47 17 ci 310 320 624 669 666 597 617 469 242 194 103 154 157 306 351 359 335 297 506 568 565 269 130 118 opre- delili so kot 8062 1029 1102 1020 4193 Bosan- Narodno z se 3 7 4 3 3 4 8 7 z 527 10 11 19 33 38 46 55 53 90 60 31 19 21 16 11 338 13 22 29 30 28 31 58 39 23 16 16 opre- delili so kot Jugo- slovani 49 37 66 71 73 74 60 58 35 17 11 2002 126 138 139 151 294 444 417 360 343 379 306 252 173 100 102 123 145 192 167 178 178 200 162 144 110 drugi 3933 1941 863 605 488 113 55 461 578 880 859 349 323 66 28 Popis Srbi 38964 1161 2429 3413 3154 2007 1909 3591 5182 5782 3473 1751 1759 1229 21592 1271 1790 1717 1165 1695 2680 3397 2055 1083 1195 9 7 4 6 3 4 7 7 8 9 z z 499 17 12 20 15 24 31 23 37 42 46 61 49 46 29 18 13 215 18 10 15 25 29 22 26 11 Nemci Slovenia, z z 6 z z ani 453 502 885 859 626 694 586 299 223 107 46 20 254 256 443 506 441 351 373 649 884 809 396 192 145 63 26 Musli- m 10467 1037 1256 1604 1265 5796 spolu, 84 81 z z z z 171 250 338 347 340 373 497 545 368 196 158 114 60 38 49 43 93 139 206 238 236 227 299 343 216 118 118 76 34 27 in 3972 2465 Make- donci oški Skupaj M 437 723 38 1496 1915 1791 1435 1916 3550 4495 4571 3681 2677 2510 1943 1293 771 302 136 223 389 792 977 900 786 852 1657 2245 2501 2066 1523 1453 1115 588 347 104 Hrvatje 35642 18556 skupinah 7 4 opredeljeni 68 79 157 189 215 126 138 213 313 344 251 112 165 141 80 50 19 34 41 66 102 118 76 76 98 144 203 154 70 120 106 58 38 16 Èrno- gorci 2667 1524 7 4 3 930 996 613 416 220 99 51 17 502 525 882 894 833 796 403 279 136 50 21 Narodno 2000 1878 1452 1539 2588 3120 2637 1202 Boš- njaki 21542 1777 12351 1022 1054 1413 1817 1717 starostnih 95 54 39 15 z z 80 42 31 12 z z 6186 468 493 473 440 504 547 667 708 628 503 335 209 4129 254 258 250 258 329 354 469 500 456 390 259 184 Albanci 4 5 5 z z 454 364 353 307 332 278 250 223 207 149 113 82 61 31 22 11 244 188 160 151 170 137 130 117 110 76 61 41 28 15 10 Romi 3246 1645 pripadnosti, 132 172 198 215 294 337 359 432 506 600 517 509 466 451 431 327 193 104 62 95 97 99 157 165 176 214 247 304 277 252 208 168 170 113 55 24 Mad- žari 6243 2883 8 narodni 46 57 69 78 115 110 128 169 168 192 150 147 203 186 180 145 69 46 28 26 37 49 57 50 75 89 76 86 79 75 100 87 74 59 30 Itali- jani 2258 1085 po 7328 4753 Slo- venci 75619 83320 97501 90336 90882 85621 76258 54014 26471 18767 39032 42778 49941 53086 59262 58194 56642 59678 57466 61203 56264 42513 41664 36522 29870 16417 1631363 104664 116927 117247 115109 122183 117653 124290 114501 772613 1 88183 96174 95550 83473 59388 29224 21346 45545 49383 59362 66417 76190 74456 71306 77366 77125 82023 71061 51517 49407 42069 33254 18608 8183 5304 Skupaj 115810 130029 147687 144977 140612 153518 152142 15861 138542 105161 103609 958576 Prebivalstvo 1964036 64: 0-4 5-9 85+ 0-4 5-9 85+ Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Tabela Starostne skupine (leta) 144 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 1114 Ne- 2462 2198 2493 4650 6266 5537 4089 3546 3338 3187 2557 1652 1338 1376 1322 1395 1550 znano 50070 936 892 778 584 223 139 Niso želeli odgo- voriti 24356 1250 1259 1620 1612 2045 1843 1848 2281 2294 2175 1560 1017 1) z z 67 z z 6173 308 455 605 691 492 442 603 656 644 361 196 127 105 drugi z 7 8 7 z 616 19 16 18 28 45 40 57 53 79 72 46 25 26 regio- nalno opre- deljeni neopredeljeni z z se 76 56 36 16 ci 156 163 318 318 307 262 320 523 534 455 200 112 opre- delili so kot 3869 Bosan- Narodno z z se 0 7 7 6 9 8 3 5 8 4 189 11 16 27 22 32 21 (nadaljevanje) opre- delili so kot Jugo- slovani 60 67 66 77 63 40 44 88 32 26 2002 149 252 250 182 165 179 144 108 drugi 1992 402 583 842 668 564 370 256 165 47 27 Popis Srbi 17372 1158 1623 1437 1029 1896 2502 2385 1418 5 4 8 8 z z 284 11 13 16 13 14 27 27 21 32 27 20 18 Nemci lovenia, S z z ani 199 246 442 531 418 275 321 607 720 456 190 107 78 44 20 14 Musli- m 4671 spolu, 35 38 78 6 3 111 132 109 104 146 198 202 152 78 40 38 26 11 in 1507 Make- donci Ženske 214 334 704 938 891 649 98 1064 1893 2250 2070 1615 1154 1057 828 705 424 198 Hrvatje 17086 skupinah 3 3 opredeljeni 34 38 91 87 97 50 62 115 169 141 97 42 45 35 22 12 Èrno- gorci 1143 4 428 471 895 978 824 558 706 920 406 210 137 84 49 30 13 Narodno 9191 1175 1303 Boš- njaki neopredeljene. starostnih 76 25 15 12 8 3 z z 2057 214 235 223 182 175 193 198 208 172 113 Albanci narodno 6 z z so 210 176 193 156 162 141 120 106 97 73 52 41 33 16 12 da Romi 1601 pripadnosti, 70 77 101 116 137 172 183 218 259 296 240 257 258 283 261 214 138 80 Mad- žari 3360 narodni 18 31 32 29 58 60 53 80 92 106 71 72 103 99 106 86 39 38 Itali- jani 1173 izjavile/oznaèile, po so ki Slo- venci 858750 36587 40542 47560 51578 57665 59053 58467 62505 60187 63087 58237 47823 49218 49099 46388 37597 19143 14014 osebe, 42638 46791 56448 63612 71497 70521 69306 76152 75017 76588 67481 53644 54202 53481 50219 40780 21041 16042 Skupaj tiste Prebivalstvo 1005460 so 64: 0-4 5-9 85+ Skupaj 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 Vkljuèene Tabela Starostne skupine (leta) 1) 145 7. SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 Prebivalstvo z višjo ali visoko izobrazbo, ob~ine, Slovenija, popis 2002 Delè tistih, starej{ih od 15 let, ki so na vpra{anje o najvi{ji doseèni javnoveljavni izobrazbi ozna~ili odgovore: “vi{ja”, “visoka dodiplomska” ali “visoka podiplomska” izobrazba {t. ob~in 0,0 % - 4,9 % 30 5,0 % - 9,9 % 100 10,0 % - 14,9 % 46 © SURS 15,0 % - 26,9 % 16 Slovenija 12,9 % SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Iz doslej povedanega izhaja , da so bile spremembe v verski, jezikovni in narodni sestavi predvsem posledica priseljevanj in spreminjanja opredelitev. Priseljevanje je bilo najpomembnejši dejavnik sprememb v obdobjih, ko je bilo priseljevanje v Slovenijo najštevilènejše, spreminjanje opredelitev pa je postal odloèujoè dejavnik v èasu po osamosvojitvi. Obdobje enajstih let, od 1991-2002, z zgodovinskega zornega kota ni dolga doba. Toda za Slovenijo to ni bilo obièajnih enajst let, temveè so bila to posebna leta. Osamosvojitev in graditev države (nova ustava), nastajanje novih držav na ozemlju nekdanje skupne države, razprave o vsebini popisa, ki so segle do ustavnega sodišèa, širjenje zavesti o prostovoljnosti izrekanja o narodni pripadnosti in veroizpovedi, poudarjanje potrebe po varovanju osebnih podatkov, vse to so dejavniki, ki so neposredno ali posredno vplivali na ohranjanje ali spreminjanje opredelitev iz leta 1991. Dozdajšnje analize so pokazale, da ljudje menjavajo svoje izjave predvsem o veroizpovedi in narodni pripadnosti. Vendar te analize, utemeljene na agregatnih podatkih, ne morejo odgovoriti na primer na taka vprašanja: koliko ljudi je spremenilo svojo opredelitev, kakšne so znaèilnosti teh ljudi, ali so spremenili samo eno ali morda kar veè opredelitev itd. Zato se je statistièni urad odloèil, da bo skušal najti odgovore tudi na ta vprašanja. V ta namen je primerjal individualne podatke popisov 1991 in 2002. Individualne podatke popisov 1991 in 2002 je bilo mogoèe primerjati za 1 652 109 oseb. To je 84 % prebivalstva, popisanega leta 2002. Primerjati ni bilo mogoèe podatkov vseh tistih, ki so bili rojeni po 1. aprilu leta 1991 ali so se po tem datumu priselili v Slovenijo, in tudi ne tistih, ki so po tem datumu umrli ali se odselili iz Slovenije. Zato med tistimi, za katere smo lahko primerjali podatke obeh popisov, ni otrok, starih od 0 do 10 let. Verjetnost, da bo nekdo spremenil izjavo o svoji verski, jezikovni ali narodni pripadnosti, je razlièna. Najmanjša je pri maternem jeziku, ker je ta praviloma nespremenljiv. Spremembe v izjavi o marternem jeziku lahko nastanejo le pri osebah, ki so že od malega živele v dvojeziènem okolju in so se hkrati nauèile dveh jezikov, na vprašanje o maternem jeziku pa morajo dati en sam odgovor. Veèja je verjetnost spremembe v odgovoru na vprašanje o pogovornem jeziku v družini oziroma gospodinjstvu. Pogovorni jezik družine ali gospodinjstva se spremeni ali dopolni z novim, èe družina/gospodinjstvo sprejme novega èlana, ki govori »nedružinski« jezik ali pa èe se družina/ gospodinjstvo preseli v drugaèno jezikovno okolje. Taka sprememba postopoma vpliva na to, da posamezni družinski èlani zaènejo uporabljati jezik okolja tudi pri sporazumevanju s èlani družine oziroma gospodinjstva. Odloèitev za doloèeno narodno pripadnost je izrazito subjektivne narave, brez objektivnih meril. Spremembo prvotne izjave o narodni pripadnosti (to je odloèitve iz prejšnjega popisa) lahko prièakujemo predvsem pri priseljenih, ki že dalj èasa živijo v novem okolju, pri njihovih otrocih in pri otrocih, katerih starša sta si po narodni pripadnosti razlièna. Prehajanja iz ene veroizpovedi v drugo so razmeroma redko. Pogostejši so primeri, da oseba, ki pripada neki veroizpovedi, le-to zapusti ali obratno, da versko neopredeljen ali ateist postane pripadnik neke veroizpovedi. 7.1 POGOSTNOST SPREMIMJANJA IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI Opisane teoretiène predpostavke se le deloma ujemajo s podatki, ki izhajajo iz primerjave individualnih podatkov oseb, popisanih leta 1991 in 2002. Za isti materni in isti pogovorni jezik se je v obeh popisih opredelilo 90 % prebivalstva, za isto narodno pripadnost 86 %, za isto veroizpoved pa samo 60 %. V tabeli 65 je prebivalstvo Slovenije razdeljeno v tri skupine: spremenilo prvotno opredelitev, ni spremenilo prvotne opredelitve in neznano. Izraz »prvotna« pomeni opredelitev iz popisa 1991. V prvo skupino »spremenili prvotno opredelitev« so uvršèeni tisti, ki so svojo prvotno opredelitev spremenili v okviru znanih enot klasifikacije, sprememba pa je nastala med znanimi enotami klasifikacije ali pa med znano enoto in skupino »drugi«. 148 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 V drugo skupino, »niso spremenili prvotne opredelitve«, so uvršèeni tisti, ki so v obeh popisih odgovorili enako, in je bilo odgovor mogoèe uvrstiti v eno izmed znanih enot v klasifikaciji.38) V skupino »neznano« pa so bili uvršèeni tisti, za katere ni bilo mogoèe ugotoviti, ali so prvotno opredelitev spremenili ali ne, ker so bili vsaj v enem popisu uvršèeni v skupino »neznano«, ali pa so bili v obeh popisih uvršèena v skupino »drugi«. Tabela 65: Prebivalstvo Slovenije, ki je/ni spremenilo prvotno/-e izjav/-e o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, popisani leta 1991 in 2002 Materni Pogovorni Narodna Veroizpoved jezik jezik v pripadnost družini/gosp. Skupaj 1 652 109 1 652 109 1 652 109 1 652 109 Spremenilo prvotno opredelitev 336 029101 026 9 0 838 102 603 Ni spremenilo prvotne opredelitve 982 338 1 486 778 1 491 847 1 422 611 Neznano 333 742 64 305 69 424 126 895 Delež (%) Skupaj 100 100 100 100 Spremenilo prvotno opredelitev 20,3 6,1 5,5 6,2 Ni spremenilo prvotne opredelitve 59,5 90,0 90,3 86,1 Neznano 20,2 3,94,2 7,7 Vir: Statistièni urad RS Natanèen vpogled v spreminjanje ali nespreminjanje izjav o opredelitvah med popisoma 1991 in 2002 prikazujejo tabele na koncu tega poglavja. Za vsako od štirih vprašanj objavljamo eno tabelo z absolutnimi vrednostmi. Najpomembnejše ugotovitve po naši presoji, ki izhajajo iz teh tabel, povzemamo v naslednjih odstavkih. 7.1.1 Jezik Prvotna izjava o maternem jeziku je ostala nespremenjena predvsem pri tistih, ki so se leta 1991 opredelili za slovenšèino (97 %), sledijo tisti z madžaršèino (88 %), albanšèino (76 %), italijanšèino (68 %), hrvašèino (68 %), makedonšèino (67 %), romšèino (65 %) kot maternim jezikom itd. Tisti, ki so svojo opredelitev za slovenšèino kot materni jezik iz leta 1991 spremenili, so jo najpogosteje menjali za hrvaški ali srbsko-hrvaški jezik. Za hrvaško-srbski jezik, ki ga je leta 1991 za svoj materni jezik navedlo 2700 oseb, se leta 2002 ni odloèil skoraj nihèe veè. Kot materni jezik so navedli slovenšèino ali hrvašèino. Med popisanimi v obeh popisih je bil leta 1991 najpogostejši pogovorni jezik v družini /gospodinjstvu slovenšèina, sledijo kombinacije slovenskega in drugih jezikov in nato srbsko-hrvaški jezik. Družine oziroma gospodinjstva, v katerih so leta 1991 govorili slovensko, so ta jezik ohranile do leta 2002 v 97 % ali pa so prešle v dvojeziènost. V dvojeziènost s slovenšèino so prešli tudi mnogi, ki so leta 1991 v družini govorili kak drug jezik (najveèkrat srsko- 38) Vsaka klasifikacija vsebuje poleg znanih enot, npr. Slovenci, Hrvati itd., tudi enoto »drugi«, v kateri so združeni narodi, jeziki, veroizpovedi z majhnim številom pripadnikov, in enoto » nezano«, v kateri so osebe, za katere podatkov ni bilo mogoèe pridobiti. Odgovor »ni želel odgovoriti« pri vprašanjih o narodni pripadnosti in veroizpovedi je uvršèen med znane enote klasifikacije. 149 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 hrvaški, srbski, hrvaški). Tako se je število oseb, ki doma uporabljajo slovenski in še kak drug jezik, od leta 1991 do 2002 skoraj podvojilo, od pribl. 35 000 na pribl. 60 000. Poleg prehajanja iz enojeziènosti v dvojeziènost pa opazimo tudi prehajanje iz dvojeziènosti v enojeziènost. Najpogostejši je prehod iz srbsko-hrvaškega v slovenski jezik, najmanj pogost pa iz kombinacije slovenšèine in madžaršèine v slovenšèino. 7.1.2 Narodna pripadnost Med popisoma 1991 in 2002 je pri svoji odloèitvi iz leta 1991 vztrajalo 92 % tistih, ki so se leta 1991 izrekli za Slovence, 79 % tistih, ki so se izrekli za Madžare, 75 % Albancev in prav toliko Srbov itd. Tisti, ki so svojo prvotno opredelitev glede narodne pripadnosti spremenili, so veèinoma prešli v skupino, ki ni želela odgovoriti, v »neznano« ali v skupino narodno neopredeljenih. Le Muslimani so se v popisu 2002 pogosteje kot za omenjene skupine izrekli za kako drugo narodno pripadnost, veèinoma za Bošnjake. Del tistih, ki so se leta 1991 opredelili za »neslovensko« narodno pripadnost, se je leta 2002 izrekel za slovensko; in sicer 37 % Nemcev, 28 % Hrvatov, 24 % Italijanov in prav tolikšen delež Romov itd. Najveèji »priliv« pa je prišel iz skupine »neznano«. Za Slovence se je opredelila polovica tistih, katerih narodna pripadnost je v popisu 1991 ostala neznana. 7.1.3 Veroizpoved Najveèje spremebe so doživele opredelitve o veroizpovedi. Število tistih, ki so se leta 1991 opredelili za eno od veroizpovedi z najveè pripadniki (katoliška, pravoslavna, islamska) se je do leta 2002 zmanjšalo za 25–30 %. Tisti, ki se niso znova opredelili za eno od omenjenih veroizpovedi, niso želeli odgovoriti ali pa je njihov odgovor ostal neznan, manjši del teh oseb pa je izjavil, da je vernik, ki ne pripada nobeni veroizpovedi ali pa da je ateist. Najmanj tovrstnih prehodov je bilo zabeleženih med tistimi, ki so se leta 1991 opredelili za evangelièansko veroizpoved. Poleg tega, da je del prvotno versko opredeljenih prešel med tiste, ki niso želeli odgovoriti, v skupino »neznano« ali med ateiste, je v teh skupinah ostala tudi veèina tistih, ki so se tako opredelili že leta 1991. Le manjši del se je odloèil za neko veroizpoved, veèinoma katoliško. 7. 2 ZNAÈILNOSTI OSEB, KI SO SPREMENILE PRVOTNO IZJAVO O VERSKI, JEZIKOVNI IN/ALI NARODNI PRIPADNOSTI Analiza spremenljivosti prvotnih izjav o posameznih opredelitvah je izdelana za vsako vprašanje posebej. To pomeni: èe je oseba spremenila dve prvotni opredelitvi, na primer o veroizpovedi in narodni pripadnosti, je sprememba njene odloèitve vkljuèena v izraèun pogostnosti spreminjanja veroizpovedi in v izraèun pogostnosti spreminjanja narodne pripadnosti. Gre za loèeno izraèunavanje pogostnosti, za vsako znaèilnost posebej, èeprav so rezultati prikazani v istih tabelah. Pogostnosti so izraèunane tako, da je število oseb doloèenega spola, starosti, izobrazbe, ki so (niso, neznano) spremenile izjavo o kateri svojih opredelitev (veroizpoved, jezik, narodna pripadnost), primerjano s številom vseh oseb tega spola, te starosti, te izobrazbe, popisanih v obeh popisih. Razmerje je podano v odstotkih. Starost in izobrazba se nanašata na stanje ob popisu 2002. 7.2.1 Spol Razlike med spoloma niso velike, so pa za vse štiri znake istosmerne. Moški pogosteje spreminjajo svoje prvotne opredelitve kot ženske in tudi pogostnost neznane opredelitve je veèja med moškimi. Èe razliko med spoloma merimo z velikostjo razlike v pogostnosti spremeb prvotno podanih izjav, je razlika najveèja pri veroizpovedi, sledita oba jezika in nato narodna pripadnost. Èe pa jo merimo z razliko v pogostnosti nespremenjenih odgovorov, je velikost razlike spet najveèja pri veroizpovedi, sledijo narodna pripadnost in nato oba jezika. Spremenjen vrstni red je posledica tega, da je pogostnost neznane opredelitve pri narodni pripadnosti mnogo veèja med moškimi kot med ženskami. 150 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 Tabela 66: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in/ali narodni opredelitvi med moškimi in ženskami, Slovenija, popisani 1991 in 2002 % Materni Pogovorni Narodna Spol Veroizpoved jezik jezik v pripadnost družini Moški 100 100 100 100 spremenili prvotno opredelitev 21,5 6,3 5,6 6,3 niso spremenili prvotne opredelitve 56,3 89,4 89,9 84,3 neznano 22,2 4,3 4,5 9,4 Ženske 100 100 100 100 spremenile prvotno opredelitev 19,5 5,8 5,2 6,0 niso spremenile prvotne opredelitve 62,4 90,7 91,0 87,8 neznano 18,1 3,5 3,8 6,1 Vir: Statistièni urad RS 7.2.2 Starost Spreminjanje opredelietv - verske, jezikovne, narodne - je povezano s starostjo. Prvotne izjave o posameznih opredelitvah so najpogosteje spreminjali mladi in osebe srednjih let. Osebe srednjih let so se v obeh popisih opredeljevale same, za mlade do 15. leta pa so pred enajstimi leti odloèali še starši. Tisti, ki so spremenili svojo prvotno izjavo o jezikih in narodni pripadnosti, so si po starosti zelo podobni. Pogostnost spremembe je najveèja med osebami v starosti 40–49 let in med mladimi v starosti 15–24 let. V prvi skupini je nadpovpreèen delež priseljenih, v drugi pa verjetno nadpovpreèen delež njihovih otrok. Popolnoma drugaèe se po starosti razporeja pogostnost spremenjenih prvotnih izjav o veroizpovedi. Odgovore na vprašanje o veroizpovedi so najpogosteje spremenili mladi v starosti 20–24 let, nato pa pogostnost spremembe s starostjo poèasi pada. Vrednosti so v vseh starostih mnogo višje od vrednosti za jezika in narodno pripadnost, celo v najvišjih starostih. Razlika med veroizpovedjo in drugimi tremi znaèilnostmi (jezika, narodna pripadnost) se pokaže tudi pri tistih, za katere ni bilo mogoèe ugotoviti, ali so svojo prvotno dano izjavo spremenili ali ne. Vrednosti pri veroizpovedi so višje v vseh starostih, tudi med najstarejšimi. Pogostnost neznane opredelitve se za vse opazovane znaèilnosti poveèa pri osebah, starejših od 69 let. To je prièakovano, saj starejši pogosteje kot mlajši ne morejo sami odgovarjati na vprašanja (zaradi odsotnosti, bolezni itd.). Krivulji, ki na grafu 18 prikazujeta zvezo med neznano opredelitvijo in starostjo za veroizpoved in narodno pripadnost, potekata na zelo razliènih ravneh, po obliki pa sta si podobni. Pogostnost neznanih opredelitev je najvišja med osebami v starosti 15–24 let in 40–54 let. Ta velika pogostnost neznanih opredelitev v doloèenih starostih, prav tako tudi veèja pogostnost spremeb opredelitev narodne pripadnosti in jezikov v istih starostih povzroèata, da so krivulje valovite. Ti valovi se odražajo tudi na krivulji, ki ponazarja pogostnost nespremenjenih opredelitev. Verjetnost, da se oseba opredeli drugaèe kot se je pred enajstimi leti se s starostjo manjša. Zato se pogostnost nespreminjanja prvotnih odloèitev, ne glede na to, ali gre za jezik, narodno pripadnost ali vero, s starostjo poveèuje. Najhitreje se poveèujejo pri veroizpovedi. 151 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 152 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 7.2.3 Rojstni kraj Na grafu 19 je povezava med posameznim znakom in starostjo dopolnjena še s krajem rojstva. Ta dodatna informacija pokaže, da so rojeni v Sloveniji mnogo pogosteje vztrajali pri svojih izjavah izpred 11 let kot pa rojeni v tujini. Le pogostnost vztrajanja pri prvotni opredelitvi o veroizpovedi je pibližno enaka za vse, ne glede na to, ali so rojeni v Sloveniji ali v tujini. Tudi glede pogostnosti spreminjanja odgovorov na ista vprašanja so si rojeni v Sloveniji in rojeni v tujini razlièni pri vprašanjih o jezikih in narodni pripadnosti, podobni pa pri vprašanju o veroizpovedi. Pogostnost spreminjanja odgovorov na vprašanja o narodni pripadnosti in obeh jezikih je za rojene v Sloveniji zelo nizka in se s starostjo še znižuje, za rojene v tujini pa je zelo visoka in v razliènih starostih razlièna. Izredno velika, med 40 in 60 %, je za osebe v starosti 10–19 in 35–44 let. Zdi se, da je nastajanje novih držav in »osamosvajanje« jezikov na obmoèju nekdanje Jugoslavije vplivalo na pogostnost spreminjanja opredelitev med rojenimi v tujini, vendar ne za vse starostne skupine priseljenih enako pogosto. Izjave so zase in za svoje otroke najpogosteje spreminjali priseljeni v osemdesetih letih. Pogostnost neznane opredelitve se s starostjo zmanjšuje do približno 60. leta starosti, nato se poveèuje, in to ne glede na to, ali gre za rojene v Sloveniji ali za rojene v tujini. Le pogostnost spreminjanja prvotnih odgovorov na vprašanje o veroizpovedi je zelo podobna in približno enaka v vseh starostih. 7.2.4 Izobrazba Raven (formalne) izobrazbe je pogosto pomemben ali celo odloèujoè dejavnik èlovekovih razmišljanj, opredelitev, vrednot itd. Zato smo raven izobrazbe vkljuèili že v analizo verske sestave prebivalstva Slovenije (poglavje 4). V analizo jezikovne in narodne sestave pa je nismo, ker smo menili, da za opredeljevanje narodne in jezikovne pripadnosti raven izobrazbe ni pomembna. Izkazalo se je, da je bilo naše razmišljanje napaèno. Tabela 67: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in/ali narodni pripadnosti med prebivalstvom razliènih izobrazbenih ravni, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 % Brez Osnovna Srednja Višja ali Skupaj osnovne izobrazba izobrazba visoka izobrazbe izobrazba Veroizpoved spremenili prvotno opredelitev 20,5 14,0 16,8 21,9 25,1 niso spremenili prvotne opredelitve 59,5 73,3 66,7 57,2 47,1 neznano 20,1 12,6 16,5 20,9 27,8 Materni jezik spremenili prvotno opredelitev 6,1 7,4 7,8 5,6 3,6 niso spremenili prvotne opredelitve 90,1 88,1 88,5 90,6 92,5 neznano 3,8 4,5 3,7 3,8 4,0 Pogovorni jezik spremenili prvotno opredelitev 5,4 7,1 7,2 4,8 3,4 niso spremenili prvotne opredelitve 90,5 87,7 88,7 91,2 92,5 neznano 4,1 5,2 4,1 4,0 4,2 Narodna pripadnost spremenili prvotno opredelitev 6,2 7,9 7,3 5,9 4,0 niso spremenili prvotne opredelitve 86,1 85,4 85,3 86,1 88,5 neznano 7,7 6,7 7,4 8,0 7,5 Vir: Statistièni urad RS 153 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 Povezava med ravnijo izobrazbe in pogostnostjo spreminjanja prvotnih opredelitev je za vse obravmnavane znake oèitna. Le smer povezave je razlièna. Pogostost spreminjanja opredelitev o veroizpovedi z višanjem ravni izobrazbe narašèa, pogostost spreminjanja opredelitev v zvezi z jezikoma in narodno pripadnostjo pa z višanjem ravni izobrazbe pada. To pomeni, da so manj izobraženi redkeje kot bolj izobraženi spremenili svoj odgovor na vprašanje o veroizpovedi in pogosteje na vprašanje o jezikih in narodni pripadnosti. Tabela 68: Pogostnost spreminjanja prvotnih izjav o verski, jezikovni in narodni pripadnosti med moškimi in ženskami razliènih izobrazbenih ravni, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 % Brez Osnovna Srednja Višja ali Skupaj osnovne izobrazba izobrazba visoka izobrazbe izobrazba Veroizpoved moški 21,5 15,6 18,4 22,2 25,7 ženske 19,5 13,0 15,9 21,6 24,7 Materni jezik moški 6,3 6,5 8,2 6,1 4,4 ženske 5,8 8,0 7,6 5,1 2,8 Pogovorni jezik moški 5,6 6,7 7,8 5,2 3,9 ženske 5,2 7,4 6,9 4,4 2,9 Narodna pripadnost moški 6,3 7,2 7,6 6,1 4,5 ženske 6,0 8,3 7,2 5,6 3,6 Vir: Statistièni urad RS Izobrazba je kot dejavnik spreminjanja opredelitev pomembna za oba spola. Sodeè po podatkih v tabeli 68 je pri ženskah celo nekoliko pomembnejša kot pri moških. Razlike med tistimi z nedokonèano osnovno izobrazbo in tistimi z višjo in visoko izobrazbo so namreè veèje pri ženskah kot pri moških. Vpliv izobrazbene ravni je moèan, vendar ne edini dejavnik. Iz grafa 20 lahko na primer razberemo, da je pogostnost spremembe prvotne opredelitve za veroizpoved enaka v vseh starostih, èe gre za ljudi s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, èe pa gre za ljudi brez izobrazbe ali z osnovno izobrazbo, pa se pogostnost s starostjo znižuje. Prehod iz ene ravni izobrazbe v drugo ima pri razliènih vprašanjih razliène uèinke. Vendar pa za vsa vprašanja velja, da so razlike najveèje med tistimi z osnovno in tistimi s srednjo izobrazbo. To pomeni, da so si glede obravnavanih znaèilnosti zelo podobne osebe brez osnovne izobrazbe in osebe, ki imajo osnovno izobrazbo, ter tisti s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. V kombinaciji z izobrazbo je pomemben dejavnik tudi spol. Ženske vseh izobrazbenih ravni so praviloma redkeje spreminjale prvotne opredelitve kot moški. Izjema so bile le ženske brez osnovne izobrazbe. Te so pogosteje kot moški spremenile prvotno navedeno izjavo o narodni pripadnosti in jezikih. Grafa 20 in 21 prikazujeta pogostnost spremenjenih prvotnih izjav o posameznih opredelitvah glede na raven izobrazbe in sicer za tiste, ki so bili ob popisu 2002 starejši od 14 let. Ta starostna meja je obièajna za prikazovanje popisnih podatkov o izobrazbi prebivalstva. Za ugotavljanje povezave med izobrazbo in pogostnostjo spremenjenih opredelitev pa je ta starostna meja prenizka. Tisti, ki so bili v popisu 2002 stari 15-24 let, so bili v popisu 1991 11 let mlajši in so zanje odgovarjali starši, ti pa so lahko imeli drugaèno raven izobrazbe. Poleg tega vemo, da veè kot polovica mladih, ki konèa srednje šole, izobraževanje nadaljuje na višjih in visokih šolah, zaradi èesar šolanje zakljuèijo šele nekako do 24. leta starosti. To pomeni, da je merjenje vpliva ravni izobrazbe na spreminjanje opredelitev res verodostojno šele po tej starosti. Da bi poudarili, da so izraèuni za osebe, stare 35 let in veè, zanesljivejši od tistih za osebe, mlajše od 35 let, smo ti dve starosti na obeh grafih razmejili s posebno èrto. 154 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 155 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 156 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 157 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 7.3 ŠTEVILO SPREMENJENIH IZJAV NA OSEBO V obeh popisih, 1991 in 2002, je bilo popisanih 1 652 109 oseb. Med njimi jih je 469 138 ali 28 % spremenilo vsaj eno opredelitev, izraženo v prejšnjem popisu. To število je manjše od števila vseh sprememb, to znaša 630 496. Nekateri so si namreè med letoma 1991 in 2002 premislili za veè kot eno opredelitev. Taki so v povpreèju spremenili 1,34 opredelitve. Ker smo predvidevali, da so spremebe veè kot ene znaèilnosti pogostejše med tistimi, ki so spremenili svoje življenjsko okolje, kot pa med tistimi, ki ga niso, smo prebivalstvo, ki je bilo popisano v obeh popisih in je spremenilo vsaj eno opredelitev, razdelili v dve skupini: rojene v Sloveniji in rojene v tujini. Rojenih v Sloveniji je bilo 379 138, rojenih v v tujini pa 89 779. Pokazalo se je, da so rojeni v Sloveniji najpogosteje spremenili le eno izjavo, rojeni v tujini pa dve ali tri hkrati. Tabela 69: Prebivalstvo, ki je spremenilo prvotno/-e opredelitev/-ve o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, po številu sprememb, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 % Skupaj Rojeni v Rojeni v Sloveniji tujini Skupaj (=100) 469 138 379 359 89 779 Spremenilo je samo ene opredelitev 75,4 84,3 38,1 Spremenilo je dve opredelitvi 16,2 11,4 36,4 Spremenilo je tri opredelitve 7,0 3,5 21,5 Spremenilo je vse štiri opredelitve 1,4 0,8 4,0 Vir: Statistièni urad RS Tabela 70: Prebivalstvo, ki je spremenilo prvotno/-e opredelitev/-ve o veroizpovedi, jezikih in/ali narodni pripadnosti, po številu spememb in vrsti spremembe ter rojstnem kraju, Slovenija, popisani leta 1991 in 2002 Skupaj Rojeni v Rojeni v Sloveniji tujini Skupaj (=100) 469 138 379 359 89 779 Sprememba samo ene opredelitve veroizpoved 60,8 73,5 6,9 materni jezik 4,5 2,8 11,6 pogovorni jezik v družini 5,1 3,7 11,1 narodna pripadnost 5,0 4,2 8,6 Sprememba dveh opredelitev veroizpoved in materni jezik 1,0 0,7 2,6 veroizpoved in pogovorni jezik 0,90,8 1,5 veroizpoved in narodna pripadnost 5,0 5,4 3,4 materni jezik in pogovorni jezik v družini 5,2 2,5 16,6 materni jezik in narodna pripadnost 2,91,5 9 ,1 pogovorni jezik v družini in narodna pripadnost 1,1 0,7 3,1 Sprememba treh opredelitev veroizpoved, materni jezik in pogovorni jezik v družini 0,6 0,3 2,0 materni jezik, pogovorni jezik v družini in narodna pripadnost 4,5 2,2 14,1 pogovorni jezik, narodna pripadnost in veroizpoved 0,5 0,3 1,2 narodna pripadnost, veroizpoved in materni jezik 1,4 0,7 4,3 Sprememba vseh štirih opredelitev 1,4 0,8 4,0 Vir: Statistièni urad RS 158 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 Rojeni v Sloveniji in rojeni v tujini se razlikujejo tudi po tem, na katero vprašanje so v popisu 2002 odgovorili drugaèe kot v popisu 1991. Rojeni v Sloveniji so si premislili predvsem pri odgovoru na vprašanje o veroizpovedi, rojeni v tujini pa pri vprašanju o maternem jeziku, pogovornem jeziku in narodni pripadnosti. Za rojene v tujini so rezultati prièakovani. Na koncu se seveda vprašamo, kateri ljudje so si med popisom 1991 in 2002 najpogosteje premislili, ko so odgovarjali na vprašanja o veroizpovedi, jezikih in narodni pripadnosti, in kateri so vztrajali pri opredelitvah iz leta 1991. Odgovor je za veroizpoved drugaèen kot za jezika in narodno pripadnost. Prvotni odgovor na vprašanje o veroizpovedi so najpogosteje spremenili izobraženi moški in ženske, oboji vseh starosti. Prvotni odgovor na vprašanja o jezikih in narodni pripadnosti pa so najpogosteje spremenile manj izobražene ženske, mlajše od 50 let in rojene v tujini. Pri odgovorih iz leta 1991 so pogosteje vztrajale ženske kot moški in sicer manj izobražene ženske pri odgovoru o veroizpovedi, bolj izobražene pa pri drugih treh, èe so bile rojene v Sloveniji. 159 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 6 z z z 11 358 99 156 36 22 276 493 258 43 14 13 32 419 786 721 3118 2361 5382 5310 19443 18666 4049 neznano 108678 islamska 24783 želeli 413 202 392 23 64 35 915 z z 0 9 4036 2041 15831 20229 59708 418 22 53 616 17 14 59 104 306 258802 154913 druge 1626 niso odgovoriti kršèanske 6 80 44 verniki, ateisti 139 126 1338 262 588 1071 z z z 47135 37550 19847 68917 so 177103 842 12 31 33 124 83 1112 niso 35038 24722 1638 6430 pravoslavna neki 2002 2002 103 46 43 807 95 468 10 24 20 287 61 5356 5263 pripadajo nobeni 31545 17139 popis z 8 z 0 z 8 7 prote- 40 25 52 popis verniki, veroizpovedi 1151 303 578 109 stantske druge 0 z z 0 0 0 z 5 z 248 90 36 24 87 Veroizpoved, Veroizpoved, agnostiki z 16 z 0 z 10 16 Slovenija 959 298 140 238 852 12838 10237 0 5 5 0 6 0 0 z z 64 42 evangelièanska druge 495 210 158 veroizpovedi 1 205 147 678 384 330 89 190 49 844 veroizpovedi, 6701 1 0 z 8 0 z 0 z 969352 869435 10217 19773 81 318 10 10 103 73 281 po katoliška orientalska 2002, in 13 163 412 230 11457 1561 351 2005 24608 3554 76301 73384 81 44 0 0 0 0 z z 0 0 0 7 5 15 Skupaj 1652109 1178816 244505 1991 judovska popisu v 1991 1991 popisano veroizpovedi veroizpovedi popis popis nobeni nobeni RS Prebivalstvo, Veroizpoved, ateist Veroizpoved, ateist pripadajo so pripadajo so urad 71: ne odgovoriti ne odgovoriti protestantska kršèanske veroizpovedi ki protestantska kršèanske veroizpovedi ki verniki, želeli verniki, želeli tatistièni S Tabela Skupaj Katoliška Evangelièanska Druge Pravoslavna Druge Islamska Judovska Orientalske Druge Verniki, Niso Niso Neznano ir: Skupaj Katoliška Evangelièanska Druge Pravoslavna Druge Islamska Judovska Orientalske Druge Verniki, Niso Niso Neznano V 160 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 89 106 160 245 81 92 24 431 117 35941 29669 1140 2043 1744 neznano 8 8 788 71 14 288 13 20 70 204 292 drugi 2845 1065 3 30 49 1 40 4 1482 201 228 3358 242 1750 srbsko- hrvaški 27999 18793 z z94 15 70 53 29 z 1283 377 6920 118 1543 srbski 24922 14496 z z 0 z 3 5 963 502 29 353 13 15 35 nemški 0 z4 z z 3 0 7 189 10 23 65 112 make- donski 2874 2440 97 5 0 0 0 0 24 z 0 0 z 56 z 6 hrvaško- srbski Slovenija 2002 22 11 27 45 9 5556 113 1054 342 6293 171 1788 popis hrvaški 43912 28481 jeziku, jezik, 27 0 0 0 z 14 0 z 0 z 13 21 èrno- gorski 367 255 Materni 9 0 maternem 592 22 25 895 210 364 902 16686 12033 1634 po bosanski 58 z0 z 18 20 z 15 0 4 37 17 185 2002, 2487 21 albanski in 7 3 z z 7 559 29 37 30 48 121 1991 romski 2268 1415 z300 3 z z z 8 428 47 15 28 20 124 popisu ski 6822 6143 v madžar- 3 z z 5 0 3 10 8 z ski 3152 734 2076 123 141 italijan- popisano 704 626 462 192 8702 1041 962 228 1743 668 10287 20868 slovenski 1480774 1434291 3063 6964 2166 2797 2700 3664 648 3450 Skupaj 42168 13321 64641 30364 1652109 1476163 Prebivalstvo, 72: jezik, 1991 popis Tabela Materni Skupaj Slovenski Italijanski Madžarski Romski Albanski Hrvaški Hrvaško-srbski Makedonski Nemški Srbski Srbsko-hrvaški Drugi Neznano 161 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 z 0 z 4 z z z 0 47 52 33 5 93 16 338 28 578 28 161 323 88 28 210 155 153 289 141 902 272 157 392 195 127 1939 srbski 2861 1069 neznano 36254 31286 in 0 0 z z 0 z 8 z z teh 23 z z 0 13 8 21 z 0 30 3 15 35 3 22 311 886 18 359 252 94 29 11 117 drugi 117 2275 1810 161 hrvaški 2093 vsi jeziki kombina- cije 9 z 25 30 z drugi 669 682 277 123 295 375 229 1438 1121 522 35 6 0 0 0 0 0 z z 0 0 0 z 7 0 0 0 0 0 jeziki 17152 5749 4062 1525 èrno- gorski slovenskI in z 0 0 4 z 4 z 0 19 z 23 4 34 85 in 544 479 901 0 z 0 4 3353 1249 75 44 0 0 45 z 0 0 66 slovenski 2478 286 1233 251 101 348 madžarski 2002 bosanski 2002 0 0 z 26 12 14 z z 59 5 29 z 9 78 in 3569 1561 525 1084 161 popis 0 0 z 3 0 0 0 0 0 z 0 0 popis slovenski italijanski 507 41 345 10 35 16 51 Slovenija albanski z 0 5 0 z z družini, 10 348 642 20 381 514 517 172 903 v družini, v srbsko- 12487 2834 4148 1988 0 slovenski in hrvaški 15 0 z z z 0 0 0 0 3 0 0 46 34 34 družini, jezik romski 912 161 615 jezik 0 z z 3 0 0 3 v 10 83 198 901 439 141 933 srbski 12324 2950 1234 3444 1975 4 z 0 z 0 z 0 4 z 0 8 z slovenski in jeziku Pogovorni 39 11 46 ski Pogovorni 3374 2844 190 221 z z 5 6 6 z 4 madžar- 95 75 102 761 12 168 613 hrvaški 11327 3494 2458 1462 2058 slovenski in 3 0 0 4 0 z 0 0 z 0 5 0 3 24 33 ski 127 802 188 italijan- 1196 42 29 0 0 0 0 0 0 z 0 z 0 0 0 0 0 4 0 5 pogovornem nemški po 149 238 199 352 50 3251 1422 8552 681 5015 1825 5849 1281 185 2556 1526 26763 0 0 0 z 0 z 0 0 0 0 z 0 0 5 4 175 21 109 32 2002, slovenski 1536991 1477097 make- donski in 93 z 0 z z 0 0 0 0 1565 4439 1668 1573 7818 4541 1152 8802 4036 2733 886 5457 3184 314 69 239 63 104 337 82 56 187 1991 26551 13504 35109 Skupaj 2704 1246 1652109 1528998 srbsko- hrvaški popisu v popisano družini, družini, v v 1991 1991 jezik jezik popis popis jeziki jeziki rebivalstvo, kombinacije kombinacije P Pogovorni in Pogovorni in hrvaški srbski srbsko-hrvaški italijanski madžarski drugi hrvaški srbski srbsko-hrvaški italijanski madžarski drugi 73: in in in in in in jeziki in in in in in in jeziki drugi drugi Tabela Skupaj Slovenski Italijanski Madžarski Romski Albanski Hrvaški Srbski Srbsko-hrvaški Makedonski Nemški Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Vsi Neznano Skupaj Slovenski Italijanski Madžarski Romski Albanski Hrvaški Srbski Srbsko-hrvaški Makedonski Nemški Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Slovenski Vsi Neznano 162 SPREMINJANJE IZJAV O VERSKI, JEZIKOVNI IN NARODNI VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 PRIPADNOSTI MED POPISOMA 1991 IN 2002 5 168 223 170 357 256 256 161 867 292 717 Ne- 99146 84345 2973 1731 3088 3537 znano 97 166 36 179 287 263 12 138 383 957 Niso želeli odgo- voriti 38568 23360 3275 1713 3749 1373 2580 1) 42 76 19 30 83 3 77 9232 2606 113 1136 690 1312 870 176 661 1338 drugi 90 z 0 z 4 z 5 0 z 9 12 24 99 1348 572 201 326 regio- nalno opre- deljeni neopredeljeni 0 0 5 4 3 0 se 28 50 ci 4059 154 172 2100 533 236 214 130 430 opre- delili so kot Bosan- Narodno 0 z 0 z 8 z 7 0 3 3 se 380 68 11 125 89 18 43 opre- delili so kot Jugo- slovani 8 4 9 3 7 6 440 14 64 39 68 724 49 15 32 115 drugi 1597 z 7 z 868 11 15 130 271 43 260 154 2050 587 911 2859 Srbi 30935 22765 78 0 z 0 0 z 4 0 0 70 z z 7 z z 6 Slovenija 2002 174 Nemci 0 0 9 0 popis ani 22 34 11 26 50 6157 175 108 4573 265 232 186 466 Musli- m 81 z z 0 9 z 5 9 0 29 4 49 z 32 102 pripadnosti, 2429 2103 pripadnost, Make- donci 19 7 z 11 z 265 19 57 169 40 367 217 363 28292 2296 23309 1149 narodni Narodna Hrvatje z 0 0 z 5 15 0 z 99 25 65 po opredeljeni 110 202 111 126 Èrno- gorci 2128 1365 z 0 z 32 z 27 0 2002, 294 196 148 131 520 540 347 962 Narodno 8925 Boš- njaki 12193 neopredeljene. in 62 0 0 14 3 17 11 85 0 3 9 14 z z 146 1991 2045 1652 Albanci narodno z 4 z z 7 5 so 632 32 11 993 28 13 58 21 12 98 da Romi 1919 popisu v 5 6 z z 0 3 7 z 288 35 11 16 17 18 97 Mad- žari 5536 5029 0 z 0 z 33 z 6 z 8 6 7 50 27 86 jani 1818 260 1331 izjavile/oznaèile, popisano Itali- so 557 801 403 173 593 626 66 16 ki 2404 31 381 2828 1186 2917 Slo- venci 12434 17524 1404153 1358144 osebe, 2325 6350 1692 2544 3369 179 44025 3484 22867 35272 1978 9726 4256 7446 31763 Skupaj tiste Prebivalstvo, 1652109 1474833 so 74: so 1991 1) kot Vkljuèene Slovenci Italijani Madžari Romi Albanci Èrnogorci Hrvati Makedonci Muslimani Nemci Srbi Drugi Opredelili se Jugoslovani Regionalno opredeljeni Drugi Tabela Narodna pripadnost, popis Skupaj Narodno opredeljeni Narodno neopredeljeni Neznano 1) 163 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 SKLEPNE MISLI Posamezniki pripadamo razliènim skupinam–starostnim, poklicnim, jezikovnim, verskim itd. Med razliènimi pripadnostmi–identitetami– je v sodobni Evropi najbolj prepoznavna državna pripadnost. Jezikovne, narodne, religiozne so lahko z državno identiène ali pa ne. Èe niso, je o njih ljudi umestno povprašati. Ena izmed držav, v katerih državna pripadnost sama po sebi ne pomeni tudi ustrezne jezikovne, narodne ali verske pripadnosti, je tudi Slovenija. Prebivalstvo, ki je živelo/živi na današnjem ozemlju Slovenije je bilo najprej vprašano po verski, nato še po jezikovni in nazadnje še po narodni/etnièni pripadnosti. V takem vrstnem redu si sledijo tudi poglavja v tej knjigi. Zavest o posameznih identitetah se sèasoma lahko spremi in èe gre za samopredeljevanje, popis to spremembo lahko zabeleži. Zato je opazovanja smiselno od èasa do èasa ponoviti. Pri nas se je to dogajalo praviloma vsakih 10 let s popisi prebivalstva. Vsebina in izvedba prebivalstvenih popisov sta se v obdobju, ki ga obravnava ta knjiga, 1921–2002, spreminjali. Vsebina se je širila, informacije, pridobljene z metodo intervjuja so postopoma dopolnjevale informacije iz razliènih administrativnih virov, popisovanci so imeli vedno veè pravnih jamstev za zašèito zaupanih podatkov, pridobili so pravico do nerazkritja svoje narodne in verske identitete itd. Te spremembe dajo slutiti, da klasièni popisi sèasoma morda ne bodo veè potrebni (vir popisnih podatkov bodo postale administrativne evidence) ali pa da bo njihova vsebina zelo zožena. Èe nas bodo še naprej zanimale verska, jezikovna, ali narodna sestava prebivalstva, bo o tem vendarle treba ljudi povprašati. Vprašanje je le, èe bodo še naprej pripravljeni odgovarjati. Èe bi se nadaljeval trend zadnjega desetletja, bi z vprašanjem o veroizpovedi pa tudi o narodni pripadnosti, lahko merili le še pripravljenost oziroma nepripravljenost ljudi, da odgovarjajo na neobvezna vprašanja, ne pa verske ali narodne sestave. V takem primeru bi bili èedalje pomembnejši odgovori na vprašanji o maternem in pogovornem jeziku. Ti dve vprašanji sta bili doslej obvezni, nista vzbujali javne pozornosti, delež mankajoèih odgovorov je bil majhen. Tako bo verjetno tudi v prihodnje, razen èe zbrani podatki ne bodo postali vir nestrpnih javnih polemik. Prebivalstvo Slovenije je kljub neprestanemu zniževanju veèinskih skupin, opredeljenih z veroizpovedjo, jeziki in/ ali narodno pripadnostjo, še vedno zelo homogeno. Ta homogenost se bo verjetno postopoma zmanjševala in prebivalstvo Slovenije bo postajalo versko, jezikovno in etnièno bolj raznoliko. Vir prihodnjih sprememb je v razlièni starostni sestavi jezikovnih, narodnih in verskih skupin, ki že žive v Sloveniji, njihovi razlièni rodnosti in verjetno tudi razlièni umrljivosti. Èe ne bi bilo priseljevanja, bi se te razlike postopoma zmanjšale do nepomembnosti.Toda priseljevanje v Slovenijo se bo nadaljevalo. Vzpodbujala ga bosta staranje prebivalstva in negativni naravni prirast. In èeprav po mnenju nekaterih (Skrbiš, 2003) živi zunaj Slovenije pol milijona Slovencev, od tega 60 tisoè slovenskih državljanov, veèina priseljenih sprva ne bo govorila slovensko, ne bo èutila pripadnosti slovenskemu narodu in ne bo katoliške vere. Vendar prihodnost ne bo odvisna samo od demografskih gibanj. Na številènost posameznih skupin bo vplival tudi proces asimilacije manjšinskih skupin (skupine, ki so številèno manjše od najštevilnejše istovrstne skupine). To velja predvsem za jezikovno in narodno sestavo, mnogo manj za versko. Obenem pa lahko širjenje zavedanja o lastni identiteti in o pravicah manjšin prispeva k temu, da bodo posamezniki pogosteje kot doslej pripravljeni razkriti svojo resnièno identiteto in s tem poveèali številènost skupine, ki ji pripadajo. Slovenci, osebe s slovenšèino kot maternim in/ali pogovornim jezikom, rimokatolièani so v Sloveniji veèinske skupine. Ta veèinskost pa ni stalnica. Z vstopom v EU se bo razmerje med veèino in manjšinami spremenilo. Slovenci in osebe s slovenšèino kot maternim in/ali pogovornim jezikom bodo postali manjšina. »V razširjenem teritorialnopolitiènem okviru (npr. v EU) tudi prejšnja veèina postane manjšina in tako se relativizira razlika med njima tudi znotraj nacionalnih meja. Spreminjajo pa se tudi razmerja med nacionalnimi družbami, saj se tudi najveèje med njimi znajdejo v manjšinski vlogi v razširjenem teritorialnem kontekstu.« (Mlinar, 1997) 165 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 VIRI IN LITERATURA 1) Bajec, A. (Ur.). (1995). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 2) Blum, A., & Gousseff, C. (1977). Nationalite, groupes ethniques, peuples: la representation des nationalites en Russie [Narodnost, etniène skupine, ljudje: predstavitev narodnosti v Rusiji]. V Anciennes et nouvelles minorités (str. 49-71). Paris: Editions John Libbey. 3) Damjaniæ, D. (2002). Politizacija vprašanja o veroizpovedi pri popisu prebivalstva. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. 4) Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara 1921 godine = Resultats definitifs du recensement de la population du 31 janvier 1921. (1932). Sarajevo: Opšta državna statistika, Kraljevina Jugoslavija. 5) Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine: prisutno stanovništvo, broj kuæa i domaæinstva (Knjiga I) = Resultats definitifs du recensement de la population du 31 mars 1931: population de fait, nombre de maisons et de menages. (1937). Beograd: Opšta državna statistika, Kraljevina Jugoslavija. 6) Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. marta 1931 godine: prisutno stanovništvo po veroispovesti (Knjiga II) = Resultats definitifs du recensement de la population du 31 mars 1931: Population de fait par confessions. (1938). Beograd: Opšta državna statistika (Državna štamparija), Kraljevina Jugoslavija. 7) Demografska statistika: prebivalstvo po veri in maternem jeziku po popisu od 31.-III.-1931. leta. Slovenija: pregled po obèinah (Serija II, Zvezek 4). (1945). Beograd: Državni statistièni urad Demokratske Federativne Jugoslavije: Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije: Dokumentacijski arhiv (Inventarna št.: 522 a, arhivska oznaèba: 2112). 8) Dolenc, B. (1995). Pravoslavje. V Enciklopedija Slovenije (9. zvezek) (str. 244-245). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 9) Dolinar, F. M. (2000). Verska svoboda. V Enciklopedija Slovenije (14. zvezek) (str. 193-194). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 10) Flander, A. O. (2002). Popis 2002: priprave, izvedba in popisne aktivnosti. V Vkljuèevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo: zbornik – 12. Statistièni dnevi, Radenci, 25.-27. november 2002 = Integra- tion of statistics in the information society: proceedings volume (str. 227-237). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije: Statistièno društvo Slovenije. 11) Grafenauer, B., & Prunk, J. (1993). Narod. V Enciklopedija Slovenije (7.zvezek) (str. 295-297). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 12) Grdina, I. (1993). Nareèna književnost. V Enciklopediji Slovenije (7. zvezek) (str. 294-295). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 13) Grdina, I. (1997). Razvoj slovenske identitete. V Enciklopedija Slovenije (11. zvezek) (str. 166-171). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 14) Grabnar, I. R. (2002). Medijsko spremljanje Popisa 2002. V Vkljuèevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo: zbornik – 12. Statistièni dnevi, Radenci, 25.-27. november 2002 = Integration of statistics in the information society: proceedings volume (str. 221-226). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije: Statistièno društvo Slovenije. 15) Haug, W., Courbage, Y., & Compton, P. (1998). Les caracteristiques demographiques des minorites nationales dans certains Etats europeens [Demografske znaèilnosti narodnih manjšin v nekaterih evropskih državah] (Vol. 1). Germany (Strasbourg): Conseil de l’Europe. 16) Haug, W., Courbage, Y., & Compton, P. (1998). The demographic characteristics of national minorities in certain European states [Demografske znaèilnosti narodnih manjšin v nekaterih evropskih državah] (Popu- lation Studies, Vol. 1, No. 30). Germany (Strasbourg): Council of Europe Publishing. 17) Informacija o pripravah na popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodinjstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. (1990). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko. 18) Javornik, Marija. (1998). Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah (5. knjiga). Ljubljana: Državna založba Slovenije. 19) Južniè, S. (1992). Albanci in Albanija. Ljubljana: Teorija in praksa, let. 30, št. 7–8 20) Kerševan, M. (1989). Religija in slovenska kultura: ljudska religioznost, civilna religija in ateizem v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete: Partizanska knjiga. 21) Kerševan, M. (1990). Islam. V Enciklopedija Slovenije (4. zvezek) (str. 177). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 22) Kerševan, M. (1991). Katolicizem. V Enciklopedija Slovenije (5. zvezek) (str. 17). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 23) Kerševan , M. (1995). Protestantizem. V Enciklopedija Slovenije (9. zvezek) (str. 386-388). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 24) Kerševan, M. (2000). Verska skupnost. V Enciklopedija Slovenije (14. zvezek) (str. 190-193). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 166 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 25) Kerševan, M. (2000). Verstvo. V Enciklopedija Slovenije (14. zvezek) (str. 201). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 26) Komac, M. (1988). Narodne manjšine v Sloveniji (elementi destrukcije ali varnosti nacionalne države). V Nacionalna varnost in medetnièni konflikti v Republiki Sloveniji (str. 125-171). Ljubljana: Visoka policijsko- varnostna šola. 27) Komac, M. (2002). Interno gradivo (2. verzija). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. 28) Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948 godine (Knjiga IX). (1954). Beograd: Savezni zavod za statistiku i evidenciju, FNRJ. 29) Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948 godine: stanovništvo po pismenosti (Knjiga V) = Resultats definitifs du recensement de la population du 15 mars 1948: population d’apres l’aptitude a lire et a ecrire = Final Results of the Population Census of March 15th, 1948: Population by Literacy. (1955) . Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ. 30) Konaèni rezultati popisa stanovništva od 15. marta 1948 godine: stanovništvo po polu i domaæinstva (Knjiga I) = Resultats definitifs du recensement de la population du 15 mars 1948: Population par sexe et menages = Final Results of the Population Census of March 15th, 1948: Population by Sex and Households. (1951). Beograd: Savezni zavod za statistiku i evidenciju, FNRJ. 31) Lük, A. N. (1993). Narodnost. V Enciklopedija Slovenije (7. zvezek) (str. 334-334). Enciklopedija Slovenije: Mladinska knjiga, 1987-2002. 32) Lük, A. N. (1993). Narodna manjšina. V Enciklopedija Slovenije (7. zvezek) (str. 304-304). Enciklopedija Slovenije: Mladinska knjiga, 1987-2002. 33) Manuel des methodes de recensement de la population. Aspects generaux d’un recensement de la popu- lation (Vol. 1, Serie F, No. 5, Rev. 5). (1958). New York: Nations Unies: Bureau de statistique des Nations Unies: Etudes Methodologiques. 34) Metodološke osnove probnog istraživanja o moguænosti upotrebe metoda samopopisovanja i poštanskih metoda (Metodološki materiali 230). (1977). Beograd: Savezni zavod za statistiku. 35) Navodila popisovalcem za popis prebivalstva na dan 15. marca 1948 (Planska komisija LR Slovenije). (1948). Ljubljana: Statistièni urad Slovenije, LR Slovenija. 36) Navodila za popisovanje: popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. (1991). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko. 37) Navodila za popisovanje: popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 (Metodološko gradivo, št. 2). (2002). Ljubljana. 38) Mlinar Z. (1997). Globalizacija kot izziv za sociološko raziskovanje. V Družboslovne razprave, let. 34, št. 4, Ljubljana, IDV 39) Navodilo za popisovalce: popis prebivalstva 31. marca 1953. (1953). Ljubljana: Zvezni zavod za statistiko in evidenco, FLRJ. 40) Navodilo za obèinske popisne komisije in inštruktorje popisa: popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. (1971). Beograd: Zvezni zavod za statistiko: SFRJ, Zavod za statistiko: SR Slovenija. 41) Novak, V. (1995). Prekmurska književnost. V Enciklopedija Slovenije (9. zvezek) (str. 281-282). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 42) Novak, V. (1995). Prekmurski knjižni jezik. V Enciklopedija Slovenije (9. zvezek) (str. 283). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 43) Odklonilno loèeno mnenje sodnika dr. Janeza Èebulja v zadevi št. U-I-92/01, ki se mu pridružuje sodnik Testen. (01. 03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 44) Odklonilno loèeno mnenje dr. Lojzeta Udeta v zadevi U-I-92/01, ki se mu pridružuje sodnik dr. Ciril Ribièiè, razen v 5. toèki loèenega mnenja. (06. 03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 45) Odklonilno loèeno mnenje sodnika dr. Zvonka Fišerja v zadevi U-I-92/01. (06.03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 46) Odloèba. (05. 03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 47) Pipp L. (1934). O zgodovini statistike, ljudskih štetij in popisov prebivalstva. V Kronika slovenskih mest I, Mestna obèina Ljubljana 48) Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Prebivalstvo: vitalna, etnièna in migracijska obeležja (Rezultati po republikah in pokrajinah) (I. knjiga). (1974). Beograd: Zvezni zavod za statistiko, SFRJ. 49) Popis stanovništva 1953: narodnost i maternji jezik (knjiga III). (1959). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ 50) Popis stanovništva 1953: narodnost i maternji jezik (Podaci za srezove prema upravnoj podeli u 1953 godini) (Knjiga VIII). (1959). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ. 167 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 51) Popis stanovništva 1953: starost, pismenost i narodnost (Podaci za opštine prema upravnoj podeli u 1953. godini) (Knjiga XI). (1960). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ. 52) Popis stanovništva 1953: vitalna i etnièka obeležja (Konaèni rezultati za FNRJ i narodne republike) (Knjiga I). (1959). Beograd: Savezni zavod za statistiku, FNRJ. 53) Popis stanovništva 1961: vitalna, etnièka i migraciona obeležja (Rezultati za opštine) (Knjiga VI). (1967). Beograd: Savezni zavod za statistiku, SFRJ. 54) Popis stanovništva, domaæinstva i stanova 1981. godine. Stanovništvo: Osnovna obeležja po regionima (Konaèni rezultati – II. Faza). (1982). Beograd: Republièki zavod za statistiku, Socijalistièka Republika Srbija. 55) Popis stanovništva, domaæinstva i stanova u 1981. godini: ukupno i poljoprivedno stanovništvo u zemlji prema starosti i aktivnosti, po polu (Rezultati po opštinama). (1987). Beograd: Savezni zavod za statistiku, SFRJ. 56) Popis stanovništva 1961: vitalna, etnièka i migraciona obeležja (Rezultati za republike in demografske rejone) (Knjiga I). (1970). Beograd: Savezni zavod za statistiku, SFRJ. 57) Prebivalstvo Slovenije: predlog nove definicije prebivalstva Slovenije. (1996). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. 58) Principes et recommandations concernant les recensements nationaux de population (Serie M, No. 27). (1958). Nations Unies (New York): Bureau de statistique des Nations Unies: Etudes Statistiques. 59) Principes et recommandations concernant les recensements de population de 1970 (Serie M, No. 44). (1968). Nations Unies (New York): Bureau de statistique des Nations Unies: Department des Affaires Economiques et Sociales: Etudes Statistiques. 60) Principles and recommendations for population and housing censuses (Series M, No. 67). (1980). United Nations (New York): Department of International Economic and Social Affairs: Statistical Office. 61) Principes et recommandations complementaires concernant les recensements de la population et de l’habitation (Serie M, No. 67/Add. 1). (1990). Nations Unies (New York): Department des Affaires Economiques et Sociales Internationales: Bureau de statistique: Etudes Statistiques. 62) Priporoèila za popise prebivalstva in stanovanj okoli leta 2000 v državah èlanicah ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (Št. 7). (1999). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. 63) Pritrdilno loèeno mnenje sodnice dr. Dragica Wedam-Lukiæ. (05. 03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 64) Prunk, J., & Kerševan, M. (1993). Narodno vprašanje. V Enciklopedija Slovenije (7. zvezek) (str. 335-337). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 65) Recommendations for the 1990 censuses of population and housing in the ECE region (Regional variant of the world recommendations for the 1990 round of population and housing censuses). (1987). United Na- tions (New York): United Nations Economic Commission for Europe and the Statistical Office of the Euro- pean Communities. 66) Recommendations for the 2000 censuses of population and housing in the ECE region. (1998). New York and Geneva: United Nations. 67) Repalusk, P. (1998). Narodne skupnosti. V Enciklopedija Slovenije (11. zvezek) (str. 343-344). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 68) Rezultati raziskovanj (Št. 17). (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko. 69) Rezultati raziskovanj: popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981 (Konèni rezultati po obèinah) (Št. 282). (1982). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, SR Slovenija. 70) Rezultati raziskovanj: popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeèkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 (Rezultati po obèinah) (Št. 617) = Results of surveys: Census of the population and agricultural holdings in the Republic of Slovenia in 1991 (Results by municipalities). (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko. 71) Rezultati raziskovanj: prebivalstvo Republike Slovenije, 1994 (Št. 664) = Results of surveys: population of the Republic of Slovenia, 1994. (1996). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. 72) Rezultati raziskovanj: prebivalstvo Slovenije 1998 (Št. 740 ) = Population of Slovenia 1998. (2000). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. 73) Rotar, J. (1998). Srbohrvatistika. V Enciklopedija Slovenije (12. zvezek) (str. 243). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 74) Rotar, J. (1998). Srbohrvatski jezik. V Enciklopedija Slovenije (12. zvezek) (str. 244-245). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 75) Roter, Z. (1976). Katoliška cerkev in država v Jugoslaviji 1945-1973: sociološki teoretièni vidiki in raziskovalni model. Ljubljana: Cankarjeva založba. 168 VERSKA, JEZIKOVNA IN NARODNA SESTAVA PREBIVALSTVA SLOVENIJE Popisi 1921-2002 76) Schnapper, D. (1994 ). La communaute des citoyen: sur I’idee moderne de nation. Paris: Gallimard. 77) Sedmak M. (2002). Etnièno mešane zakonske zveze kot oblika medkulturnega sooèenja: primer Slovenske Istre. V Družboslovne razprave, XVIII, št.39,Ljubljana, IDV 74) Splošni pregled Dravske banovine (1939). Ljubljana: Kraljevska banska uprava Dravske banovine 78) Statistièki godišnjak 1933 (Knjiga V) = Annuaire statistique 1933. (1935). Beograd: Opšta državna statistika (Štampa državne štamparije), Kraljevina Jugoslavija. 79) Statistièki godišnjak 1937 (Knjiga VIII) = Annuaire statistique 1937. (1938). Beograd: Opšta državna statistika (Državna štamparija), Kraljevina Jugoslavija. 80) Statistièki godišnjak 1938-1939 (Knjiga IX) = Annuaire statistique 1938-1939. (1939). Beograd: Opšta državna statistika (Državna štamparija), Kraljevina Jugoslavija. 81) Statistiène informacije (Št. 181). (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za statistiko. 82) Statistiène informacije: popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, SR Slovenija, 31. 3. 1981. (1983). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 83) Statistièni letopis 2002 = Statistical Yearbook 2002 (Letnik XLI). (2002). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. 84) Strokovna-metodološka navodila za organiziranje in izvajanje popisa: popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981 (Metodološko gradivo, Št. 12/81). (1981). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko, SR Slovenija. 85) Šebjaniè, F., & Rajhman, Jože. (1989). Evangelièanska cerkev. V Enciklopedija Slovenije (3. zvezek) (str. 69-70). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 86) Šifrer, Ž. (1956). Narodnostni sestav ozemlja LR Slovenije v èasu do ustanovitve Jugoslavije po prvi svetovni vojni. V Prikazi in študije, II (11), 5-11. Ljubljana: Zavod Ljudske republike Slovenije za statistiko. 87) Šinkovec, J. (23. 01. 1986). Koliko je med nami vernih? Delo. 88) Šircelj, M. (1989). Demografske posledice priseljevanja v Slovenijo. Glasnik Slovenske matice XIII(2), 19- 36. 89) Šircelj, M. (1992). Vrednotenje dosedanjega razvoja ter naèinov in metod spremljanja selitev v Slovenijo – delovno poroèilo za leto 1991, Zavod Republike Slovenije za statistiko in Zavod Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. 90) Skrbiš Z. (2003). Diasporièno slovenstvo: politika, nacionalitem in mobilnost. V Družboslovne razprave, XIX, št. 42, Ljubljana, IDV 91) Štrukelj, P., Winkler, P. (1996). Romi. V Enciklopedija Slovenije (10. zvezek) (str. 285-288). Enciklopedija Slovenije : Mladinska knjiga, 1987-2002 Tiskovno poroèilo. (05. 03. 2002). Ljubljana: Ustavno sodišèe Republike Slovenije. 92) Toporišiè, J. (1998). Slovenski jezik. V Enciklopedija Slovenije (12. zvezek) (str. 34-38). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987-2002. 93) Toš, N., Potoènik, V., Flere, S., Smrke, M., Uhan, S., & Dragoš, S. (1999). Podobe o cerkvi in religiji (na Slovenskem v 90-ih letih). Ljubljana: FDV–IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množiènih komunikacij. 94) Tršinar, I. (1999). Centralni register prebivalstva: oris razvoja, komentar zakona in prevod v angleški jezik. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije d.o.o. 95) Uputstva za pripremu i sprovoðenje popisa: Popis stanovništva 31. marta 1961 (Metodološki materijali – 132). (1962). Savezni zavod za statistiku, Beograd 96) Uradni list Socialistiène Republike Slovenije (Št. 39, Leto XXXVIII). (1981). Ljubljana. 97) Ustava Republike Slovenije. (1999). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 98) Veliki splošni leksikon (5. knjiga). (1988). Ljubljana: Državna založba Slovenije. 99) Vertot, N. (2002). Uporabnost podatkov, zbranih v Sloveniji s Popisom prebivalstva 2002. V Vkljuèevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo: zbornik – 12. Statistièni dnevi, Radenci, 25.-27. november 2002 = Integration of statistics in the information society: proceedings volume (str. 211-220). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije: Statistièno društvo Slovenije. 100) Zakon o državni statistiki (ZDSta) (Št. 9-529/2001). (2001). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 101) Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) (Št. 52-2526/2002). (2002). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 102) Žnidaršiè, T. (2002). Kadrovska organizacija popisa 2002 in analiza mnenj popisovalcev. V Vkljuèevanje in povezovanje statistike v informacijsko družbo: zbornik – 12. Statistièni dnevi, Radenci, 25.-27. november 2002 = Integration of statistics in the information society: proceedings volume (str. 245-252). Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije: Statistièno društvo Slovenije. 169