Dredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, 1. nadstropje.
Bokopisi se ne vračajo.
* *
Ligt izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
& $
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefranfcirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 8'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 101.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 5. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Zadnji opomin pred volitwami iz splošne skupine!
Zadnjikrat pred dnevom volitev v splošnih skupinah Vas kličemo danes vse zaupnike narodne stranke in vse volilce: Zastavite v zadnjem hipu vse svoje moči za obilo udeležbo za Franca Brinarja v kmečkih občinah in za Ivana Rebeka v vseh spodnještajerskih mestih in trgih. Storite vse za čast naroda in svojo čast! Razpošljite po vsaki občini vsaj po dva spretna človeka, ki bosta volilce spravljala na volišče v petek ob določeni uri. Za Ivana Rebeka v mestih in trgih klerikalci dejanski ničesar ne storijo, zadene torej delo le narodnjake. Udeležba za Ivana Rebeka utegne biti še celo mnogo večjega pomena nego se je od začetka mislilo. Ne osramotite slovenskih trgov in dvojezičnih mest! Pokažimo, da je slovenskih volilcev v tej skupini vsaj več nego nemških, da torej tudi v mestih in trgih Spodnje Štajerske tvorijo Slovenci večino nad Nemci.
Kar se tiče volitev v splošni skupini kmečkih občin, kjer kandidira narodna stranka nadučitelja Franca Brinarja, je izid volitev velikanske važnosti. Ce klerikalec Pišek propade, zadela je duhovniško stranko prva t b č u t n a kazen za ošabno odklonitev dogovora z drugimi slovenskimi strankami. Delo za Franca Brinarja je sicer res neizmerno težavno, ker nasproti nam stoji naravna klerikalna organizacija in je volilni okoliš 11 sodnih okrajev ogromen. Toda shodi so pokazali, da uživa Franc Brinar povsod simpatije. Razpoloženje za Franca Brinarja je po večini okrajev ugodno in treba le, da Vaše osebno posredovanje zavrne vpliv velikega pritiska klerikalnih agitatorjev.
Klerikalci so razširili v zadnjem hipu letake, kjer sumničijo Brinarja namena, deliti za višje učiteljske plače in za svobodno šolo. V svoji brezsram-nosti so udarili na struno, ki na manj zavedne volilce prav lahko neugodno vpliv a. Toda tudi mi nismo spali in smo z naporom vseh sil razkrinkali ponovno vso lažnjivost klerikalne agitacije. In če kljub takim bojnim sredstvom pade klerikalec Pišek. teig večje bode Vaše zadoščenje nad zmago napredne ideje. Klerikalci so napravili iz volitve med svojim Piškom in učiteljem Brin ar jem kulturen boj, naj se torej kot tak izvojnje častno za narod in napredek.
Brez usmiljenja bomo razkrinkali pred slovensko javnostjo malomarnost, ki bi se glede Rebeka pokazala v kateremkoli mestu ali trgu, ali pa glede Brinarja v kteremkoli okraju. Mi nismo krivi, da moramo bojevati ta veliki boj, če ga pa bojujemo, naj ne bode nikdo kukavica, vsi delajmo, vsi storimo vse, kar moremo!
Položaj je ugoden; če bi v zadnjem hipu bili vsi naši možje na svojem mestu kakor do danes, je napredna zmaga gotova.
Pritisnite torej tudi v zadnjem hipu krepko, to je naš zadnji opomin pred volitvami RebekovimiinBrinarjevimi.
Politična kroniko.
a Iz parlamenta. V seji od 4. t. m. je bila zaključena debata o zakonn o ureditvi delavnika za trgovske pomočnike. Poročevalec minoritete (soc. dem,) Forstner je očital kršč. socijalcem, da je njih politika za rešitev obrtnikov napravila bankrot. Vse,; kar so znali napraviti za rešitev srednjega stanu, je to, da hočejo priklatiti trgovske pomočnike za pol ure. počitka u polu-dne in za pol ure zvečer. V tem zakonu se kaže jasno njih namen spraviti v ta načrt o obrambi delojemnikov kolikor mogoče obrambe delodajnikov. Pri glasovanja je bil odklonjen predlog odseka, za katerega so glasovali samo soc. dem. in Rusini, sprejet je bil Pabstov minoritetni predlog, s katerim se določa delavnik trgovskih pomočnikov na enajst ur izvzemši voznike spedicijonerske stroke, katerim se je odmeril samo deseturni odmor. O poludne imajo oni trgovski pomočniki, ki obedujejo v prometnih lokalih eno uro odmora, ostali pa poldrugo uro. Trgovine ostanejo zaprte od 8. zvečer do 5. zjutraj, trgovine z jestvinami pa še le od 9. ure zvečer. Na to se je začelo prvo čitanje vladnih finančnih predlogov. Prvi je govoril proti predlogom bivši trg. minister dr. Fiedler. Govori! je obširno o vprašanju saniranja deželnih financ. Glavni vzrok žalostnega gospodarskega položaja dežel tiči v tem, da se deželam nakladajo velika bremena, katera bi morala nositi prav za prav država. Vladni načrt o povišanju davka na pivo je za dežele nesprejemljiv. Deželne finance je mogoče sanirati samo na ta način, da prevzame država en del šolskih bremen nase. Da se sa-
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 58
Češki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil
Stanko Svetina. Dalje.
Domšik je takoj razjasnil tovarišu, da je najbrže kako drzno krdelce meščanov zapustilo samostan sv. Tomaža ali SašKo hišo pri mostnem stolpu, ki so ostale izmed nekoliko utrjenih zgradb v Manjšem mestu, ki je bilo v bojih Pražanov s kraljevsko posadko na praškem gradu popolnoma razdejano in požgano. In res se je brzo pojavila proti plačancem skromna trn-mica husitov, v narodni obleki in samo s cepi oboroženih, in vnel se je besen spopadek. Trume na staromestnem bregu so spremljale boj svojih tovarišev z glasnim krikom izmed onih pa, ki so stali pri Vltavi na levici, kjer so bili nekaki mlini in dva jeza čez reko, so mnogi poskakali v čolne k bregu privezane, da bi prihiteli onim na pomoč. Toda še predno so odrinili od brega, je bil kratki boj za reko že končan. Trumica neustrašenih husitov se je zagnala s svojimi železnimi cepi
na veliko premoč oboroženih križarjev tako besno, da jih je nekaj pobila, druge pa zapodila )v beg do klanca nad Brusko, in se je potem zmagovito vračala v Manjše mesto, spremljana od vriska Pražanov na desnem bregu.
Toda tudi nasproti, na Letni je nastal šum. Križarji so se zbrali ob kraju višine, grozili so Pražanom z orožjem in pestmi, napenjali so samostrele in se obnašali kakor bi bili obsedeni. Bilo je skoro videti besna njih obličja. Mnogi so djali tudi dlani k ustom in so kričali nekaj na dragi breg in kmalu je dosegel Pražane razločni, zasmehljivi klic Nemcev: „Ha ha! Hus, Hus, Kacer, Kacer!"
Obenem se je pri nekem stroju oddelila truma in naenkrat je zletela iz njega množica velikanskih pušic, namerjenih v najgostejše trope Pražanov, ki so se pa hitro umaknili, tako da sta bila le dva lahko ranjena. Ena izmed onih pušic je sfrčala Broačkn mimo glave in se je odbila ob vrtnem zidu. da se ie zdrobljeni zid razletel daleč naokoli...
Gospodu Broučku je od straha padla sulica iz rok in nekaj časa je stal, kakor bi ne bil živ. Potem pa je stekel odtod ob samostanskem vrtu in
se je vstavil šele za nasprotnim oglom, kjer je bil varen pred nemškimi puščicami. Bil je bled kakor stena in noge so se mu tresle, da je moral sesti na kamen ob zidu. S tresočo roko si je otiral debele potne kaplje po prestrašenem obrazu. Čez nekaj časa se jef pojavil pred njim Domšik z njegovo sulico v roki.
„Kje tičiš?" je zaklical „Ko so Nemci izstrelili, sem te za nekaj časa pogrešil in potem sem se zaman oziral po tebi; na tleh sem našel tvojo sulico."
„Menda vendar ne misliš, da jim tam ostanem za tarčo, da bi me pre-špikali s svojimi puščicami kakor svetega Boštjana," je mrmral gospod Brouček.
Janko od zvona se je nasmehnil, pa mu je pritrdil: „Imaš skoro prav. Kaj bi to delali ? S samim zabavljanjem je škoda zgubljati čas in k poštenemu boju ne pride na tej strani. Odtod bodo kraljevi podpirali z močnim streljanjem napad iz drugih stranij. Sedaj pa le zasmehljivo kriče in od tega krika ne pade niti opeka iz naših streh. Včasih se oddahnejo s takini neškodljivim dežjem puščic, kakor so jih ravnokar poslali na nas iz kakega močnega samostrela.	Dalje prih.
niranje pravilno izvede, mora država prevzeti vsa bremena, katera dandanes nosijo dežele. Govornik protestira prav posebno proti povišanju davka na pivo. Poslanec Steinwender (nem. ljudska str,) pravi, da je vlado že opozoril, kako slabe postajajo finance in v resnici ne morejo danes ne dežele ne država plačevati. Od zaključka ugodne gospodarske dobe 1903. se je napravilo nad eno miljardo dolgov in letošnji proračun, v katerem še niso grozeči nam izdatki, je že 100 milijonov pasiven. Minister je dejal, da bodo znašali troški za aneksi jo 12 mil. na leto, v resnici pa znašajo ti troški 300 milijonov, k temu še pridejo troški za vojne ladij e, ki so tudi posledica aneksije. Za nove vojne ladije pa ne bomo plačali samo z denarjem, ampak tndi z zrušenjem zveze z Italijo.
Z novimi vladnimi finančnimi predlogi ne bo pomagano ne državi ne deželam. Govornik se obrača posebno proti povišanju davka na žganje in na pivo. Govornik prepušča vse one poslance, ki bodo glasovali za povišanje teh davkov justifikaciji svojih volilcev na volilnih shodih. Predno se glasuje za te zakone, naj fin. minister predloži načrt o novem davku na dedščine, da bomo videli, ali govori tudi o izjavah bank (ali imajo zapustniki kaj vlog pri njih), treba se tudi prepričati, ali ni mogoče upeljati drugih davkov ter sam navaja celo vrsto takih davkov, ki bi se lahko uvedli. Kritikuje tudi razdelilni ključ za dežele. Posledica teh predlogov bo ta, da se bode dežele uklenilo v jarem, ne da bi se je poprej o tem vprašalo; z davkom na žganje in pivo pa ne bo odstranjen ne sedanji ne bodoči deficit. Posi. Frendlich (soc. dem.) pravi, da so ti vladni predlogi brezobziren atentat na žepe delavskega prebivalstva in ne samo najbrutalnejši, ampak tudi najmanj duhovit način poviševanja državnih dohodkov. Finančni minister pravi, da ni mogoče povišati osebnega dohodninskega davka, ni ga pa sram višati davke na sladkor, pivo, žganje in petrolej! Govoril je tudi o Štedenju. Šte-dilo se bo pač za ljudske potrebščine, na drugi strani se bodo pa trošili nešteti miljoni za armado in vojno mornarico; za povišanja števila rekrutov, novo oboroženje topničarstva in za nove vojne ladiji bo vojna uprava zahtevala v delegacijah 300 miljonov, kaj čuda, da ni za druge potrebščine denarja. Na to govori o povišanju davka na pivo in žganje ter obsoja te predloge, kakor sploh vso to povišanje užit-nin. Končno zahteva progresivno obda-čenje premožnih slojev, kar bi bila naj-pravičnejša rešitev teh vprašanj.
Prih. seja v petek.
v Ogrska kriza. Govori se, da bo cesar raznim ogrskim politikom, katere bo sprejel, izjavil, da ne more poveriti vlade samo stranki neodvisnosti in da bi mu bilo ljubše, ako bi se razpisale nove volitve, da se tako dežela sama izreče o tem. Nove volitve bi izvedel kabinet sestavljen iz pristašev stranke 1867-tnikov.
, y DeželnbiMN&e wlitve na Solno-graikem. Dne 3. tm. so se vršile vo-S fin je na podlagi nove 2 soc.
litve iz
-— K. J
volilne postave. Izvoljena sta dem. in
4 kršč. socijalisti.
Turčija, v Nepristranska armada. Generalissimus Mahmud Šefket je izdal uradno izjavo, v kateri pravi, da armada ni stala v službi nobene politične stranke in dà ni izvršila zidnjih operacij kol orodje kake stranke ali komiteta. Ar-maäa ima liameti ohraniti in utrditi ustavo, katera je Bila izpostavljena resnim nevarnostim. Po prvftm jyeyra&i julija meseca 1. 1. je armada pretrgala zveze s komitetom za edinost in prostost, odkar je absolutizem uničen, je armada narodna armada iu izvrševalni organ vsake vlade, naj že pripada katerikoli stranki, da je le ustavna — ter užtva zaupanje naroda. O tej nepristranosti. naj bode ves narod prepričan., ^ v , v Civilna lista novega sultana je bila znižana od, 50 ua 20 tisoč turških lir. Abdul Hamid ni dovolil, da bi se mu bila znižala lista na 25 tisoč, Meh-med V. je pa sam želel, naj se zniža ua 20 tisoč.
£ Štajerske notice.
Nedeljski shodi Narodne stranke:
v Kaplji pri Št. Jur ju ob Tabo r u ob 3. uri pop. v gostilni gosp. Kumra. Shod je namenjen za kmečke volilce vranskega okraja. Govorijo ge. dr. Karba, Goričan in dež. posi. Roblek. — V Loki pri Zid. m. ob pol 9. uri zj, v gostilni g. Jenčiča. Govori kandidat Goričan. — V Rajhenburgu zjutr. in v^ICali-šovcu pop. Prostore še naznanimo. — Kandidat dr. Božič ima shode v Vuhredu, Trbonjiin Zgornji Vižingi.— V rogaškem okraju se vrši shod v Kostrivnici ob 8. uri zjutr. in v Takačevem ob 3. uri pop. Govori kandidat Ber li s g. Somišljeniki, agitirajte za udeležbo!
, d Za narodni sklad je nabral g. Andrej Oset v gostilni gg. Adama Kincla in Fr. Cernevšeka, v, Št. Jur ju ob J. ž. 6 K 40 v. Prisrčna hvala vsem narodnjakom! „ „^
d Dr. Koroščeve brzojavke. Dr. Korošec pošilja sejiaj na vse duhovnike, brzojav^esledqce vsebine,; t„Vsi pa volišče za Pišeka, sicer ožja. volitev." Pozivamo svoje pristaše, naj napn ejo j.utrJi in v petek vse sile z*	,„
d Popisane glasovnice de^ občinski sluga ;v neki občini v Savinjski ciljni. Somišljeniki, pazite in vsak tak slučaj takoj naznanite okrajnemu glavarstvu! . o,, jg jr ^ aL 'ifiikA
d Nemške grožnje. Na meščanskem volilnem shodu, ki se je vršil
5 *5 .ufj ' • ... u iu»f «.< isioij
3. maja v Ptuju za Orniga in Krala,
tO ' 9 .!,« .. . »3 T BÜ JtStfi L . !< se je sprejela resolucija, v kateri se
pravi med drugim: „Istočasno upajo
V' , , , u i	411	J
zborovalci, da bodo nemški s p o d-nje^taj. poslanci v obramVo
J J i . r . 1	t 1 'X i V f. L
narodnih (?) in gospodarskih
i .Ai ' j M Iv t" u '01 koristi spodnještajerskega Wi	1 v(f \ I . iU i* l C 8 -T
nemštva sklenili tesno zvezo F ►i.TJčtftl . • i > i &•> .3 ■■ »'»t z ostalimi „naprednimi nem-.. i v n o •. ■ i"» , f. , c . t. '«a škimi poslanci v deželnem SjY.*ì >. • F), t . .n ;..!», II i (j rfl zboru štajerskem, da smo-r sa • i; o . » )'. (j , u * treno odbijejo vsako slovensko zahtevo . ., àlòyensti Mželno-: zborski poslanci imeli bodo torej težko stališče. Ali bi mogli tam dobro spolnjevati svojo nalogo umstvéno in moralno manj vredni ljudje T&kor jih priporoča naša duhovniška stranka? Možje, ki nimajo nobene skušnje in nobenega znanja, bi naj po duhovniških načelih branili naše narodne in gospodarske koristi v deželnem zboru štajerskem! Duhovnikom je seveda vsevedno; zato pa je tem frivolnèjSe, da tirajo ostali narod v škodo!
d Od Sv. Petra v Sav. dolini. Kakor smo že poroČ$li, iö občinske volitve za nami, a končane še niso, ker se vloži ugovor, küeremü bodè sledilo ne le razveljavljenje minulih volitev, marveč tüdi kazen protizakonitih nakanam. Zinago jé imelä klerikalk stranka v Ili. razredu, sicer tudi v 1. in IL, a v slednjih brež boja, ker sé večina volilcev volitev ni hotela vdeležiti, dobro ve3oč, da btìdo volitve ovrŠene. Sv. Peter v Sav. dolini je bil do pred par leti najtrdnejša klerikalna trdnjava v Spodnji Sav. dolini. Naš kmet je verep in to kpplje klerika-lizmu tla. — Začelo se jè tildi najtemnejšemu daniti, da sodi in obsoja ves nepošteni boj^proti napredku, da spoznava v. istih, ki vpijèjò j,Vera je v nevarnosti" prave bre^yßr^e, ker zlorabljajo verski čut ljudstva v svoje politične umazane namene. Ljudje razloček spoznavajo med bogom in župnikom. Okroglo 400 volilcev je štel imenik- Kakih 50, seveda izključno naprednih, je bilo „prezrto". — Od 400 glasov so nabrali klerikalci v vseh 3 razredih komaj 170 glasov. — Ako še omenim, da je med temi glasovi 30—40 volilk, ki so le s pooblastili volile, večinoma stare ženke, ki se že dolgo na testament obdelujejo, potem je pač izrek gospoda župnika: „Še cvete v Št. Petru klerikalizem" ne posebno dobro premišljen. — Gnojili ste sicer mnogo in dolgo „cvetočemu" klerika-lizmu, največ z obrekovanjem, lažmi in gnusnimi osebnimi napadi, ustmeno in po vašem se s tem bavečim časopisju. G. župnik je napenjal mesece, dan na dan, pozno v noč vse svoje moči in vpliv, ponovljeno obiskal zadnjo kočo, klical na pomoč misijonarje, osnoval Marijino družbo, snoval društvo treznosti, a glas ljudstva 280 volilcev Vam je odgovorilo, da ste gnojili napačno, delali nepošteno. Omenim le še nekaj nepravilnosti vladajoče občinske gospode in sicer: 1. prva iz-kaznica je bila še le dva dni pred vo-litvjjo dostavljena. 2. Dostavljalo je volilne izkaznice in objednem agitiralo 14 le^ pristnih in vernih zaupnikov gospodo^ dr. Jančiča in Goršeka, tudi takih, ki nimajo pri občini prav nič opraviti, ter so se celo v odsotnosti volilca glasovnice, brez njegovega dovoljenj^ popisovale in ob jednem zaznamovale, 3.. Za napred-njake je raznašal izkaznice le stari občinski sluga, da jih niso prekmalu dobili in je bila vsaka agitacija na-prednjakom onemogočena. 4. Rezervne glasovnice niso bile naprednjakom pred volitvijo na ràzpolàgó, dasi to postava določa. 5. Občinska pisarna je bila v predpisanih uradnih urah zàprtà, da so si napredni volilci brezuspešno iskali hedostivljene lö^itiüacije. 6. Vpogled v volilni imenik je bil oviran, ker je občinski slugi po svojih poslih v só-sednih občinah hodeč, ključ občinske 'pisarne, po izreku župana samega, pri sebi nosil. Somišljeniki! Le tako naprej kot dosihdob, berite pridno klerikalno čažbpfsje, poslušajte pazljivo vsakega àgitatorja klerikalcev, ter sodite sami, pil kateri stranki najdete poštenost in dostojnost, koliko so naši klerikalci in njih gospodarstvo vredni.
o Iz Šoštanja. Ker je dunajski všenemški dnevnik priobčil vest, katero jè še sptfpolnil celjski „N. Dn.", da je bil Hans Woschnagg svoje čase sokol in čitalničar, hoče sedaj ta dični „nacijonilec" na svojih kandidatnih shodih vse te vesti kot neresnične ovreči. Mi, ki ga poznamo, vemo, da je zmožen javno govoriti neresnice in utajiti neovrgljiva dejstva. Saj vendar ve vs&k človek v Šoštanju, da je Muki pred 28 leti korakal skozi šoštanjski trg kot sokol. — To dejstvo hoče Hans Woschnagg utajiti in laže na
javnih shodih ravno tako predrzno-nešrimdd, kakor je takrat lagal, ko je
dne 5. finMiSa 1907. v Cerovškovi
.si/M ir. S sa
gonilni v slovenskem govoru šoštanj-
ravic slovenskih občanov o vestno držal koinpro-
skim Slovencem zatrjeval, da ne bo tfikdar kršil in se bo ve. misa. In par dni pozneje je prelomil ymÄMo je začel hujškati zoper Ilovensko šolo in poslal v ta boj svoje „Heiiobruderje", šahi pa se je odločilnega dne odpeljal, da bi odvrnil òd sebe sum, da je on povzročitelj teh hujskarij. Dva meseca pozneje privabil je v Šoštanj celovške in celjske haj-lovcè in zavil celi trg v frankfnrtarcé kljub ESmprOmišn, fljtib dani Besedi. Navedli pa bi lahko sto in sto sluča-jev, I kateriii jè il „pangeröänöki" vitez prelomil svojo besedo. Pa saj se temu ni čuditi.
Ötövel. kj žiti ji I voj narod, je zmožen vsake stvari. Hans Woschnagg ima na i ÒÒvolj činov, ki ga ne priporočajo ravno zà kandidata, tem manj ga usposabljajo zà poslanca, na katerem mestu morà sedeti človek neomadeževanih rok. Za človeka take preteklosti bi bilo bolje, da bi molčal. Pa on nima pojma o značaj-nosti in nima najmanjšega čuta sramu. On bo pravi zastopnik spodnještajer-ske nemškntarije, teh degeneriranih kranjskih priseljencev in kot takšen najizrazitejši prototip teh renegàtoV.
d Nemec (pi.) Woschnagg. Nemški pisatelj Rosegger je sprožil misel, naj bi premožnejši Nemici darovali po 2.000 K za nemški „Schnlverein" tako dolgo, da bi se nabralo 2 milijona kron za „prepotrebne" nemške obiiùejne šole. Med prvimi, ki so darovàli teh 2.000 K, je šošt£hj&ti bivši sokol Hans (pi.) Woschnagg. Očividno mož sam ne verjame, da bi imeli tisti papirji, s katerimi so v Laškem trgu dokazali njegovo „nemštvo", posebno dokazilno vrednost; zato hoče nà tà način prepričati spodnještajerske „zaptotkrje", da je pristen Neméc!
a Pišek bi tnbràl biti zdaj na Dunaju ter zastopàtì kot irfekvni popa
slanec koristi svojih volilcev. se je vozil té dni po àavinski dolini od farovža do faróvia. Sevéàa völilcem se ni treìsa predàtlviti, da gà le duhovniki poznajo! PÌfcek, ali jè to prav, da vlečete vsak dan dvajset kron kot državni poslanèc, pà z njixbi à^itirkte za deželni zbor?! Mi takega poslanca
ne maramo! Mi hočemo poslanca, ki bo bolj vestno opravljal svojce dolžnosti in ki ne bo za naše krvave
rr—rt-r-jp-t .—r f uljjlii JM. »BBffg ^wvsr -
žulje ponujal po svetu svojega „ple-menitega srca" ki tako Živo bije zh — poslaniškedijete!
o Volitve v ptujski okraji zi-fetop. „Slovenski Gospodar" ih „Straži" valita vso krivdo, da št» Slovèirèì Jri volitvah v okrajni zàWop ptujski V skupiti veleposestva propadli, ha ne-klerikalne voditelje v Ptuju in sknšata izkoriščati ta poriz v korist kandidaturi župnika Ozmeca pri Sv. Lovräücu nà D. p. Seveda je župnik Ozmec po-sebno dobro agitiral za slovensko stvar. Z osebnim sovraštvom ^fe priveflel želo Uglednega veleposestnika g. Toplaka pri Sv. Lovrench ha Di', p., ki se je štel dOsedaj vedno mèd našince, do tega, da je glasoval zi nasprotno listo in potegnil za seboj še dva druga omahljiva volilca. Torej lè premislite poprej, gg. v Mariboru, predno govorite!
e Dekan Jurkovič, agitator kaplana Korošea. „Slov. Gosp." napada liberalno (!) učiteljstvo, češ da agitira s pomočjo šolskih otrok. Kako pa delajo Koroščeve oprode, kaže sledeči slučaj: Dekan Jurkovič ima v Ivanj-kovščaku gorice, katerih oskrbnik je g. Pihlar, krčmar v Žerovincih. Temu je dal dekan letake, ki zahtevajo, naj bi volilci dne 7. maja oddali glasove
za Korošea.- Od g. Pihlärj« je' dobil letake dekanov, viničar, in ta jih je zopet dal svojemu otroku, naj bi jih v šoli razdelil med součetice. Vendar se je to preprečilo in letake zaplenilo.— „Slov. Gosp.", koga boš denunciral?
o „Vse za vero, dom, éeàlfrja" ne velja več pri zvezarjih in njih du-htfvnih voditeljih; to jim jé sédaj že premalo. Vsaj tako je povedal na shodu v Vuzmetincih kaplan Štuhec kandidatu PlOju, kateremu je rekel, da ni dovolj, če se drži gesla: „Vse za vero itd." Štuhec bi gotovo rajši imel za geslo: „Vse za bero." Se razumemo, g. kaplan?
d Sestanek träfcih voineet ? Šoštanju se vrši jutri, v četrtek, ob pol 8. uri zvečer P g. SàjStérju. Govori g. dr. Gvido Sernec.
à ^éìjàil slo4èlski v. lilcl v splošni skupini so vljudno vabljeni, da se udelefè jutri, v četrtek, zvečer zäupnega Volilnega sestanka v prostorih „Slov. delavskega podpornega društva" na Grabnu.
d Neusmiljena mačeha. Iz Slabe pri Teharjih nam pišejo: Minulo soboto prvega maja je prišla neka deklica tu iz soseske nekoliko kasneje iz šole kakor po navadi. Njena mačefia jo jfe zato s palico tako pretepla, da sé jè poznalo ubogemu detetu 49 udarcév nä telesu. Dobrosrčna sosedi jò je peljala v Celje k zdravniku, ki je deklico preiskal in jo poslal v bolnišnico. Sirovo mačeho bi naj sodišče pošfetao kaznovalo!
d Imenovan je pri deželnem finančnem ravnateljstvu rač. praktikaat L. Erjavec za računskega asis^éhti v il. pl. razredu.
a Iz Vojnlki. Poročali sino že svoj cäs o ustanovitvi nemškega „Schul-vereinskega" otroškega vrtci pri nas. Po prizadevanju domačih pristnih Nemcev sé je vrtec te dni tndi otvoril. Di mu je glivni himeh tudi žbifiti mìàd naraščaj za nemško trirazredhico, ki bi sicer morala propasti, tó kaže že mrzlična strist, s katero lovijò òtròkè po cèlem trgu in okolici in siepijb neodločne slovenske stariše. Nemška drznost postaji v Vojniku res Že od dnfe do dne hujša, sij prosjačijo sedaj Že za o'tröke pri odločnb narodnih hišah in slikajo ta nemški otròSki vrtec Va največjo dobrodelno nàpravò za slovenske stariše in sloVfen^kb tt. Kakor slišitto, je meà tóiä Wim šte-vilom otrok, ki io jih fcé hilfovtti z raznimi obljubami tudi nekaj otrok od "takih liiš, katere smo smatrali dostèj za trdnò slov3nsl£. Tako se nam izgubljajo slovenski ljudje, ki žive v trgu neorganizirani in ločeni brez vse zaslom% bre£ vsegn, tpr bi jfh dražilo in krepilo v njih zàvest skupnosti in neke celoti, fei bi jo Sij predstavljali napram onim ljudem, ki so se prodali hemštvu ter gospodinjo sedaj v tek popolnoma slovenskem trga, ki ne Šteje treh nemških priseljencev, pač pà stotine slovenskih odpadnikov. — V nèdèljo, 25. aprila sta imela pri Pötscherju^volilni shod nemška nacijonalci Stallner in Woschnagg. Med prvimi in vodilnimi jé sé del pri zborovalnimizi zopet nadučitelj slovenske šole znani Košutnik! To je drznost p*ve vrste, di se ta človek, ki je voditelj siovenske šole inkot tak vzgojitelj slovenske mladine udeležuje vseh zborovanj, kjer se Sklepajo načrti, kako ubijati slovenstvo,kako škodovati slovenski mladini! To je skrajna žalitev slovenskih starišev, ki mupošiljajo v šolo slovenske otroke in žalitev slove ni ki h občin in slovenskega krajnega šolskega sveta. Čas bi že bil, da sestemčlo-
vekom tfBHKAH^ ki Se 2é
nórfnje Iz nas In svojega poklica šole in dela
slovenska. ™ ^ - ™ proti nàà. - Mi zahtevàéé, dà pö8-pira kràjfii Solati svet p*o!if>éva!Ìjé slovenskih šol in stori konec delovatljél nèìnèurtìkih učiteljev na slóvenskifi Šolah.
v Iz TrBovelj. Naši kaplani žt pridno agitirajo za svoje t. j. duhovfii-Éfe kandidate. Ttìdi cerkév jim ni plÉf sveta za volilno hujskanje. V se je seveda pri dveh pri rilo za klerikalne poslance. Drugi èi-vilni kaplanovi podrepniki pa hodijo hribih listke popisovat. Kaplani bi morali vedeti, kako se jim je obnašati med ttarodno naprednim in soc. demokr. ljudstvom, med katerim službujejo. Ljudski volja — sveta volja; — torej grešijo zoper samega Boga. ker se vlečejo za kandidatk, ki gà ni postavila ljudska volja, ampàk par zagrizenih duhovnih petelinov. Župniku priporočamo, da bi svoje pómàgàèe mal> zlasal in jih ■naučil olike, zlasti, nazadnje aoslega Miklavža! — Mi pa volimo vsi v petek Franca Brinarjà!
v Iz Trbovelj. Izlét. katerega sta pritrdili bratski „Mjskb in laškb učiteljsko društvo-1 dne 2. majnika v Rimske toplice — Šmarjeto, je žal pokvaril jbog Jupiter. Vendar pa jih je bilo dokaj — po številu 40 — srčnih to-varišic in tovarišev, kateri se niso strašili pred neugodnim vremenom ter so držali dano besedo, kajti zjutraj je kazalo. da se bode vreme razjasnilo. V šoli pri sv. Marjeti je ikelo laško društvo kratko zborovanje, katero je vodil tovariš predsednik celjskega društva učernej. Naš neprecenljivo, neumorni
- :	- .-. v	awaMHI
Nas neprec _wm i- * vvswk variš in korenjak
jI predaval o autohtonizmn in starO-žitjn Slovanov Afeofcàzovuì nà (podlag starodavnih napisov nà izkopanih sjfò-ieuikili. ki so jih hflfšli po vsféh krajih Evrope, da so bili ìsiovaiiì prvi najmočnejši in najmogočnejši narod v celi Ivropi. Torej nismo kaki priseljenci, »mveč 'bi morali biti pb Vlé Savici gospodarji ha svoji zemlji, iz katere nas izpodrivajo „privandrani" raztii tbjci. Njegovej temeljiti in vsestranskb dtfkafcovaltti razpravi je sledilo splošno odobravanje. Kdor zna — pa zna! — Opoltjdne smo imeli obed v Rim. toplicah. kjer se je spregovorila marsikatera istrena in navdušujoča beseàa. — Lepo je ìiapil tovariš poclprea&eclnik Jurko celjskemu društvu in njegovim zastopnikom in nežnemu spolu. Prekrasno pa se je zahvalil žk pozdrav predsednik celjskega društva tovariš L. Čerriei, ki je imenoval "faSko drifftvo, i
-	■< zr ar—
dobro znano, dfc so ga Pohorčani ravno tako siti, kakor on njih. Naši zvezarji se pa silno vesele, da jim je general ohranjen ostal, in bodejo, kakor se pričakuje, pri bližajoči se dè2elnozborski, kakor pred kratkim pri občinski volitvi — zojiet skùpno ptazno slatoo mlatili.
d Deželna komisija za dohod-davek ima 15. t. m. v . -ettesovali se bòdo Ioli pt-oèi dóhodn. davku.
„ J£ JkTMJjftjrJ Jv JU V* ■ -A. m*.
d Dvajsetletnico svojega obstanka hoče letos „Siidmark" posebno slovesno obhajati na svojem občnem zboru junija meseca v Gradcu.
d Zaprli so v Mariboru natakarja ZavrŠnika, ker je kontorištu Hahnu, s katerim je skupaj celo noč pijančeval, izmaknil 110 K.
d Pogorela jé v Stanetincih pri Sv. Juriju ob Šč. v soboto zvečer vi-nföarija posestnika Mišje iz Hrast j a.
v t& gOHce sé sitào bojijo vinogradniki pb llof. ^rijÌ|h. Ako sè zdàj vMSjb Zjasni, je mrfe fbtov, bratta pa — zbogom! Vsi se prijavljajo, dà bòdo kurili, ako bo nevarnost za gorice.
v Obstrelil gè je Včeraj .t Maritarti 37 lèni ptfMv Mžufe iéèzWfe Oskar Langera. Pred kratkim se je sodnijsko loči! od žene. Éàlosfche družinske razmere so moža nagnile do po-skušenega samomora. Langera se je težko ranil na pljučih; prvo zdr. pomoč mu je dal dr. Ipavic, nato pa so ga odpeljal! v bolnièbico.
v Pogorelo je včeraj gospodarsko poslopje puntiganske pivovarne v Gradcu. Škoda je 60 tisoč kron.
Mariborske novice.
o Iz Maribora. VftoflkJKružbe sv. Cirila in Metoda se prirfe& &ie 6. junija t. I. velika "harodta vèlefica v vseh prostorih Narodnega doma. Toliko na znanje raznim mariborskim in okoliškim organizacijam, da se pridružijo in udeleže slavnosti. Doslej so obljubila sodelovanje sledeča društva: „Slov. trgovsko4jÄvo" priredi v mali Svorani 1. nadstropja veliki bazar; tiélovàtino druStVò „Mariborski Sdkol" nastopi s telovadbo (proste vaje), so-kcftiòe bi*eVzäÄefo V
ki je hajmlajle na StaferSKem, Tfre kega in zdravega otroka, katerega je rodila krepka in močna mati, „Celjsko hčit. društvo". Zato pa tudi vlada ljubezen tbed materijo in otrokom. Opominjal nas je v daljšem ognjevitem govoru tudi naše svete dolžnosti, sedaj ob volitvah obrati vse svoje moči v zmago in čast tovarišu — kandidatu ; ffrsàtéu Brinarju. KohČno moram pohvalil 'trdno zavestno voljo naših lepih tovarišic, katere šo vkljub slabéfhu vremenu prihitele v velikem številu med hfis, kakor ttidi vse navzoče prijatelje učiteljstva osobito g. dr. Lašiča. Ne-navzočim mlajšim m bližnjim tovarišem pà dajem za vzgled stanovske zaVéfèti ih neustrašenosti njihove gdč. tovari-šice, katere so sicer, kakor bi bile, pa le niso iz sladkorja in se niso zbale par kapljic dežja. Bog jih živi!
o Iz Podsrede. Poročilo „N. D." z dne 23. aprila t. 1. o nameravanem odhodu župnika er. Vaupotiča nekam na Pohorje, se ne bo uresničilo, takb se vsaj v poučenih „zvezanih krogih" zatrjuje. Sploh se je pa bilo tudi na-jati, da si g. Vavpotič ne bo Pohorja za svoj Tuskulum izbral, ker ihn je
viško pivnico; šolski otroci slov. otroškega vrtca prirede pod vodstvom č. Šolskih sester otroško igro; klub^Pi-pec" priredi streljanje in različne šaljive nastope itd. Podrobno poročilo o baznih oddelkih sledi.
Iz Maribora. Slovenci v S tu-
• • \ \J 5 j ~> ') lil''
d en c i h. Kako zelo je narasla v zadnjih letih slovenska moč v Studencih, kžfffrjb iiäütiki volilcev za deželni zbor. V "kurfji taVkoplačevalcev štejejo Sth-dénci 141 volilcev, med njimi že 87 Slovencev in razun teh Se nekaj socijalnih demokratov, ki VbfcujejO slovenski.
ici
jfrihodnjo
0 It nemöke „Špatkase" v Ljubljani še je dvignilo v aprilu l miljon 128.820 kron.
o Dve novi Ciril-Metodovi po družnlci se ustanovita v
Éboto i| nedeljo.
o Deželno razstavo kranjskih vin s poäkuänjo priredi novomeška kmet. podružnica od 29. t. m. do 6. jun. v Pragi.
v Zemljevid slovenskih dežel se bo letos tiskal; naklada 6000 izvodov. Cena za Matičarje mu bode 5 K, za nedruštvenike "6 K.
v Ruski mladenčl na Kranjskem. V nedeljo so dospeli v Ljubljano 4 ruski mladeniči, ki se hočejo na Slovenskem učiti poljedelstva. Na kolodvoru jih je sprejela gospa dr. Jenkova. Na to so se odpeljali na Dolenjsko.
v Iz sodne službe. Deželnosodni svetnik Jàktjb Jaré je prestavljen iz Višnje gore V Novo mesto, okrajni sodnik Jožef Pèllegrini iz Loža v Vifinjo goro. Za deželnosodnega svetnika je imenovan dr. Viktor Ahazhizh v Novem mestu za Novo mesto, za okrajnega sodnika in predstojnika sodišča sodnik dr. Fr. Peitler v Kamniku za Lož, za okrajnega sodnika sodnik Adalbert Le-vičnik v Krškem za Novo mesto.
Primorske novice.
a Zveza županov in podžupanov na Krasu se minolo nedeljo še ni mogla konstituirati, ker je bila udeležba na ustanovnem zboru v Dutov-Ijah vsled silno slabega vremena premajhna. Skliče se novo zborovanje.
a Vinarsko zadrugo za celi Kras ustanovijo v najkrajšem časn. Pravila so že izdelana. Zadrtiga bo imela trgovski značaj.
a Gospodarsko zadrugo za prodajo vseh pridelkov svojih članov in za nakup vseh potrebščin, obenem kot kreditno in hranilno zadrugo so ustanovili pristaši „slov. kmečke stranke" v Vrtojbi.
a Tretjo ljudsko knjižnico ustanovi v nedeljo, 9. t. in. akad. fer. društvo „Istra" in sicer v Boljuncn.
najnovejša brzojavna in ftlefonična poročila.
Državni zbor. a Dunaj, 5. maja (Brz. Nar. Dn."). Danes predpoldan je prišla v poslansko zbornico pod vodstvom več čeških državnih poslancev deputacija, obstoječa iz 71 županov iz Moravskega, da posreduje, da se takoj začnejo graditi vodne ceste na Moravskem in uravna reka Morava. Ministerski predsednik, minister za javna dela, trgovski minister in minister-rojak Začek so odposlanstvu obljubili, da bo vlada storila, kolikor bo v njenih močeh. Tndi ni sedaj več financijelnih težkoč. Trgovinski minister dr. Weisskirchner je obečal, da še bo v majniku predložil fornici glavni načrt, ki je že izgo-tovljen.
a Dunaj, 5. maja (Brz. „Nar. Dn.") Proračunski odsek obravnava o proračunski točki za ministerstvo javnih del.
Ogrska «tostersto triza.
Dn.") Cesar je danes zjutraj sprejel v avdijenco vodjo ministerstva Wekerla. "^spored drugih avdijeac "še hi znlän.
b Budimpešta, 5. maja. (Brz. „N. Dn.") „lltohma'nyi" piše pod naslovom „Dunajsko pismo o ozadju krize", da dr. Luegerjeva akcija gre za tem, da se sprejme ostavka ministerstva Wekerle in se poveri sestava novega ministerstva Kristoffyjn. Ta bi potem državni zbor razpustil in razpisal na podlagi oktrojirane vol.preosnove nove volitve, po katerih bi prišlo v državni zbor mnogo poslancev drugih narodnosti. Konečni cilj tega stremljenja je trijalizem in izločitev madžarske moči. Ölarikar opozarja fetranko neodvisnosti na to in jo poziva, naj se združijo 48 niki in 67 niki ih Bkiéhejo s kròìiò pogodbo, da rešijo madžarski narod.
Prevrat na Turškem
b Carigrad, 5. maja. (Brz. „tfar. Dn.") Vojno sodišče je odredilo aretacijo izdajatelja in glavnega urednika „Ikdama" Ali Kemala. „Ikdam" je ustavifsvoje izhajanje. Tudi „Osmanli", ki ga je ustanovila liberalna nnija in ki je le malo časa izhajal, je prenehal.
b Carigrad, 5. maja. (Brz. „Nar. Dn.") „Courier d'Orient" poroča,'da Je
sultan Mohamed V. veliko število posestev, hiš in industrijalnih podjetij odstavljenega sultana < Abdul Hamida dal državi nazaj, med ttiim tndi Velika petrolejska polja v Mezopotamiji.
a Berlin, 5. maja (Brz. „Nar. Dn."). „Tageblatt" poroča iz Carigrada, da se ves denar, ki ga ima sultan Abdal Hamid naloženega v tujezemskih bankah, zapleni.
a Carigrad, 5.maja (Brz. „Nar. Dn."). V poslanskih krogih se govori, da se bo zbornica odgodila, da dà vojaški oblasti čas napraviti red v državi. Tudi nove volitve niso izključene, ker je večina poslancev popolnoma nevajena ustavnega političnega življenja.
0 izidn Mitri i petti;, 7. maja prosino brzojafl; pod naslovom : dr. XnKoV«,
Celit.
timmiéto
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Sobota: M. dan. (Konec).
i i- nI.i* rvfl lir « ll:m vffc» «è >
23.	priča:
Ivan Sriča.
Videl je sliko kralja Pèèrà „ua lauen" v Lukačevi izložbi.
Predsednik ga vpraša, je li .poznà sliko kralja Petra; priča pravi da; ko mu jo predsednik pokaže, pravi priča, da to ni kralj Peter. Priča je bil sam podpisal prošnjo na cesarja, naj se obtoženi Srbi izpuste.
Pondeljek: 42. 4an.
24.	priča :
Kuzma Sriča.
Ni čul pravoslavnih govoriti, da je kralj Peter njihov kràlj. Ne pòztta slike kralja Petra in je ni videl. Slišal je med narodom peti pesmi o cesarju Francu Jožefu.
25.	priča:
Adam Čokič, orožnik.
Srbov nfe priznava. (!) Öul je med narodom poveličevati Srbijo in kralja Petra. Kdo je to delal ne ve. Zakaj on kot orožnik teh „veleizdajgkih pojavov" ni naznanil? Tega vprašanja predsednik ne -pripusti (i).
m. ffm.
Sandor Vessely,
žei, poduradnik. Čul je, da so ke oft-toženci sestajérti "ffc Thitócu.
»7. prič*:
flébert Krejsta.
laični, «a bi m "bite goVbrilo-o Srbiji. Podpisal je tudi prošnjo na Vk ličanstvo, d& Be obtoženci imposte. Nihče ga ni * temu silil.
28.	priča:
Gjuro Pichler. \ NÌ M «icev Ö %rbiji. Čul j e, da Adam «ftéMé äciMje v -„Srbsko Kolo" Ih da dobiva zk to -honorar; Ad. Pribičeviča pozna ktot solidnega človeka, s katerim se je tudi on družil. Konšta-tira ìbb m'to, da v obtcftmci krivo stoji, da je ta "priča Tekel o obt. Lukaču, da je on govoril, kako tr^ba Hrvate tìa-
v^eis^n 1 Waj ni trdil.
29.	priča: NMcola Pavičič,
v vrginmosiu. Ilike krkljk ÜKt videl ni širila med narodom. Slike kralja Petki niti ne pozna."On je samò%l, da se slika širi. (t predpreiskavi je rekel, da je videl sliko pri župniku Strigi!) On sam ni videl tajnih sestankov, č u 1 "jè s a m o, da se vrše.
Torek: 43. fóto.
30. priča.
Fran Živodera, orožnik.
Čul je med narodom, da dèTajo obtoženci nà bratstvu Jugoslovanov. (!)
Glede cirilice in širjenja srbstva mu ni nič znano iz lastnega opazovanja. Ve, da so se pravoslavni imenovali „Srbe", ali govoriti, da je tu srbska zemlja, ni čul nikoga. Pripoveduje, da
mn je neki Simič, pripovedoval, da je Adam Pribičevič zaprt zaradi nekega „jugoslovanskega carstva".
Predsednik: Vi ste v preiskavi drngače izpovedali ko zdaj.
Priča: Ne vem, kaj se je v zapisnik djalo, a to vem. da sem izpovedal tako kakor zdaj. Na njega ni upli-val nihče, da bi zdaj drugače izpovedal.
3 1. p r j ča:
Teodor Kohn, trgovec
O kaki „veliki Srbiji" ni čal nič. O tajnih sestankih ne ve nič.
Predsednik: Vi ste zdaj drugače govorili kot v preiskavi.
Priča: Moja izpoveaba mi pri preiskavi ni bila prečitana; v zapisniku stoji. česar jaz nisem izve d a 1.
3 2. priča:
Tanasije Drpa, kmet, Pravi, da je bil pijan, ko ga j e pre i s k o v a 1ni sodnikiz-p r a še v al in ne ve nič, kar je takrat govoril.
Drž. pravd, predlaga, da se priča da zaradi zločina prevare in krivega pr.čevanja v preiskovalni zapor.
33. priča :
Stanko Mraovič, kmet, pravoslaven. Ne ve nič o „vele-izdaji", istotako
3 4. priča: Stanko Miljuševič, di-urnist, pravoslaven.
3 5. priča: Anton Palezi, zidar, katolik.
Iz sodne dvorane.
Celje, 4. maja.
Krvavo že «itovanje. (Porotna obravnava). Meseca februarja so obhajali pri Mecu v Gmšovju ženitovanje, h kateremu je prišlo tudi par fantov iz Tepine prisluškovat. Ob 10. uri prideta tudi Franc Pahič in Anton Lnbej, katera so pa tepinski fantje napodili. To je Pahiča in Lubeja tako razjezilo, da sta sklenila se maščevati. Pridobila sta še Slemenšeka in Skerbineka ter se oborožila s puško dvocevko, ki jo Pahič ukradel svojemu polbratu. Nato gredo vsi štirje nazaj k Mecu in so začeli peti in tepinske fante izzivati, da bi prišli ven, in ko so se približali na kakih 25 korakov, je zadonelo povelje „ogenj", na kar je Pahič ustrelil in ranil 5 tepinskih fantov. 4 so bili lahko ranjeni, peti, Janez Kompost je pa dobil precej težke poškodbe in tudi izgubil jedno oko. Po pravdoreku porotnikov je sodni dvor obsodil Franca Pahiča na dve in pol leta težke poostrene ječe, dočim je druee obtožence oprostil;
Društvene vesti.
a Občni zbor „Ak. dr. slov. veterinarjev na Dunaju" se vrši v četrtek, 6. t. m. v restavraciji na voglu Stroh-in Rechte Bahn gasse ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
a Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju naznanja, da se vrši I. red. obč. zbor 81. tečaja v petek. 7. t. m. v restavraciji .Zum Magistrat", I. Lich-tenfelsg. št. 3. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Obrambni vestnih.
d Družbi sv. Cirila in Metoda v
korist je priredila ženska podružnica v Mariboru 25. aprila t. 1. gledališko predstavo, katere čisti dobiček 180 K je že prejela družba. Iskrena zahvala požrtvovalnim in zavednim mariborskim Slovenkam!
Trine cene.
4. maj a.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'40, za oktober — december K 22 35. Tendenca slabša. — Vreme nekoliko megleno.
Budimpešta, 4. maja. Pšenica za maj 1415, pšenica za oktober K 11'87, rž za maj K 9'70, rž za oktober K 9'36, oves za maj K 8'75, oves za oktober K 7'55, koruza za maj K 7'04, koruza za julij K 7'87, ogrščica za avgust K 14'90. Premet 12.000 met. st.
Budimpešta, 4. maja. S v i-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 23.030 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 134'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 4. maja:
Konzuma ni bilo, promet slab, cene nespremenjene, nagibale na nižje.
Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 32'95, moka za prihodnji mesec 33"30, moka za maj — avgust 33'55, moka za sept. — decemb. 31'60, pšenica za tekoči mesec 25'85, pšenica za prihodnji mesec 26'15. pšenica za maj — avgust 25'65, pšenica za sept. — dee, 23.90, rž za tekoči mesec 1835, rž za prihodnji mesec 18'25, rž za maj — avgust 17'90, rž za sept, — dee. 17'65.
Tendenca: moka in pšenica: mirna rž: stalna — Vreme lepo.
Listnica uredništva.
Potrjujemo, da g. Lovrec ni pisal in ni v nobeni zvezi z dopisom o trgovcu T. iz Ptujske gore v št. 86 z dne 17. aprila. Uredništvo.
Kozje: Se sedaj po poteku rekla-macijske dobe ne da več pomagati!
popolnoma izurjena v trgovini mešanega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožna, starejša moč, se sprejme s 15. junijem ali po dogovoru pri tvrdki Franc Vrečko v Šoštanju. 240 2-1
Oiil
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—33

Mlinar
se išče za valjčni mlin. — Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Anton Polanec,
Radeče pri Zidanem mostu.
238 3-2
Izvir zdravja
so alkohola proste pijače,
med katerimi so do danes še nepre-košene
šumeče limonade
z okusom po malinah, citronah. jagodah. po dišeči perii ali črešnjah. katere labko naravite s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limonad-nih bombonov edino s to pravo
É
r
hi,- i
..mmà *
^TSBPT^-JSc? ,-> .t- \
Letni konsum nad 40 mil. komadov.
Edini izdelovatelj :
Prva češka akc. družba tornea za orient. cukrovine In čokolado na Kral. Vino-hradih (prej A. Mariner).
z visokim pritličjem s 5 sobami. 1 kuhinjo, 2 kletmi iu 2 podstrešni sobi, lepim velikim zeienjadnim vrtom, na zelo lepem razglednem, zdravem iu mirnem kraju tik trga Šoštanj, posebno ugodna za kakšnega mir si želečega gospoda-penzijonista, se pod ngodnimi pogoji odda v najem ali proda. Naslov se izve pri upravništvu „Narodnega Dnevnika". 233 3-2
101 40-9
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod!

PoStne hran. račun it. 54.366. - Telefon St. 48. -
99
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih» ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ^ z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.- 12. ure o © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je £lan zadruge ali ne, na tekoči i^ačun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastävljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na metlice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun ©©©©© glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. ©©©©©
Edino narodno foninoselo podjetje V Celju.
prVa jnžnoštaiersHa Kamnoseka
Stavbena in nmetua kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih knmenov in :::	cementa.	::s
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : al tarjev, obhajilnih miz, priinic, kropilnih in krstni)» ss:	kamnov itd.
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
IndnstrijsKa dražba.
dustrljska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih alfc betoni-raaih rodbinskih grobišč
:;:	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohi&tvenih ploM iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst t vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: lavanje napisov v iste. ;;: