List 23. Gospodarske stvari. Pouk o ravnanji proti strupeni rosi na trtah. Uže mnogo let razsaja po vipavski dolini trtna bolezen „strupena rosa", ki jo provzroča „peronospora vi-ticula". Ta bolezen kaže se pa zadnja leta čedalje sil-nejša tudi po Dolenjskem in Štajarskem. Bolezen obstoji, na kratko povedano, v tem, da listje prične ru-meneti in prezgodaj odpada; vsled tega ne more zoreti ni grozdje ni les, a trta hira, slednjič pa celo pogine. Ta bolezen, kakor tudi vse druge glivske, širi se pa toliko silneje, kolikor bolj vlažno in sploh spremenljivo je vreme. Letošnja spomlad kaže, da bode naredila strupena rosa precej škode, zato smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vinščake na njo. Uže več let zaporedoma smo prijavljali v tem listu, kako je ravnati proti strupeni rosi, proti kateri pomaga škropilo z raznimi kemijskimi zmesmi. Danes objavljamo pa pouk o tej reči, kakor ga ravnokar objavlja c. kr. kmetijsko društvo v Gorici v svojemu „Gospodarskemu listu". Kakor dokazujejo poskušnje preteklih treh let, sponašalo se je kot izdatno sredstvo razumno škropljenje s takimi zmesmi, kojim je glavni sestavni del baker, in posebno z bakreno apneno zmesjo, katera se pripravlja tako-le: Za vsak hektoliter zmesi, ki jo hočemo napraviti, denemo tri kilograme bakrenega vitrijola v redko tkano cunjico ali v kako vrečico, ki jo je potem z vrvico zavezati, na to vzamemo bedenj (čeber) ali kako drugo posodo, v kateri naj bo 50 litrov vode in na robu zabit žrebelj, na katerega obesimo z vrvico omenjeno vrečico, tako, da bo samo do srede pod vodo. V 12 urah se raztopi ves vitrijol; zato zadostuje, da spravimo to delo prejšnji večer, da bo vitriolova raztopnina o pravem času pripravljena. Zmehčajmo tudi 1 % kilograma živega apna, ali pa 33/4 kilogr. enako 2'/2 litrom ugašenega apna v drugih 50 litrih vode. Ta belež (apneno tekočino) vlijemo skozi sito, ki naj mu bodo za spoznanje gostejše luknjice nego žveplalnici, v vitrijolovo raztopnino; to pa mešamo s palico tako dolgo, doKler postane zmes eua-kobarvena. Če smo rabili čist vitrijol in dobro apno, pa če smo tako ravnali, kakor je tu popisano, mora biti zmes svetlo-višujava, in kedar se za nekoliko časa poleže, bode tekočina nad j*jo popolnoma brez barve. Če pa ni taka, ampak če je več ali manj višnjava, pa je znamenje, da ni bilo zadosti apna, in trebalo ga bo dodati, drugače bi utegnila zmes zelenim delom trte škodovati, in to zaradi tega, ker bi bilo v njej še precej nerazkrojenega bakrenega vitrijola. Da se ognemo te nepriličnosti, storimo najbolje, če vselej stehtamo živo ali ugašeno apno. Kedar rabimo, kakor po navadi, uga-šeno apno, pojde nam bolj delo izpod rok, če je zaierimo nego stehtamo. V ta namen vzemimo cilindersko posodo od belega kositarja po premeru in znotranji visokosti 147 milimetrov, ali pa kubično leseno skrinjico, koje strani merijo 136 milimetrov. Če ravnamo tako, ognemo se tudi preobiiosti apna v bakreno-apueni zmesi, katera bi nekoliko časa zavirala učinek bakra. Razume se samo po sebi, da moramo vsakokrat dobro premešati zmes, kedar je vzamemo nekoliko, da napolnimo škropilnico. Bakreni vitrijol mora biti kolikor mogoče čist. Znamenja zadostne njegove čistosti so: živomodra barva, da so posamezni kristali enakšne barve in podobe, da se popolnoma raztopi v čisti vodi, slednjič, da se taka vodna vitrijolova raztopnina ne zmoti ter ne naredi vidne gošče, tudi če je nekoliko dni razpostavljena zraku. ^r~ Prvo ravnavo je zvršiti, kakor hitro grozdjeyp$a krat ocvete, to je okoli polovice junija. Ce se pa|p% nospora prikaže, pre*dno trta cvete, ali kadar cvete, naj se nemudoma zvrši ravnava; popisana zmes ne poškoduje prav nič cvetja. Drugo ravnavo je opraviti v 4 do 6 tednih po prvi: posebno moramo skrbeti za to, (ia poškropimo vse nove liste, ki so se v t&m času razvili. Po opazovanji novega perja bomo spoznali, ali se moramo zato, ker se je bolezen povrnila, morda požuriti z drugo ravnavo. Tu moramo posebno poudarjati, da najizdatcejše ravnave so tiste, katere izvršimo, predno se prikaže bolezen. Včasih se prikazuje peronospora samo sporadno, to je, le tu pa tam na kakem posameznem listu in ostaja tako nekoliko časa, ne da bi se zganila; toda hipoma se prav močno razvije in splošno razširi, kakor bi jo bil blisk raznesel. V takem slučaji ni mogoče, da se škropi ali potrosi še prej, ko je bolezen uže močno poškodovala trte Da se to lahko zgodi, uče nas žalostne izkušnje lanskega leta. Zato pa zahteva previdnost, da poškropimo ali potrosimo trte prvikrat uže, ko slutimo, da se zelo bliža. Za škropljenje je dobro rabiti škropilnico, katera mora zadostovati ne samo vsem drugim pogojem, ampak tudi škropiti tekočino razprašeno v mnogo enakoličnih kapljic na daljavo 1 do 2 metrov. Delavec bo stopal enakomerno naprej in držal škropilnico tako, da bo tekočina zviška deževala na trtuo perje. Zadosti je, če se poškropi le površni del listov, to pa, predno se poveže omladje na kolce, ali pa nekoliko dni po tem, da se perje uravna, in da pride površna stran listov v naravno lego. Škropi naj se raje obilo, in sicer tako, da se porabi okoli 100 litrov zmesi za 100 dobro obraslih trt. Posamezne ravnave ali škropljenja je treba zvrše-vati ob suhem vremenu in da ni prevetrno, tudi ne ob takem času, ko solnce prehudo pripeka (od 11. ure do-poludne do 3. popoludne); priporočamo pa, naj se ne opušča navadno žveplanje proti trtni bolezni (oidium). Bakreni žveplik se v drugih oblikah — na pr. kot prašna zmes — ni v preteklih letih z enakim uspehom rabil, kakor apneno-bakrena zmes, ali pa je imel v takih oblikah rabljen, škodljive nasledke za škropljene trte. Zato ne moremo nikakor priporočati, da se take raz-topire in zmesi še dalje rabijo bolj na obilo. O bakreno-apneni zmesi moramo omeniti, da je delala prav povoljuo tudi tedaj, ko je imela v sebi manj bakra, nego je popisano v tem pouku. Zato lahko priporočamo, da se narede veče poskušnje s tako stanjšano zmesjo. Ravnati pa je s to zmesjo tako, kakor je razloženo v tem pouku; pripravljati jo je tudi tako, kakor je popisano za zmes s 3% bakrenega vitrijola in ni treba druzega, nego stanjšati jo, kadar je napravljena, s polovico (50 litrov) ali z enoliko (1 hekto) ali pa s podvojeno množino (2 hekta) vode, da se dobi zmes z 178 2%, oziroma 1 % % ali 1 70 bakrenega ž^eplika. Nikakor pa ne moremo svetovati, da se zmes toliko stanjša, da bi imela še maoj nego le/() vitrijola.