Leto XXn., št. 124 Ljubljana, torek 2. fraga 1942-XX Cena cent. 7® Upra volterò i Ljubljana. foconi ter« oliai L Telefon k. 51-22, 31-23. 31-24 bivrraml oddelek s Llubljioa, PoccUlm a*- d 5 — Telefon fc. 31-23. 31-26 EVxlruinica Noro mesto i Unbljansfca eoa 42 Saftinj s za Ljubljansko pokrajino pei pofcao-čekovnem zavoda fe. 17.749. a ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con. Post. No U-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglate to Kx. Itali ie in ftinwnwrra ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO lilitfi flit dan ma ponedeljka Naročnina znala mesečno Ut IZ*—*, a inozemstvo pa Lit 22.80 Utedoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva obča ho ». telefon feev. 31-22. 31-23. 31-24_ Rokopis« se ne vračale CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pubblicità di provenienza italiana ed estera s Unione Pubblichi Italiana S. A. MILANO Netta superiorità aerea 86 apparecchi nemici abbattuti nel cielo Ubico nel corso di cinque giorni — Altri 57 carri armati catturati Il Quartiere Generale delle Forze Annate comunica in data di 1<> giugno 11 seguente bollettino di guerra n. 731: Contrattacchi nemici, tendenti in Marina-rie» a liberare reparti accerchiati, sono stati decisamente stroncati. Nel corso di questi combattimenti la ferrea divisione coxrazata Ariete infliggeva gravi perdite all'avversario. Altri 57 carri armati venivano catturati. Intensa l'attività dell'aviazione italiana e germanica: 33 velivoli risultano abbattuti dalla caccia dell'Asse in una serie di vittoriosi scontri, 4 dalle artiglierie contraeree di grandi unità terrestri. Dal 26 al 31 maggio il nemico ha cosi complessivamente perduto nel cielo libico 86 apparecchi mentre ammontano a diverse decine quelli distrutti al suolo. In azioni di bombardamento contro le basi di Miccaba e Ca'Venezia gli obbiettivi sono stati ripetutamente centrati. 2 Spitfire sono precipitati in seguito a duelli contro i nostri cacciatori. Nella notte scorsa l'aviazione britannica ha compiuto una nuova incursione a ondate successive e con notevoli forze sulla città di Messina: un morto e 13 feriti nella popolazione civile, danni notevoli ad alcuni fabbricati, tra cui l'ospedale Principe di Piemonte dove 40 ricoverati rimanevano feriti. 2 bombardieri, centrati dalla difesa contraerea, sono caduti in mare tra Villa San Giovanni e la Riviera del Faro, ''altro tra Gallina e Catona. 170 LADIJ POTOPLJENIH V maju sta nemška mornarica in letalstvo uničili 924400 ton sovražnega ladjevja — Povračilni letalski napad na Canterbury Popolna letalska premoč tffe sovražnih letal sestreljenih v Libiji v zadnjih 5 «fseh Nadaljnjih 57 tankov zaplenjenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 1. junija naslednje 731. vojno poročilo: V Marmariki so bili odločno odbiti sovražni protinapadi, s katerimi naj bi se bili osvobodili obkoljeni oddelki. V tej bojih je železna oklopna divizija Ariete prizadela nasprotniku hude izgube. Zaplenjenih je bilo nadaljnjih 57 tankov. Intenzivno delovanje italijanskega in nemškega letalstva: 13 letal so sestrelili osmi lovci v vrsti zmagovitih spopadov, 4 pa protiletalsko topništvo velikih oddelkov vojske. Od 26. do 31. maja je sovražnik na ta način izgubil nad Libijo skupno 86 letal, večkrat po deset aparatov pa je bilo uničenih na tleh. Pri bombniških napadih na oporišča v Mikabi in Ca'Veneziji so bile vojaške naprave ponovno zadete. Dva Spitfira sta bila sestreljena v dvobojih z našimi lovcL V pretekli noči Je angleško letalstvo znova v valovih in z znatnimi silami napadlo mesto Messino. Med civilnim prebivalstvom je bil eden ubit, 13 ljudi pa je bilo ranjenih. Povzročena je bila znatna škoda v posameznih poslopjih, med drugim v bolnišnici Principe di Piemonte, kjer je bilo 40 bolnikov ranjenih. Protiletalska obramba je zadela dva bombnika in sta padla v morje, prvi med Villo San Giovanni in Riviero del Faro, drugi pa med Gallino in Catono. Naraščajoče vznemirjenje v Londonu Stockholm, 1. jun. d. V Londonu vlada naraščajoča vznemirjenost zaradi razvoja velike tankovske bitke v zapadnem delu Cirenaike v severni Afriki. Vsi londonski dopisniki švedskih listov v ponedeljek zjutraj soglasno javljajo, da so v pristojnih britanskih krogih mnenja, da je orjaška tankovska bitka sedaj dosegla vrhunec in pričakujejo, da se bo poslej razvila v odločilno fazo. Prav tako javljajo švedski dopisniki svojim listom, da je v Londonu padla za kritičnost položaja zelo značilna ugotovitev, da je »položaj na bojišču docela nepregleden«. Londonska poročila pravijo, da je zaradi peščenih viharjev položaj sedaj še bolj zapleten, kakor pa je že bil v zadnjih 36 urah. Zelo značilno je tudi poročilo agencije United Press, ki ga prav tako navajajo švedski poročevalci. Ta agencija označuje tankovsko bitko v zapadni Cirenaiki kot »najbolj fantastično .bitko, ki divja brez oddiha noč in dan.« V tem poročilu je rečeno, da je 15 do 21 osovinskih tankovskih divizij južno od Bir Hakima prodrlo skozi angleške obrambne črete in se razširilo vzhodno od te črte na ozemlju, ki meri kakih 500 kvadratnih kilometrov. V severnovzhodnem kotu tega ozemlja, pravi nadalje poročilo agencije, so nemške sile že v bližini Acrome. Poročevalec sodi, da bi v tej orjaški bitkf utegnila biti zmaga na angleški strani, ako bi »uspelo celokupne osovinske oborožene sile odrezati«, takoj pa pristavlja, da je to seveda veliko vprašanje. General Rommel ima po mnenju dopisnika agencije nedvomno v rokah še mnogo adutov, ki jih bo v tej borbi izigral. Tudi dopisnik stockholmskega lista »Svenska Dagbladet« svari pred prenagli-; mi sklepi glede nadaljnjega razvoja tankovske bitke v Cirenaiki. Istega mnenja je vojaški sotrudnik londonskega lista »Sunday Express«, ki v svojem poročilu naglasa, da je treba računati s presenečenji, ki jih ima pripravljene poveljnik nemških afriški sil general Rommel in opozarja predvsem na možnost, da Nemci izkrcajo svoje padalske oddelke za hrbtom britanskih čet 8. angleške armade, ki stoje v borbi proti italijanskim in nemškim olx>roženim silam. Nadaljnja poročila iz Londona priznavajo izredno hude izgube, ki so jih angleške letalske sile pretrpele v zadnjih 36 urah. Vsa poročila se strinjajo, da utegne v orjaški tankovski bitki v Cirenaiki priti vsak trenutek do odločilnega preokreta. Napadi na Malto Stockholm, 1. jun. V preglednem poročilu delovanja osovinskega letalstva nad otokom Malto v razdobju zadnjih 36 ur je bilo po informacijah iz-Londona objavljeno z britanskega urainega mesta posebno poročilo, v katerem je rečeno, da so v soboto osovinska letala izvršila tri hude napade na otok Malto. Napadi osovinskega letalstva so bili osredotočeni v prvi vrsti na britanske letališke naprave na otoku. Kakor običajno označuje tudi to pot londonsko poročilo pri bombniških napadih povzročeno škodo za »malenkostno«. Nadalje veli londonsko poročilo, da so po sobotnih napadih močne skupine osovinskega letalstva tudi v nedeljo napa Ile vojaške objekt» na otoku. Churchillov sin ranjen Carigrad, 1. junija. Iz Kaira poročajo, da je bil kapetan Randolph Churchill, sin angleškega ministrskega predsednika, ranjen ob priliki avtomobilske nezgode, ki se je pripetila na cesti med Kairom ln Aleksandri jo. (Corriere della sera.) Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. junija. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti so bili lastni krajevni napadi uspešni. Posamezni napadi nasprotnika so bili odbiti. Letalstvo Je z velikim uspehom bombardiralo vojaške cilje v luki mestu Sevastopolju. V vodah pri Murmansku so strmoglave! poškodovali z bombamj dve veliki bojni ladji. V severni Afriki so bili angleški protinapadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Nemški in italijanski lovci so včeraj sestrelili v bitkah v zraku 24 angleških letal. V teku dosedanjih težkih borb so nemške in italijanske čete zajele nad 2000 ujetnikov in uničile ali zaplenile nad 350 bojnih voz, 53 topov in mnogoštevilen drug vojni material. Ob obali Rokavskega preliva je sovražnik izgubil včeraj 19 letal. V povračilo za teroristični letalski napad na notranje mesto Kclna so močni letalski oddelki v pretekli noči napadli sedež Canterbury jskega nadškofa v južno-vzhcdnj Angliji s tisoči bomb. Nizko leteča letala so pri dobri vidljivosti ugotovila velike požare. Posamezna angleška letala so izvršila brezuspešne molilne polete nad zapadno Nemčijo. Borba proti oskrbovalni plovbi Anglije in Zedinjenih drž^v je bila v mesecu maju posebno uspešna. Mornarica in letalstvo sta potopili 170 ladij s skupno 924.400 br. Duce med mladino Velika telovadna prireditev v Rimu Rim, 1. junija s. V marmornem stadio- bil v'polni bojni opremi, je nato v teku za nu je fašistična mladina snoči praznovala j pustil igrišče r\T*Q 7n i \r mmlaHi 7 vpliÖäStüO telovadno « Prireditev prisostvoval tudi praznik pomladi z veličastno telovadno Prireditev se je nadaljevala z ritmičnim prireditvijo, ki ji je Duce. V stadijonu se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je sprejela Duceja, ko se je ob 18. pojavil na glavni tribuni, z ogromnim navdušenjem. Vzkr'kanje je bilo tolikšno, da je preglasilo zvoke mladinskih fanfar, ki so oznanili njegov prihod in pričetek prireditve. Ves stadion je bil okrašen s tisoči prapori. Na igrišču so bile razvrščene gojenke fašistične telovadne akademije v Orvietu in ženskih "kolegijev, za njimi pa nešteto praporov fašistične mladine. Pod odrom, ki je bil rezerviran za Duceja, so se zbrale najuglednejše ose mi osti, čjc.ni diplomatskega zbora, vojni mvalidi ur zastopstvi slovaške in albanske n:-!ad'ne. Med drugimi sta prisostvovali veliki prireditvi tudi princesa Jolanda in groiica Ciano. Prireditev se je pričela s pcrcdravom Duceju, ki ga je odredil Tajnik strani?. Duce je povabil k sebi na oder vojaške zastopnike Nemčije, Japonske ter nače'-nika "lova.j) reč pokazali, da nastajajo s to brzino nove težave, kajti tlakovne razmere se pri tem bistveno spremene, če prekoračimo brzino zvoka, nastopijo ob nosilnih ploskvah zgoščevalni sunki, s temi pa močno povečanje zračnega upora. Ti poskusi nam torej kažejo, da se da zmogljivost letal brez nadaljnjega izboljšati, a da si je treba vsako takšno izboljšavo pri sedanjem stanju tehnike izvojevati s čedalje tršo borbo. VSAK DAN ENA »Niste videti nič preveč veseli!« »Veste, stvar je taka: moja žena namerava odpotovati, a če bi kazal pr e vesel obraz. bi mi nazadnje ostala tu!« Žrtve džungle. Malokdo ve, da so vsako leto tisoči in tisoči ljudi žrtve zveri: tigrov, levov, kač itd. Računi povedo, da samo v Indiji umre na ta način okrog 3000 ljudi na leto. Povprečno 1700 jih raztrgajo leopardi, 1200 tigri in 100 medvedi. Največ ljudi pa je žrtev kač in sicer strupenih kober, katere vsako leto zastrupijo najmanj 24.000 ljudi. Volov in ovc pa zveri raztr-žejo vsako leto najmanj 70.000. prav kakor sodobna italijanska in tuja književnost, zgodovinske in kritiške zbirke, spomini, potopisi, gledališka dela in druga prihajajo na trg v tolikem izobilju, da je zares mogoče zadovoljiti okus in potrebo najbolj zahtevnih bralcev. Pisec vidi v tej obilni založniški produkciji, ki ji seveda tudi ustreza večji konzum knjige, kakor ga je bil« opaziti kdaj v prejšnjih časih, novo potrditev pojava, ki je siguren znak oblikovanja sleherne kulture: rastoče zanimanje za to, kar lahko pouči človeka in razširi njegov miselni svet. Knjiga je postala zopet predmet, ki ga ljudje kupujejo, iščejo in o njem padi govore. Umetnostne razstave so sedaj v italijanskih središčnih mestih prav pogoste. Pri tem ne mislimo samo mest, kakor sta Rim in Firenze, v katerih »e dolgi trak likovno-umetnositnih prireditev skorajda sploh ne pretrga. V Genovi je bila v zadnjem časij razstava rimskega kiparja De Feil ice. dalje samostojne razstave slikarja Romola Ber-nardija, kiparja Francesca Messine, skupine ligurskih umetnikov, ki so razstavili osnutke kiparskih in slikarskih del kot nazorne prispevke k pouku o nastajanju umetnine, dalje razstava slikarja in kiparja Alda Gkw-danija. V Benetkah so otvorili novo »Gallieno del Cavallino«. Na prvi razstavi so bili zastopani mojstri sodobne italijanske umetnosti, kakor so Campigli. Carna. Cesetti, Marini. Romanelli, Rosai. Sironi in Tosi. — O zanimivih in pomembnih razstavah poročajo tudi iz manjših mest, kakor so Viareggio, Pistoia in druga. Obsezna hrvatska zgodovina glasbe. Matica Hrvatska v Zagrebu je izdala kot svojo drugo jubilejno knjigo prof Josipa Andreisa »Po vi jest glasbe«. 750 strani obsega joče delo sega k prvim začetkom glasbe na Grškem in obravnava tudi glasbo vzhodnih naroda*. Kronika * Italijanski ranjenci v Solnogradu. 50 italijanskih težko ranjenih vojakov se je pripeljalo z vzhodne fronte v Solnograd, kjer jih je sprejel državni namestnik dr. Scheel. Ob tej priliki jim je izrekel dobrodošlico tudi vodja nemških vojnih žrtev Oberlindober. * Uspehi italijanske pevke v Nemčiji. Znamenita pevka Franca Somigli je začela gostovati na berlinski državni operi, že pred letom, ob priliki gostovanja rimske Opere v Berlinu, je osvojila občinstvo z izrednim talentom in temperamentom. Zdaj je nastopila kot Šaloma in sicer docela drugače, kakor sedanja berlinska Šaloma Marija Cebotari. Pela je v nemščini in je doživela izreden uspeh. — V Breslavi bo te dni premiera najnovejše opere znanega italijanskega skladatelja Francesca Mali-piera. Opera »življenje je sen« je uglasbena. po znani Caldernovi drami. • Periodičen komet nanovo odkrit. Kakor je bilo te dni objavljeno, je japonski astronom Kanda v Mitaki pri Tokiu 9. t. m. v ozvezdju Malega psa spet odkril komet, ki ga poznajo astronomi že od leta 1902. To je komet Grigg-Skjel-lerupp, ki se pojavlja vsakih pet let in so ga poslednjič videli 1932 in 1937. Edino še Enckejev komet se pokaže pogosteje in sicer na vsake tri in četrt leta. Novo odkriti komet. je imel tokrat samo svetlobo 10 in je stal na večernem zapad-nem nebu tako nizko, da so bila raziskovanja prijateljev neba s pomočjo manjših daljnogledov gotovo zaman. Komet Grigg-Skjelerupp je četrti v letošnjem letu. Prvi trije so bili odkriti po vrsti v januarju, februarju in marcu. • Prvi odlikovanee z viteškim križcem nemškega zaslužnega križa višji mojster Franc Hahne je doma iz Poruhrja in je že od mladosti s tremi brati uslužben v nfsmški oboroženi industriji. Z lastno prakso in nadarjenostjo je ustvaril različno novo orožje, posebno pa se je izkazal, ka-dar je bilo treba nove izdelke v kratkem času dobaviti vojski. Mož je spreten organizator, ki uživa veliko zaupanje med delavstvom kakor tudi med konstrukterji. Marsikatero iznajdbo je sam preizkusil. Tudi eden izmed njegovih sinov je sodeloval pri ustvarjanju novega orožja, zdaj pa se bori na fronti. Franc Hahne pravi, da ima posebno oporo v svoji ženi, ki ga vedno bodri, kadar mu popušča volja. Letošnjo zimo se je uveljavil pri izdelavi novih oklopnikov. • Madžarski Nobelov nagrajenec častni doktor v Padovi. Iz Milana poročajo: Madžarski profesor dr. Albert Szent-Gjörgyi je bil na staroslavni univerzi v Padovi promoviran za častnega doktorja. Ob tej priliki so milanski listi objavili članke in slike madžarskega znanstvenika. ki je bil odlikovan z Nobelovo nagrado. * Nesreče v planinah. Nad Inomostom se je ubil 171etni Karel Haider iz Zirla, ki je iskal redko planinsko cvetje. Uradnica Hilda Brandsteterjeva se je ponesrečila pri Gablonški koči in so jo našli nezavestno s prebito lobanjo, léletni Jožef Höflinger je padel z jubilejne poti k Divjemu cesarju in si je pretresel možgane ter polomil ude. 181etni električar Karel Eich-linger iz Windischgarstena se je odpravil Ea neko nevarno steno v navadnih čevljih. Seveda mu je spodrsnilo in je obležal mrtev v prepadu. ♦ O postanku vojaškega pozdrava ali salutiranja pravi nemški vojaški tednik; Kakor je dokazano, vojaški pozdrav z do-tikljajem z desnico na čepico ni nastal po vplivu francoske revolucije in tudi ne na odredbo nemškega vojaškega poveljstva. To je bila samo posledica dejstva, da se nek lan ja vojaška pokrivala, torej kučme in grenadirske čepice, niso dale sneti z glave. Ker so bile zelo težke, so namreč morale biti pod brado pripete z jermen-čkom. To je veljalo pozneje tudi za čelade in še prav posebno za šlem. Lahko sodimo, 'la so vojaki izprva pozdravljali z levico in sicer na ta način, da so se z enim samim prstom dotaknili značke na pokrivalu ali roba čepice. Tu in tam se je še ohranil način pozdravljanja z dvema ali tremi sključenimi prsti. ♦ Konec jedilnih vagonov v Nemčiji. Od včeraj dalje so ustavljeni v okviru Nemčije jedilni vagoni državne železniške uprave. Namesto njih so v brzovlake vključeni navadni vagoni. * Častne listine za padle mornarje. Nemški mornariški uradni list je objavil naredbo, po kateri prejmejo svojci mornarjev, ki padejo ali\wnró v teku sedanje vojne, častno listino o časti polni smrti po- kojnega. Častno listino izda pokojnikov predstojnik in jo po možnosti pošlje svojcem obenem s sporočilom o smrti. Za častne listine lahko zaprosijo vsi, ki so v tej vojni izgubili svojce pri nemški vojni mornarici. * Slovaški dnevnik v Budimpešti. Te dni je začel v Budimpešti izhajati dnevnik »Slovenska Jednota« kot glasilo slovašUe narodnostne skupine na Madžarskem, List. je doslej izhajal kot tednik, zdaj pa mu je omogočeno dnevno izhajanje po dogovoru madžarske in slovaške vlade. Slovaška narodnostna skupina na Madžarskem ocenjuje ta pojav kot važen prispevek k razvoju znosnejših sosedskih odnošajev med Madžarsko in Slovaško. * žveplen dež nad Salzburgom. Nedavno so v Salzburgu opazovali redek naravni pojav. Iz temnih oblakov se je vsul rumen dež, ki se je zdel pomešan z žveplam. Čuden naravni pojav pa so pozneje kaj enostavno razložil. Povzročitelj žveplenega dežja so bile cvetoče smreke. Vsake 4 leta se namreč smreka razcvete in so njeni cveti polni rumenega cvetnega prahu. Veter je cvetni prah raznesel po okolici, deževne kaplje pa so ga pritegnile nase in na zemljo je padal žvepleni dež. * Potrjene smrtne obsodbe v Dimitrovem procesu. Vrhovno bolgarsko sodišče je potrdilo 11 smrtnih obsodb v procesu proti Juriju Dimitrovu in tovarišem. Med obsojenci je 5 inozemskih državljanov, med njimi tiskovni ataše pri bivšem angleškem poslaništvu v Sofiji Davis in tiskovni ataše bivšega jugoslovanskega poslaništva Petkovič. * Naseljevanje romunskih ribičev v donavski delti. Od 22.980 rumunskih kolonistov, ki so bili prišli iz Južne Dobrudže, so oblastva doslej naselila 13.500 družin v okrožjih Constanca in Tulči. Naseljencem je bilo dodeljenih 134.000 ha obdelovalno zemlje. 700 družin je bilo naseljenih v okrožjih Radauc, Sučava in Jassi. Večino Ru-munov iz Južne Dobrudže nameravajo oblastva naseliti v južni Besarabiji in v donavski delti. V ta namen je bilo odobrenih 25 milijonov lejev za gradnjo ribiških hišic in 18 milijonov lejev za ribiške potrebščine * Previdnost pred bikom je vedno na mestu. še ni dolgo, kar smo poročali, da je nekje na Štajerskem bik napadel nekega starčka v gozdu in ga pobodel do smrti. Zdaj poročajo štajerski listi o novem tragičnem dogodku, ki se je primeril nekje nad Mariborom. 491etni posestnik Janez Kraus je bil napaden od svojega bika, ki je gospodarja podrl na tla in mu zadal tako hude poškodbe, da je Kraus umrl še tisto noč v bolnišnici. * Otrok se je igral s kačo. V bližini Se-kove se je mudil delavec Božič iz Knittel-felda s svojim -letnim sinkom na bregu nekega potoka. Ko se je za kratek čas odstranil, si v potoku umil roke in se nato spet vrnil k sinčku, je zgrožen opazil, da se njegov Petrček igra z modrasom. Kača se je sončila na robu ceste in je oče prej ni videl, sinko pa je pohitel k njej, čim se je zganila. Božič je z dobro pomerjenim udarcem s palico na glavo usmrtil strupenjačo, preden se je zgodila nesreča. * Otroci se radi obešajo na avtomobile in na druga vozila. To je ena izmed najbolj nevarnih otroških razvad. Kljub vsem opominom se venomer dogajajo nove nesreče. O eni izmed njih poročajo, da se je zgodila na državni cesti pri Voitsbergu na Srednjem štajerskem. Po cesti je hitel traktor s prikolico, polno lesa. Nekateri šolarji so se brž obesili na vozilo. Vozač jih je oganjal in so odskočili v usodnem trenutku, ko je mimo privozil neki tovorni avto. Nesreča je hotela, da je 121etni Karel Prešan padel pod tovorni avto, ki mu je zdrobil glavo in je bil deček na mestu mrtev. * Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstrè in dopolnilni izpiti iz železobetona se bodo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri Visokem komisariatu ljubljanske pokrajine v dneh od 5. junija 1942-XX dalje. Pismeni del izpita prične dne 5. junija ob 8. uri v prostorih tehniške fakultete univerze v Ljubljani, Aškerčeva ulica štev. 2. Rok za ustni izpit se naznani vsakemu prosilcu posebej pri pismenem izpitu. Kand'dati, Id imajo že vložene prošnje za pripustitev k izpitu in hočejo polagati izpite v tem roku, naj se javijo navedenega dne izpitni komisiji in naj prineso s seboj vse potrebne risalne priprave. Do pHičetka izpita mora biti plačana tudi izpitna taksa. Kandidati, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo polagali izpitov v tem roku, bodo mogli polagati izpit v prihodnjem roku, ki bo predvidoma v poletju 1942-xX in bo objavljen posebej. * Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji se prično S. junija. Pouk po desetprstnem èlatemu. Največja moderna strojepisnica. Učnina nizka. Informacije m prospekte daje: Trgovsko učil išče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Vstopi lahko vsakdo. IZ LJUBLJANE u_ Nov grob. Po kratkem trpljenju je v 66. letu starosti preminil sodni svetnik V pokoju g. Anton Kajfež. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v sredo ob pol 8. v župni cerkvi sv. Jakoba. Naj v miru počiva. Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno soža-lje. u— Vendarle nekaj dežja. Letošnji maj, ki nàm je tako prijazno stregel z vremenom, nam je za slovo naklonil nekaj dežja. V nedeljo čez dan se je vreme kujalo, vendar je tudi še popoldne tu in tam pokukalo sonce izza oblakov. Zvečer, ko smo se že odpravljali z ulic domov, pa je začelo deževati med bliskom in grmenjem. Kar dobro je zamočilo prirodo, čeprav se je nevihta kmalu unesla. Junij je nastopil svojo vlado s precej ohlajenim in oblačnim ponedeljkom. u— Odrezke od maščobe, sladkor ln milo za mesec maj bo mestni preskrbovalni urad sprejemal od petka 5. t. m. dalje po že objavljenem vrstnem redu tako, da pridejo v petek na vrsto trgovci z začetno črko P do S. Trgovce opozarjamo, naj se vestno ravnajo po določenem razporedu, da ne bo nepotrebnega navala. S seboj morajo prinesti po dva izvoda natančnega pregleda oddanih odrezkov na osminki pole papirja. Prazne vreče naj pa trgovci, zavodi in ustanove, ki dobivajo moko neposredno iz skladišč mestnega preskrbovalnega urada, vračajo tako, da bodo prazne vreče dobav moseca aprila in maja vrnili ta mesec, prazne vreče dobav meseca junija naj pa vrnejo julija meseca, seveda vedno po že objavljenem razporedu. Mestni preskrbovalni urad prosi vse prizadete, naj se natanko ' ravnajo po teh navodilih, ker skladišče sicer vreč ne bo prevzelo. u— Na fižolu in bobu so se že pojavile listne uši. Ker se te škodljivke hitro množe, jih takoj začnimo zatirati. Napadene rastline škropimo s 1—2% tobačnim izvlečkom, kateremu dodamo še V« do 1% ma-zavega mila. Samo enkratno škropljenje ne zaleže dosti, ker se selijo uši z drugih rastlin, prenašajo pa jih tudi mravlje, škropimo v presledkih od 8—10 dni, če potreba še pogosteje, najboljše proti večeru, da se škropivo prehitro ne posuši. V zadnjem času zatiramo listne uši s tobačnim prahom. Z njim dobro poprašimo napadene rastline s pomočjo razpršilnika. Ce tega nimamo, trosimo in razpršimo tobačni prah po rastlinah in ušeh kar z roko. Po dežju prašenje ponovimo. Veliko listnih uši pokončajo pikapolonice in še nekatere druge koristne žuželke. Tobačni prah in tobačni izvleček dobite pri »Sadjarskem in vrtnarskem društvu«. u— Nesreča. Brana je padla na nogo in jo prebodla 191etnemu mizarskemu va-jeicu Stanetu žitniku iz Ljubljane. — Pri demontiranju centralne peči se je ponesrečil 301etni tesar Ivan Drenik iz Ljubljane. Vijak mu je razmesaril desno dlan. 5-letni Tonček Smole, sin šivilje iz Ljubljane, je pri igri padel in se poškodoval po obrazu. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. u— Za dijake srednjih in strokovnih šol prično novi strojepisni tečaji dne 3. junija. Učnina nizka. Tečaji so eno-, dvo- ali trimesečni. Prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Iz Novega mesta n— Nadomestek za modro grlico. Te dni je prispela v Novo mesto prva pošiljka škropiva za vinograde. Škropivo, ki je dober nadomestek za modro galico, bodo prejemali vinogradniki pri novomeški kmetijski nabavni zadrugi. Vinogradniki iz občin Novo mesto. Šmihel-Stopiče Št. Peter, Brusnice, Ajdovec. Toplice in Prečna bodo prejeli pri zadrugi za vsak hektar svojih vinogradov po 31 kg škropiva od tega pa od stedanjc prve pošiljke le 60%. ostalih 40°/« pa prejmejo v teku meseca junija. To količino prejmejo vinogradniki na p« d-lagi potrdil, ki jim jih morajo izstaviti občine, na katerih teritoriju leže njih vinogradi. Iz potrdil mora biti razvidna točna površina vinograda. Vinogradniki, ki imajo vinograde v več občinah, morajo predložiti potrdila vsake občine, v kateri imajo svoje vinograde. Prejem nadomestka morajo potrditi vinogradniki z lastnoročnim podpisom, zato naj pridejo osebno po škropivo. n— Osebne izkaznice. Opozarja se prebivalstvo. da mora v primeru spremembe poklica ali menjave stanovanja zahtevati pei svoji občini novo osebno izkaznico, staro pa vrniti občini, da jo uniči. Za namen naj dvigne na občini posebne tiskovine in osnovni obrazec prošnje za oeebno izkaznico. n— Na živinski sejem na Loki je bilo v ponedeljek pripeljanih 190 prašičev. Prvikrat so se pojavili na sejmu tudi italijanski prašiči, ki jih je bilo prignanih preko 50 rilcev, ter so se prodajali ceneje od domačih. Prodani so bili skoraj vsi prignani prašiči. Istočasno je bil . pri Ferliču. 16. uradni sejem za odkup klavne živine. Komisija je večino živine ocenila kot prvovrstno. Večji je bil dogon na 11. sejem za odkup prašičev za zakoL Teh je bilo pripeljanih prav lepo število, med njimi večina znanih dolenjskih pršutarjev. n— Sečnja lesa. Novomeško okrajno glavarstvo razglaša, da je zaradi pomanjkanja lesa za tehnično rabo in drv za gorivo na podstavi člena 67. zakona o notranji uporabi, dovoljeno, da se do nadaljnje odredbe izkoriščajo gozdovi tudi v poletnem času in to ne glede na odločila § 78 Zakona o gozdovih. Prepovedano pa je vsako poletno izkoriščanje nizkih gozdov. n— Konj ga je brcnil. V Mali Poljani pri Škocjanu se je približal pri napajanju kočar Janez Gomilar sosedovemu konju, ki ga je nenadoma s takšno sólo udaril v čeljust, da mu jo je razbil. Zdravi se v kandijsiki bolnici Usmiljenih bratov. n— Brivnice na Telovo bodo ves dan zaprte, na kar se opozarja občinstvo. n— Na žerjavici se je opekel. Na Brodu pri Šmihelu je stopil na žerjavico šestletni posestnikov sin Florijan Tavčar :n se nevarno ožgal po obeh stopalih. n— Številne nesreče. Pri delu na polju je 321etna žena delavca Ana Hrovat iz Straže tako nerodno padla, da si je zlomila desno roko. — Pri obiranju majskih hroščev Je padel s hrasta 91etni delavčev sin Janez Kosi iz Velike Pirešice pri Črmošnjicah in si zlomil levo roko in levo nogo. Alberti- Rjaveč Da le stopi Žermena v konjušnico, že konj okrene glavo k njej in začne tiho hrzati. Dekle ga nežno prime za povodec in mu češe grivo s prsti. Med češljanjem konj globoko diše in vlaži svoje baržunaste nozdrvi. Dekle nato izvleče iz majhnega vezenega žepa košček sladkorja in ga dene na dilan. »Daj, vzemi, rjavček... Vzemi, miljenec moj 1...« Žival vzame sladkor s svojo debelo drhtečo ustnico. Ko ga zmrvi z zobmi, se Žermena vzpne na prste in ga poljubi na čelo. »Zermena, Žermena! Kje ste?« se začuje ta hip moški glas za vrati. Dekle se jezno strese in odgovori: »Evo me, takoj pridem.« Ko jStopi iz konjušnice, ji zablišči v oči močna svetloba. » »Spet ste bili v konjušnici,« vikne mladenič, ki jo je iskal. »Le kako zadovoljstvo najdete v konjski družbi!« Žermena ga togo pogleda. »Kaj vi ne ljubite živali. Robert?« »Zakaj bi jih ljubil!« »Kako tedaj morete ljubiti ljudi!« On se prisiljeno nasmeje. »To je nekaj čisto drugega...« odvrne fant, tipajoč jo za roko. Zermena mu jo naglo iztrga. Toda prsti mladiča, s katerim se je nerada zaročila, le da bi staršem ustregla, so jo krepko držali Robert opazi, da je napačno ravnal in hoče popraviti. »Dobro, predstavite me svojemu ljubljencu! Čeprav ne ljubim živali, sem uverjen, da bomo postali dobri prijatelji.« Zermena se nasmeje. Ponižnost zaročenče-va ji je všeč. »Pojdite v konjušnico!« Ko konj opazi moško postavo poleg svoje gospodarice, začne nervozno biti s kopiti. »Čuvajte se!« vikne Zermena Žival se nagne naprej, vzpne se na prednje noge, život se skrči in z vso močjo sune z zadnjimi nogami. »Ah, vražja mrha.« vikne Žermenin zaročenec, »drago mi boš to plačala!« Po tem dogodku je ljubosumna mržnja med rjavcem in mladeničem postajala vse jačja. A Robert se je čuval Dobro ie pazil, da ne pride preblizu kopitom, ki jih je sama Zermena barvala s črno barvo. In Iju-til se je na dekle, ki je posvečalo toliko pflžnjs svojemu varovancu. Zermena je vse teže prenašala Robertovo prisotnost in zaupala je konju svojo žalost: »Ne ljubim ga!« je šepetala v tisto veliko uho. ki se je tožno obrača)'o k njej. »Nikdar ga ne bom ljubila Čutim, da bom kraj njega nesrečna vse življenje___« In konj — kakor da se je pridružil njeni bolečini in njenemu strahu. Nekega jutra je morala iti Zermena k šiviliji v sosednje mesto. Rjaveč, katerega Vinko Temelj: »Božji goljuf« Že pred dvajsetimi leti se je ta vzdevek prijel strica Martina in se ga drži ko klop. Mož bo moral dajati nekoč še pred najvišjim sodnikom pojasnilo, in da bi ljudski glas ne postal božji glas, je treba že zdaj razjasniti neobičajni primer. V mladih letih ne bi mogli predvidevati, da se bo primerila Martinu na stara leta taka nerodnost, ga zasledovala desetletja in več, kajti mož si bo kmalu na-prtal že deveti križ na rame. Martin je bil svoj čas prikupen fant, gostilničarjev sin tam nekje pod Dolenjskim Triglavom. Danes kajpak da ni več senca onih dni, je enookec, na desni roki mu je ostal poleg palca le še sredinec; prstov ni izgubil hkrati, kazalec mu je odčavsnil šele pred dvajsetimi leti prašič, ko je zadnjič pokazal čekane. Ko je bilo Martinu petnajst let, je šel v uk in manjkalo je le še leto dni, da bi bil pomočnik. Pa 1?e je primerilo, da je vrgla nanj oči lepa in živahna mojstrova hči Francka. Fant od fare bi ob taki sreči zavriskal; ne tako naš Martin, ženska bližina mu je vzbujala strah in družil,se je le s svojim spolom. Mladenka pa si je prizadevala na vse načine, da bi navezala Martina nase. Prilika se ji je nudila prav kmalu, oče in mati sta po-romala na Brezje, ona pa je varovala dom, pa je stopila po polnoči v Martinovo kamro, potresi a postelnjak in prebudila zaspanca. Klada si ni znal pomagati, skril se je pod edejo in se naredil nezavestnega. Dekle ga. ni moglo prebuditi, dasi je poskusila vse. nazadnje še jok. Martin se ni hotel predramiti. Ob drugi priliki je podkupila Martinovega *ovariša, da ga je spravil k oknu zaljubljenke. Teslo pa ni hotel smukniti v dekličino kamrico. Vzela mu je klobuk, Martin pa jo je pobrisal gologlav izpod nageljčkov in rožmarina. Drugega dne pa je le bil Martin zaradi nočnega dogodka pri delu nepazljiv, da je bil ob oko in oba prsta desnice. Nadaljni uk je moral obesiti na kljuko. Po okrevanju je prevzel v domači fari službo cerkovnika, ki pa ni zadostovala za življenje. Nato ga je župnik spravil k nunam. Tu je Martin služil polnih štirideset let Bogu in nunam; bil je skromen vratar, delil je revežem kruh, prižigal in ugaševal sveče, praznil cerkveno pušico, oblačil mašnike in nadomestoval v ranih urah in pri popoldanskih litanijah ministranta. Vsemu • mestu se je vtisnila postava tega vratarja v spomin. Na cesti bi mogel marsikdo ,ki visoko dviga prapor svobodomiselstva pokazati nanj, kajti vsi so se ga bili navadili kakor inventarja samostana. Pa je imel Martin tudi bistre oči in se ni zameril sestri Bernardini, Dolorosi, Teofili in Ursuli, a tudi ne življenja polni Anunciati, Kajetani in Egidiji. Zagovarjal je povsod svoje gospodarice bolje kakor kak jezični dohtar. Čeprav je Martin služil nunam in Bogu, vendar ni zameta val zemeljske dobrine, kakor nune, ki so se v to zaobljubile. One so ostale revne ko cerkvene miši. Martinu pa se je vrhal kupček. Da bi nalagal denarce v posojilnico in se veselil procentov, mu ni bilo mar, kupoval je rajši samostansko vino in ga s pridom vnovče-val po župniščih in vaških gostilnah, a le pri onih, ki so bili dobri plačniki. V svetovni vojni vihri je posvetil še vso svojo pažnjo fižolu in proizvodom »rogatih čebelic«, namreč krav. Ko je šla Golgata mimo, je stopil ves skrušen pred prednico mater Emilijo in rekel: »Betežen hlapec je dodelal, samostanu je potrebna mlajša moč. dovolite mi, pre-, častita, da se vrnem delat pokoro v kraj, od koder sem pred štiridesetimi leti prišel. « Uslišan je bil v pravem času. kajti pravkar je poromal njegov nečak, ki je bil kajpak druse gore list, z družino preko luže, s trebuhom za kruhom. Martin na je kupil domačijo, ki je bila tudi gostilna in v kateri je zagledal prvič božjo luč. Kupil je domačiio na dražbi za mal denar. In zdaj ie Martin doživel uro svoiega ponižanja. Ko je drugo leto gosnodaril in trgoval, mu je zlobna roka namazala s kraviekom na bela hišna vrata pod napisom, ki pové, da nri tej hiši Bog roko ven moli, grde besede: »Božji galf.« Martin se je napotil po pravico na sodišče, a sramota je ostala in tudi vzdevek. Ko ga je pot zanesla tja, je poskusil urediti še druge zadeve in se ga je tudi zdaj držala smola. Tožil je zaradi pe'tih jurjev, ki jih je terjal za predpasnik zemlje, in je zatožil osem in štirideset jurjev. Od tega časa ni več hotel prostovoljno prestopiti praga hiše pravice in je to naredil le še v primeru, kadar so ga tja klicali. Drugače pa je delal in živel, kakor mu je bilo dano. Odkar je dal samostanu slovo, še ni zamudil nobene maše, ob nedeljah tudi druge ne. Martin sedi torej prj obeh mašah v klopi nasproti oltarju, prebira mašno knji- go in jagode na molku, vrh tega pa nadzira še vse vernike in še mašnika samega. Ta preskoči v mašni knjigi vrstico, ministrant ne poljubi vsakokrat roba mašnega plašča, učiteljica drema v cerkvi, učitelj pa pri povzdigovanju ne poklekne, križa se pa tako, kakor da bi bil Kristus umrl na pikah, ne pa na križu. Kadar se kaj takega pripeti, gre Martin po božjem opravilu k gospodu župniku, da ga opozori na nedostatke. V pušico spusti novec tako spretno, da seže cvenk tja pod kor, in skrbi, da je tudi sicer v cerkvi vse v redu. Če je treba poseči zaradi božje časti tudi globlje v žep in plačati devetdnev-nico za izselitev nevernika iz šole in okraja, naredi tudi to nekoliko mrmraje. Tik svo^e gostilne, ki je komaj streljaj od cerkve, vzdržuje lično kapelico, v njej nikoli ne ugasne večna luč in pred vsakim praznikom in še v sobotah prižge k nogam Križanega liičke. Za kritje takih in podobnih stroškov pa mora donašati 'gostilna. V njej še ni bila zaposljena natakarica, odkar je Martjn gospodar; vse po-s'e mu vodi fa"*, kateremu Martin ne-omajeno zaupa. Gostje pa so nasprotnega mišljenja in pravijo, da ima Martin zanič in hkrati najdražjo robo. Martinovo vino ie mešano s sadjevcem, ki doživi še vrh tega krst s postano kapnico, ki je kar poleg soda pripravljena v kleti. Martin pa je mnenja, da vrši tako Bogu dopadljivo delo, češ, ljudje se ne bodo upijanili in izostalo bo preklinjanje in drugo žaljenje. V kisli juhi, ki jo obrajtajo vračajoči se od maše, so tudi kosti od prejšnjega dne. Na novo prekuhane in čeprav so od pečenke, ne dajo več juhi pravega soka. Zlobni jeziki tudi trde, da je treba Mar- je bii vrtnar vprege! v angiešfco dvefcoinieo, jo je mirno čakal pred hišo. V tem se pripelje Robert na motorju. Velik ovinek napravi, da se umakne živali, ki ga je dobro poznala, čeprav je imela obočnice. Toda ko pride Zermena iz hiše, jo vpraša: i »Vam je prav, da vas spremljam.-'« Ko sedeta v lahki voz. vzame Robert ^»Kako, vi hočete voditi!?« krikne Žermena. »Zakaj pa ne?!« Mladič je rmed svoj načrt. Pred vhodom v mesto se je bilo treba vzpenjati po strmi cesti, dolgi tri kilometre. A ob tej ni bilo nobenega drevesa, nobenega jarka. »Tu se mi ne oitmeš iz rok. mrcina stara!« je mislil Robert in z uživanjem vihtel bi-čevnik. »Tu te naučim pameti.« Krenili so. Konj takoj začuti, da so vajeti v rokah njegovega neprijatelja. Z glavo zamahuje v levo in desno, da bi se rešiil uzde. ki mu je rezala v meso. Toda Zermenm zaročenec je čvrsto držail in tako; nategnil zavoro, če je kom j skušal utrgati se v dir. Mišičevje se mu je napenjalo pod svetlo kožo in lahka bela pena se je delala med boki. Ko so prekoračili ravnico, se je jeä vzpenjati nesrečni breg. »Zdaj bomo videli!« pomMi Robert Konj nenadno zastane. »Naprej !« Kolesa so zašla na svetle tirnice železniške proge. Konj stoji kakor otkamenel. »Naprej, naprej!« Udarci z bičem padajo po konju. »Oh, vi ga mučite!« vzklikne Zermena.« »daj. vozi. moj mali rjavček, vosri!...« »Vi ste preveč ljubeznivi s to mrho!« reče Robert. »Tako je treba z njim'« Vzame bič za tanjšd konec in besno udriha z debelim koncem bičevnika po ledjih in po koščeni glavi živali. »Ne, ne! Tega ne dopustim!« se zdrzne Zermena. V tem s pokaže smrt izza ovinka, smrt. obložena z jeklom, z izbočenimi jeklenimi grud mi, kjer se iz črnega vratu vijejo gosti kolobarji dima. »Vlak!« krikne Robert in dvigne roke. »Naprej, rjavček! Naprej!« za veka Žermena. Konj je kakor otrpel, uprl se je z nogami, da ne bi odnehal na rot en; a dekletova. Tako je namreč ljubil to dekle, da je želel umreti z njim. »Ah!« sta jeknila v en glas zaročenec in zaročenka. In brzec je zmrvil kakor blisk dekle, fanta in konja. Drobiž = Prebivalec nekega češkega mesteca, ki je precej živčen, je zagnal budilko skozi okno, ko ga je zaradi napake v vzmeti prebudila sredi noči. Mož pa ni imel srečne roke, kajti budilka je treščila na glavo nočnemu stražniku. In takoj je bil mož še enkrat prebujen in se je moral za to noč preseliti v zapor, zjutraj pa plačati kazen. Nek švedski znanstvenik je izračunal, da približno tri četrtine prebivalcev zemlje točno ne pozna svoje starosti in da tudi nima možnosti jo ugotoviti. Nek rumunski profesor trdi, da je dolga brada zdravju koristna in prav tako tudi brki. Slednji naj bi služili za filter dihanju, dočim pa naj bi brada držala pozimi toplo grlo in poleti hladno. Neki nemški zoolog je ugotovil, da se morejo tudi opice prehladiti kakor ljudje. Tudi influenca se jih prime. Taki primeri so bili zabeleženi v zooloških parkih, posebno ob nedeljah, ko je večji obisk ljudi. Čeravno se vidi na prvi pogled čudno, je bilo s pomočjo statistike ugotovljeno, da je uporaba vode v velikih nemških mestih pozimi večja kakor poleti. To pa zaradi uporabe v industriji. Kako čutimo vročino in mraz. Neki nemški profesor je več časa proučeval občutljivost človeške kože in je ugotovil, da naša koža ni enako občutljiva na vseh mestih nasproti obema nasprotjema temperature, temveč, da so gotova mesta posebej za mraz. Ugotovil je tudi, da naša koža vsebuje več za mraz občutljivih to5k, kakor za vročino. Na primer: za vsak ploščin-ski centimeter kože je 12 točk»»mraza« in samo dve točki »toplote«. Iz tega izhaja, da »čutimo« bolj mraz, kakor toploto. Da si moremo to bolje predstavljati, še en primer: Če denemo konce prsrtov desnice v 25° toplo vodo in prste levice v 35® toplo vodo in potem obe roki denemo v 30° toplo vodo, bomo imeli občutek »vročine« na 'evi ln občutek »mraza« na desni roki. Obnovite naročnino ! tinu plačan račun še ponovno poravnati, če nimaš ob prvem plačilu zanesljive priče. Tudi dolg na kredi se pomnoži kakor mišja zalega in še več drugega. Zaradi tega tudi domačega župnika komaj vsake kvatre zanese v Martinovo gostilno in naj se tudi piše Vinopivec. Odtuji se naš Martin tako tudi župniku in drugi nezadovolj-neži ga izvolijo za vodjo deputacije, saj le on ve, kako je treba govor iti. Vse to je krivo, da Martin v domači fari še ni pokopal nobenega župnika, ker so se vsi prej odselili drugam, kjer Martina ne poznajo. Drugih grehov pa nihče ne more očitati Martinu, ni nikogar, ki bi slišal kedaj kletvico iz njegovih ust Najhujše, kar zine, je: o ti pošavda, oj ti pošast, oj ti ne-vernik grdi, — in še doda takoj: vse mi bo že Bog poravnal! O tej poravnavi je tudi sveto prepričan in razlaga vsakomur, kdor ga le posluša, da ima ljubi Bog bogato blagajno in kadar bo prišel pravi čas, jo bo odprl in odrajtal vsakemu po zaslugi. Tudi sam jemlje ta nauk v račun. Čeprav ima na večer veselo družbo, se vselej, kadar zazvoni, postavi sredi sobe, odmoli angelsko češčenje, in kdor mu ne odgovarja lepo po šolarsko, ga ošteje. Gostje nato odidejo, on pa spat v svojo kamro in se z boguudanim smehljajem ozre še na mrtvaško lobanjo, ki jo ima pritrjeno vrh zglavja. Tako je z našim Martinom, božjim goljufom. Ko pride njegov čas, mu bo gotovo Pravični zbrisal zbadljivi vzdevek, ki se ga dozdaj ne more rešiti, čeprav ga je Martin že mnogokrat zbrisal kar sam. Inseriràjte v »Jutra«! SPORT Tehtnica se nagiba stran Rome, ki je spet prevzela vodstvo v diviziji A, odkoder je moral odstopiti Torino čim bolj se bliža koncu prvenstveno tekmovanje za -naslov nogometnega prvaka Italije, tembolj važna je vsaka točka in vsak zgoditek in tembolj nespremenljivo je mesto, na katerem obstanejo zda" njegovi udeleženci. Predvčerajšnjim je bil na vrsti predzadnji termin iz sezone 1941-42, ki je vsaj nekaterim enajstori-cam — ne samo na vrhu, temveč tudi na repu tabele — še nudil možnosti, da si popravijo položaj in ustvarijo boljše pogoje za delovanje v naslednji sezoni. Nekaterim je to uspelo, drugi pa so se morali na njihov račun sprijazniti z dogodki in usodo. Med najvažnejšimi srečanji zadnje nedelje je bilo prav gotovo ono, ki sta ga imeli moštvi Venezie in Turina v Venezii. Torinci so imeli v tej tekmi dobiti ali izgubiti vse in prav Venezia je bila tista, ki jih je prisilila, da so pustili obe točki in bržkone dokončno zaigrali možnost, da bi bili prvi. Vrgli so se v to tekmo z velikim elanom in celo otvorili uspešne strele na gol, toda domačini so po zaslugi dobre obrambe in še boljšega napada zasluženo spravili zmago. Tako so ostali dalje v kombinaciji, da teoretično lahko postanejo prvaki. Mnogo oči je bilo ta dan obrnjenih tudi v Romo, kjer je najmočnejši kandidat za prvenstveni naslov sprejel v goste drugo milansko enajstorico — Ambrosiano. Po rezultatu sodeč so se domačini to pot posebno temeljito pripravili za sprejem in nasuti gostom nič manj kakor pol tucata golov, ne da bi bih sami prejeli enega samega. S tema dvema točkama je Roma spet prevzela prvo besedo v tabeli — to je že tretjič ali četrtič v teku te sezone — in vse kaže tako, da bo zdaj ostala na vrhu še nadaljnjih 14 dni, ko bo lahko proglašena za novega mojstra italijanskega nogometa. Proti pričakovanju se je končala partija, ki sta jo v Bologni igrala Napoli in Bologna, in sicer s ponovno zmago Napo-litancev, ki so si zadnji čas lepo popravili položaj in delajo zdaj več ko utemeljene račune, da se bodo morda le še rešili odhoda v nižjo divizijo. Igra je bila v splošnem na povprečnem nivoju, pokazala pa je veliko voljo napolitanskih» igralcev, ki uživajo to sezono še prav posebne simpatije vseh prijateljev nogometa. Triestina je še enkrat zadovoljila svoje občinstvo, in sicer to nedeljo na lastnem igrišču, v tekmi proti Fiorentini, nad katero je neoporečno zmagala z dvema goloma razlike. Moštvo je bilo ves čas igre večinoma v premoči in je znova dokazalo, da je v najmanj tako dobri formi, kakor je bilo ob otvoritvi te kampanje, sredi katere pa je nekoliko popustilo in se bo zato moralo ob zaključku pač zadovoljiti z mestom v zlati sredini. Dve remisa te nedelje, in sicer oba s po enim golom na vsaki strani, sta bila zabeležena v Torinu in Bergamu. Pri prvem sta delila točke Juventus in Modena, kar šteje vsekakor slednji v veliko zadoščenje, pri drugi pa Atalanta in Liguria, od katerih je prva uživala prednost domačega igrišča. Razdelitev izkupička na pol ne bo pomenila posebne škode za nobenega izmed udeležencev, da niti za Mo-deno, ki si kot zadnja praktično skoraj ne more več pomagati iz letošnje zadrege. Da bo pregled popoln, je treba zabeležiti še dve zveneči zmagi v korist Genove in Lazia. Genovčani so odpravili enajstorico Livorna, poletni Lazio pa se je s precej izdatno zmago poslovil od moštva Milana in deli trenutno skupno z Genovo četrto in peto mesto v tabeli. Za dru£o romsko moštvo je ta uspeh še posebno laskav, ker je v enem delu tekmovanja očitno pešalo, sedaj pa se po pravici lahko postavlja ob stran vodilne Rome. Podoba je, da so letos v Romi nogometaši najbolj razpoloženi za prvenstveni boj. Po nedeljskem Xm. povratnem kolu se je situaci v prvenstveni tabeli v glavnem spremenila tako, da je Roma spet prešla v vodstvo, sledita pa ji Torino in Venezia z eno točko razlike, kar se pravi teoretično, da so vsi trije skupaj še dovolj enakovredni kandidati za dosego končne zmage, do katere manjkata vsakemu še j» dve tekmi. Praktično pa je situacija takšna, da ima Roma pred seboj še dva ponižna nasprotnika, medtem ko bosta morala Torino in Venezia streti še nekaj trdih orehov, pretrdih gotovo, da bi res mogla Romo dohiteti. Kolikor se- veda v tej igri ni vsaka napeved tvegana, dokler izid ni zapisan. V imenih in številkah dodajamo o tem kolu iz divizije A še naslednje podrobnejše podatke: Bologna: Napoli—Bologna 2:1 (0:1), Torino: Juventus—Modena 1:1 (1:1), Genova: Genova—Livorno 3.1 (0:1), Roma: Roma—Ambrosiana 6 0 (3:0), Milano: Lazio—Milano 5:2 (3 2), Bergamo: Atalanta—Liguria 1:1 (0:0), Venezia: Venezia—Torino 3:1 (1:1), Trieste: Triestina—Fioientina 2:0 (1:0). Po včerajšnjih tekmah ;e položaj v tabeli divizije A naslednji: Roma (51:21) 38 točk. Torino (57:37) 37. Venezia (78:23) 36. Genova (47:33) in Lazio (51:36) 33 Juventus (45:36) 31, Triestina (29:29) 29 Bologna (47:33) 28. Milano (51:49) 26, Liguria (38:54) 25, Ambrosiana (28:44) 24. Fiorent na (46:47) in Atalanta (32:44) 23. Livorno (33-55). Napoli (28:47) 21 in Modena (21:54) 19 točk. Bari prvi, druga Padova V diviziji B se je zadnjo nedeljo razvijala glavna borba za zasedbo drugega mesta, kajti prvo je že dolgo vrsto nedelj oddano močnemu Bariu, ki je tudi to pot dobil svoji dve tradicionalni piki in se že za štiri mesta oddaljil od svojih zasledovalcev. Prerivanje za drugo mesto se je končalo v korist Padove, ki je na težkem terenu v Pisi knjižila eno točko zase, medtem ko sta oba njena neposredna tekmeca Vicenza in Pescara morali pustiti celotna deleža na krajih gostovanja. Med ostalimi izidi pretekle nedelje ni bilo nepričakovanih dogodkov, z veseljem pa smo slišali, da je naša bližnja soseda Fiumana za svojim plotom spravila dve točki. Vsekakor je imela to pot enega šibkejših partnerjev in je nevarnost zanjo, da bo morala kljub temu še oditi iz te divizije z ostalimi zadnje pla-siranimi, ostala nespremenjena. V izide in vrstni red v tabeli divizije B dajejo nekoliko vpogleda še naslednje številke: V Udinu: Udinese—Vicenza 3:1, v Fiumi: Fiumana—Prato 4:1, v Lucchi: Bari—Lucchese 2:0, v Novari: Novara—Savona 1:1, v Sieni: Siena—Alessandria 1:0, v Brescii: Brescia—Pro Patria 2:1, v Lodiju: Fan fui la —Pescara 1:0, v Pisi: Pisa—Padova 1 \Z, v Regi i Emiiii: Spezia—Reggiana 2:0. Stanje v tabeli: Bari 41 točk. Padova 37, Vicenza, Pescara 36. Brescia 35, Novara 33. Spezia 30. Alessandria, Pisa 29 Udinese 28, Savona 27, Pro Patria in Fanfulla 26. Siena 25, Reggiana 21, Fiumana t19, Prato 17 in Lucchese 9. Vožnja po Emiliji Med številnimi kolesarskimi prireditvami zadnje nedelje po Italiji je bila najpomembnejša »vožnja po Emiliji«, ki je veljala" kot četrta etapa za vojno vožnjo po Italiji in vodila 235 km' daleč iz Bologne mimo modene in odtod po hribovitih terenih Emilije preko najvišje točke pri Se-stoli (920 m) spet nazaj v Bologno. Star-talo je okrog 60 vozačev, med njimi vsi profesionalni »kanoni« s prvakom Leoni-jem na čelu in cela vrsta neodvisnih. V prvi tretjini proge, ki je tekla skoraj po ravnem, je bil tempo precej mlačen, na prvih vzpetinah pa so se začele vrste redčiti. Najprej na polovico, pozneje pa še bolj, tako da je proti koncu ostala skupina okrog 20 dirkačev, katerih zadnja usoda se je odločila šele na dirkališču. Tamkaj je stari rutiner Leoni — čeprav ob vstopu na ograjeni prostor ni bil v najugodnejši poziciji — ušel ostalim in za dolžine polovico kolesne rezal cilj kot prve pred Binijem. Takoj nato so zdrveli mimo- sodnikov še ostali favoriti dirke Cinelli, Bartali, Coppi in kakor se že imenujejo. O podrobnih izidih dozdaj toliko: 1.) Leoni 6:55 (s povprečno hitrostjo nekaj med 36 km na uro), 2. Bini, 3.) Cinelli, 4.) Bartali, 5.) Coppi, 6.) Toccaceli, 7.) Ortelli itd. Letošnja vožnja po Emiliji je bila že devetindvajseta po vrstnem redu, kar pomeni, da so po teh istih cestah dirkali že pred prvo svetovno vojno. PRETIRANA USLUŽNOST — Tvoj prijatelj je baje velik stremuh. — Pa še kako! Pomisli, svojemu predstojniku natrese vsak dan na mizo njuhalnega tobaka, da lahko čim večkrat zakliče: Bog pomagaj, ko začne predstojnik kihati. Prijava zalog gradbenega lesa Pokrajinska Zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine je izdala naslednjo okrožnico-* * O priliki prve mesečne prijave zalog gradbenega lesa se je pokazalo, da mnog interesenti navzlic navodilom v okrožnici z dne 27. aprila t 1., ki je bila objavljena tudi v dnevnem časopisju, prijave niso pravilno sestavili. Mnogi interesenti so vložil; prijave šele po poteku predpisanega roka nekateri pa navzlic ponovnemu pozivni prve mesečne prijave vse do danes še niso vložili. Tudi se nekateri interesenti vkljub ponovnim tozadevnim pojasnilom niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja prijav. Glede na stroge kazenske sankcije, k; so predvidene za primer nepravočasne ali nepravilne prijave, se interesenti opozarjajo na sledeče •" 1. Mesečne prijave zalog lesa se morajo brezpogojno predložit) v predpisanem reku, t. j. do dne 5. vsakega meseca po stanju zadnjega dne predhodnega meseca. Prihodnja mesečna prijava se mora torej vložiti do dne 5. junija t. 1. po stanju z dne 31. maja t. 1. Kot pravočasno vložene prijave se smatrajo one, ki se do 5 v mesecu vlože pri Združenju industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko Pokrajino v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, odnosno, ki se najkasneje 5. v mesecu predajo na pošti. 2. Še vedno se dogaja, da vlože interesenti prijavo le v enem ah v dveh izvodih. Opozarjamo, da se morajo prijave brezpogojno vlagati v treh izvodih. 3. Prijave se morajo vlagati na predpisanih obrazcih za mesečne prijave. Obrazci, ki so bili predpisani za prvo prijavo zalog po stanju z dne 31 marca t. 1., se ne morejo uporabljati za mesečne prijave. Interesenti naj si obrazce pravočasno nabavijo pri Združenju industrijcev in obrtnikov, odnosno gozdni posestniki pri občinah. 4. Prijave se morajo točno in pravilno sestaviti: Pod naslovom »tvrdka« naj se vedno označi tudi vrsta poslovanja, kakor n. pr. lesna trgovina, žaga, mizarstvo, gozdni posestniki in si. Pod naslovom »sedež« naj se vedno označi tudi zadnja pošta. Nekateri interesenti izpolnijo samo prvi, drugi zopet samo zadnji razpredelek prijavnega obrazca. Opozarjamo, da se morajo vsi razpredelki obrazca točno izpolniti. V prvem razpredelku je vpisati zaloge posameznih vrst lesa glasom zadnje prijave (torej pri tej mesečni prijavi zaloge po stanju z dne 30. aprila t 1. V drugem razpredelku je vpisati količine posameznih vrst lesa. prejete tekom meseca), v tretjem razpredelku pa količine, oddane tekom istega meseca. V zadnjem razpredelku bo označiti zaloge po stanju od zadnjega dne meseca. 5. Mesečne prijave se morajo sestavljati po stanju od zadnjega dne predhodnega meseca ter se mora- ta dan na odgovarja-.jocém mestu v glavi prijave označiti. Mnogi interesenti vlagajo prijave po stanju onega dne. ko prijavo stvarno sestavijo. Opozarjamo, da to n: pravilno ter se bodo smatrale take prijave kot netočne. Podlago za sestavljanje mesečnih prijav tvorijo zabeležbe v registru prejema in oddaje gradbenega lesa. Zato je važno, da se promet v registru sproti vpisuje ter zabeležbe prometa mesečno zaključujejo. 6. Ker si nekateri interesenti še vedno niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja mesečnih prijav, ponovno opozarjamo, da morajo voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa ter vlagati mesečne prijave: vsi lesnj trgovci, vsi proizvajalci gradbenega lesa 4žage), vsa stavbena podjetja pooblaščenih inženjerjev, graditeljev in tesarskih mojstrov, vsi zakupniki gozdnih sečenj ter vsi gozdni posestniki z nad 10 ha površine, kj gozd sami izkoriščajo Navedena podjetja in osebe so dolžna vlagati mesečne prijave tudi če ne zaposlujejo nobenega pomožnega osobja. Ako nimajo nobenega prometa :n nobene zaloge, morajo vložiti prijavo s pripomoo • negativno«. Poleg navedenih so pa dolžni vlagati pri-jave tudi podjetja, ki proizvajajo predmete, za katere tvor; les bistveno surovino, kakor n. pr. mizarji, izdelovalci raznih ]esmh predmetov in si., vendar le pod pobojem. ako zaposlujejo pomožno oSobje. t j. vsaj enega pomočnika ali vajenca. Vabimo interesente, da upoštevajo predaja navodila ter da vlagajo v bodoče pravilno sestavljene prijave najkasneje do 5 vsakega meseca. Pripominjamo, da mora Zveza prijaviti imena onih, ki ne bi tako postopali, pristojni oblasti radi event. kazenskega postopanja. Oglasi v »Jutru« insafa vedno uspeh! Mali oglasi iHif'finf'If'i Službo dobi Beseda L —.60. taksa — .6t za daianje našlo»« ali zf iifro L 3.—. Kontoristko (tudi začetnico) ln mlado služkinjo sprejmemo takoj. Vprašati: »Merkur«. Miklošičeva 20. 7307-1 Frizersko pomočnico in vajenko sprejmem takoj. — Lombar Hilbert, LJubljana VII.. Celovška c. 34. 7313-1 Kroj. pomočnika za male komade, sprejmem takoj. Roškar. krojaštvo, Florijanska 22. Ljubljana. 7318-1 Čevlj. pomočnika sprejmem. Plača 300 lir tedensko. Kovačič, Celovška 63. 7320-1 Štedilnik Skoro nov, ln kuhinjsko opremo, ugodno prodam. Hrenova 19, pritličje. 7310-6 tte»eda L -.60. taku —.60, za daian-e naslova ali za iifro L J.—. DKW motocikle tovarniško nove. še nekaj komadov, dobavlja po originalnih tovarniških cenah. Glavno zastopstvo J. Lovše, Celovška c. 93. 7066-10 Pohištvo Beseda l —.60. uksa —.60. za daianie naslova ali za _ iifro L 3.—. Postrežnico za dopoldanske ure, mlado. urno. sprejmem. — Cesta 3. maja 7-n. ( Aleksandrova). 7301-1 Kupim dobro ohranjeno pohištvo za samsko sobo (kavč). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 7304-12 Kompletno posteljo z nočno omarico iz trdega iesa, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7305-12 Postrežnico pridno, pošteno, sprejmem takoj za dopoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7299-1 Šiviljska pomočnica dobi mesto. »Salon« Mara Sajovic, Mestni tr<» 8. 7323-1 Vajenci (-ke) Frizersko vajenko sprejme salon Pire. Florijanska ul. 6. 7315-44 Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L }.—. Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri ln uspešni metodi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7128-4 Različno novo pohištvo jedilnico, samsko sobo, fotelje itd., po zelo nizki ceni naprodaj. »Merkur«, Miklošičeva 20. telefon 29-87. 7308-12 r//» Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Prodam malo rabljen globok voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7306-6 Tridelno omaro lepo omarico za perilo, posteljo z vložkom (belo), mize itd., proda tudi posamezno: Golob, Gallusovo nabrežje 29. 7317-6 Ugodno prodam perzijsko-preprogo 1.60X 0.94, par nizkih moških čevljev št. 44, amerlkan. journala 9 kol., 200 ln 80 listov. Vprašati: Kolodvorska 22 7322-6 Vino muškat, marsala in vermouth, nudi Mlakar, skladišče Banzinger, — LJubljana. 7319-6 V najem Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Gostilno v centru Ljubljane oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7152-17 Nekaj rabljenih in novih tricikljev naprodaj po zelo nizki ceni. Generator delavnica, TyrSeva 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 7306-11 Lokali Beseda L —.60, taksa —.60, za datarne naslova ali za iifro L 3.—. Lokal in stanovanje skupno, obstoječe lz ene ali dveh sob. oddam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stadion«. 7001-19 5 tanovanje odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daiame naslova ali za iifro t 3.—. Komfortno trisobno stanovanje v novi hiši, oddam takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blok Ilirija«. 7321-21 Söbeiste Beseda L —.60, taksa —.60, ta dajame naslova ali za _iifro L 3.—. Lepo sobo v sredini mesta, s strogo separiran vhodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 7140-23a Gospodična išče v šentpetrskem aH kolodvorskem okraju stanovanje ali prazno sobo. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«. 7297-23a Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali H iifro L 3.—. Opremljeno sobo lepo, center, oddam gospodu ali oficirju. Isto-tam tudi prazno sobico. Slomškova 7-n. 7311-23 Opremljeno sobo sončno, takoj oddam zakonskemu paru. ClgoJ, Gosposka ulica 10-1. 7312-23 Opremljeno sobo 6ončno, za eno ali dve osebi, oddam takoj. — Sv. Petra nasip 43, bufet. 7314-23 Prazno ali opremljeno sobico s souporabo kopalnice oddam takoj solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7316-23 Živali Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali sa iifro L 3.—,_ Prašiča prodam. Cesta dveh cesarjev 34. <7303-27 Kozo s kozličkom prodam. Pod gozdom 8. 7302-27 Izgubljeno Beseda L —.60, laksa —.60, za dajanie naslova ali za iifro L 3.-—. _ Izgubljena je bila nedeljo 31. maja ob '/il5. uri v tramvaju Po-ljane-pivovarna Union all zvečer od hotela Belle-vue, drevored, velesejem, Gosposvetska c., Dalmatinova, Prečna ul.. Zmajski most, Poljane, Zrinj-skega c. in Zarnikova ul., zlata ženska zapest-pica (verižica). Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi: Zarnikova ul. 16-U. nadstropje. 7300-28 ZAHVALA Za sožalja, izražena ob bridki izgubi naše dobre matere, babice, sestre, tete in tašče, gospe MARIJE VODOPIVEC roj. VELUŠČEK učiteljice se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se še zahvaljujemo gosp. zdravnikom za zdravniško nego, vsem darovalcem vencev in cvetja, učiteljskemu zboru z gosp. J. Levičarjem na čelu, šolski deci in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Draveljskemu župniku gosp. Niku Bartulu in katehetu gosp. Alojziju Kambiču dolgujemo zahvalo za svečano mašo zadušnico z rekvijemom, darovano dne 26. maja 1942. Ljubljana, dne 30. maja 1942. ŽALUJOČI OSTALI BSBB^SIH : ; " V'^i: - .. > v. yi^pß^ß^:-r^^SjL' m émi Tužnim srcem naznanjamo, da je danes po kratkem trpljenju umrl v 66. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak, tast, gospod l€aff®ž Anton sodni svetnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 2. junija 1942 ob 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 3. junija 1942 ob % 8. uri v župni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 31. maja 1942. Žalujoče rodbine: KAJFEŽEVE, DR. ŠRIBAR, ŠNELER, MEDICA >•• v. i.-, v E. Salgari: 70 Roman »Ne grof!« »Nu torej: kakor ste tisti dan vi meni poklonili življenje, tako ga rešim danes jaz vam! In naj se zgodi, kar se hoče!« »A vojvoda?« je gusar začudeno vprašal. »Ta spi!« »Zbudil se bo, vas dal zvezati in vas obesil namesto mene! Ste to premislili, grof? Saj veste, da se Van Gould ne šali!« »Zvit je sicer, a mene se ne bo upal obtožiti! Karavela je moja in posadka mi je vdana. — Če bi kaj poskusil zoper mene, tem slabše zanj! Verjemite mi, vojvoda zaradi svoje nadutosti in okrutnosti ni kdo ve kako priljubljen pri mojih rojakih! Morda ni prav, da vas osvobodim, posebno zdaj, ko Olonez grozi Gibraltarju; a najprej sem plemič in kot tak moram ostati mož beseda! Zdaj sva bot. Ce je usojeno, da se v Gibraltarju srečava, storite vi svojo dolžnost kot gusar, jaz pa storim svojo kot Španec: udariva se kot ogorčena sovražnika!« »Nikar ne. grof!« »Dobro, pa kot viteza, ki služita vsak pod svojo zastavo.« je rekel Kastiljec. »Naj bo!« t »Odpravite se, caballero! Evo vam sekire, da raz-sekate prečnice pri strelnih linah, in tu nekaj bodal, da se boste branili zveri, ko pridete na kopno. Prazno šalupo vleče karavela za seboj. Porabite jo s svojimi tovariši in brž odveslajte proti obali! Midva s krmarjem nič ne vidiva.« Nato je razvezal gusarju roke, mu jih stisnil in jadrno odšel. Ventimiljski je nekaj trenutkov molče stal na mestu in težko dihal. Tolikšne velikodušnosti od Kastiljca ni pričakoval. Nato je tiho zbudil Stillerja in Carmauxa. • »Na pot,-prijatelja!« Carmaux si je pomel oči. »Kam le. kapitan? ... Z vrvmi sva zvezana!« Gusar jima- je z bodalom porezal vezi. »Hudimana!« je vzkliknil Carmaux, ki še vedno ni mogel verjeti. »Gromska strela!« se je oglasil Hamburžan. »Svobodni smo? Kaj se je zgodilo, gospod? Menda ni bil ta lopov guvernerski tako velikodušen?« »Tiho in za menoj!...« Kapitan je vzel sekiro in krenil proti eni izmed najdaljših in najširjih topovskih lin, ki je bila zabita z močnimi prečnicami. Počakal je ugodnega trenutka, ko se je obhodna straža obračala nazaj in pri tem povzročala hrup, ter s štjrimi močnimi udarci , odtrgal dve prečnici, tako da i e nastala odprtina, skozi katero je bilo moči zlesti na ono stran. »Pazite, da nas ne zalotijo!« je rekel flibustir-jema. »Bodita previdna, če vama je do življenja!« Zlezel je skozi odprtino, se prijel za spodnji tram in se spustil dol. Karavela je plula tako globoko, da je prišel s tem do pasu v vodo. Tako je ostal, dokler ni prišumel val in se razbil ob boku ladje. Tedaj je izpustil tram in splaval ob ladji, da ga mornarji ne bi opazili. Carmaux in Hamburžan sta kmalu prišla za njjm. Med zobmi sta držala vsak po eno izmed bodal, ki jim jih je bil dal Kastiljec. Plavaje so se držali na površini in pustili jadrnico. da je zdrčala mimo njih. Nato so opazili šalupo. ki je bila privezana za dolg konopec. S štirimi krepkimi razmahi so io dosegli in pomagali drug drugemu vanjo. Baš so hoteli prijeti za vesla, ko je padel konopec, ki je spajal šalupo s karavelo, v vodo, očitno prerezan od prijateljske roke. Gusar je pogledal kvišku in zazdelo se mu je, da vidi na krmi postavo, ki mu je mahala v slovo. »Kak plemenit človek!« je zamrmral. »Bog ga obvaruj Van Gouldove jeze!« Karavela je z razpetimi jadri nadaljevala pot proti Gibraltarju. Noben stražar ni zavzdignil svojega klica. Nekaj trenutkov so jo še videli, kako je brzela po valovih; nato je izginila za skupino gozdnatih otočkov. Trojica v šalupi je molčala. Slišal si samo pljuskanje vesel. Nazadnje je dal Carmaux duška svojim čuvstvom. »Strela jasna, še zdaj ne vem, ali bedim ali sanjam! Najprej ležim ves zvezan na tleh in vem, da me čaka ob zori konopec, zdai pa sem prost! To človeku ne gre in ne gre v glavo! Kaj se je --- i ■ prav za prav zgodilo, kapitan? Kdo nam je omogočil, da smo ušli staremu ljudožeru?« »Grof Lerma!« je gusar odvrnil. »A, poštenjak! Vse, kar je res! Ako ga srečava v Gibraltarju, mu prizaneseva, kaj, Stiller?« »Ravnala bova z njim takisto, kakor da je član obalne bratovščine!« je s svojim počasnim glasom odvrnil Hamburžan. »Kam gre naša pot, kapitan?« Ventimiljski ni odgovoril. Mahoma se je bil vzravnal in pazljivo spustil oči po severnem obzorju. »Prijatelja!« je razburjeno vzkliknil. »Ali nič ne vidita tamle?« Tam, kjer se je nebo dozdevno zlivalo z vodo širnega jezera, so migljale svetle točke. Človek bi jih bil imel za zvezdice, toda mornar se ni mogel zmotiti. »Ognji gore!« je rekel Carmaux. »To bodo kresovi ob jezeru!« je dodal Hamburžan. »Kaj ne bi utegnil biti Olonez, ki plove proti Gibraltarju?« Gusarju so se oči divje zabliskale. »Da. kapitan. Prav gotovo so čolnarske in ladijske svetilke.« »Brž na kopno! In zakurimo ogenj, da nas opazijo in pridejo po nas!« Carmaux in Stiller sta jela na vse kriplje veslati proti obali, ki je bila samo še tri aH štiri milje daleč. Čez pol ure je flibustirska trojica pristala. Urejuje Davorp Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vir an t, — Za Narodno tiskarno d- d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.