France Brenčič. ^H \^^troei Ijubi! vem, da se radovedno pogledujete, kdo bi bil ta Franeo I J^^^^BrenČič. Nikoli ke niste slišali tega imena. Saj pa tudi ni imo ka- I kega slovečega moža, da bi svet vedet zauj, niti ime kakega alavnega ¦ ' junaka, niti ime kakega bogatiua ali veljaka. Priprost deček, deček kakeršni I ste vi, bil je, iu vender je vreden, da izveste o ujem, vreden da vam ga za ¦ vzgled nekoliko opišem v rVrtci". • * Fraueu Bren6ič se je porodil na Vrhniki v 24. dan marca 1880. 1., bil je toraj letos sedem let star. In glejte, otroci ljubi, ta deček je bil vže v tretjem razredu! Ali to ni še vse, kar vam Uočem povedati o njem. On ni bil samo najmlajši v trefjem razredu. ampak bil je tudi najpridnejši in uaj-mirnejši. Videti bi ga bili raorali, kako se je mirno in spodobno obna&al v cerkvi iu šoli! Odrasli so se vzgledovali nad njim in se mu eudili. Matere so ga stavile v vzgled svojim otrokom, rckoc: BBodite taki, kot je FrftDce." Ali ni to lepo? Otrooi še ne niorejo iu tudi ue zuajo uciti iu opoininati; ne znajo šc svariti z besedo, vender to lahko delajo z lepim vzglcdom. Glejte oLroci, tak dej se je je lotil iu jo vselej prav dobro zvršil. Kar se je imel naučiti, vsc je znal uajboljše. Res jft bil jako nadarjen, a vrhu tega je bil tudi še najbolj priden. ln tako je pravo! Nikoli ga ni bilo treba opominati ali svariti. Prulnoftt saiua pa tloveku fee nie ne poraaga, ee ni vrhu tega tudi ša pabožen. Nekateri otroei se uce sarao zato, da jih stariži hvalijo. da jim kaj tlarujejo, kadar priueso dobro spričevalo domuv, sploh zato ker vedo , da je bolje in tastneje, te je kdo ni^d prvimi, nego med zadnjimi. Taka pridnoat ui muogo vredna. Kdor ni prideu, da bi ga ijubi liog rad imel, kdor se ne uči zato, ker Bog zapovednje, kdor nima poleg pridnosti tudi pobožuosti, tak je polovit-artik in nedostaje mu druge, lepše polovice — ljubezui do Boga, 94 NaŠ Franco ni bil tak. Kako se je on lepo obnasal v ecrkvi! Ni šepctal, ni se oziral okolo sebe, nego spodobno je klečal in kakor angelček pobožno raolil ljubega Boga. Zato ni čudo, da smo ga vsi radi imeJi iu Ijubili. Aii dobri Bog. ki ima tudi rad in Ijubi dobre in pridne otrokfl, sklenil je po svojej neskončnej raodrosti vzoti ga k sebi. Izvestuo zato, ker j« bil priden. Dobre in pridne otroke Bog rad pokliče s tega sveta, da jih vvrsti med angele v nebesib. Po poladno je bilo, ko je zaČel Francek toziti. da mu je slabo, pa da ga vender ni6 ne boli. Olojtc otroci, Bog ga je tako ljubil, da mii ni poslal velikih boleein. Na evetno nedeljo bi bil še tako rad nesel nbutarieo" k bla-goslovu. Saj veste, kako se tudi vi veselite. ko nesete nbutaree" v eerkev! Ali njegova dobra mati. ki bo videli, da je slab, rekli so rau, da naj ostane doma. In Če bi bil tudi rad žel, vender je mater preoej slušal. Tudi vi, otroci Ijabi, morate radi in precej ter ne z nevoljo služati svoje skrbne stariše, ako hoiote, da vas bod^ Bog Ijubil. Kaj ne, da tudi vi radi slnšate? To jc lepo. Taki otroei imajo sreeo vže tukaj na zomlji. Radi jih imajo stariŠi, ačitelji in tudi drugi Jjudje, Se rajši pa jih ima neskončno sreti Bog, ki vse dobro Ijubi in sovraži vse hudo. France Brentič je bil tedaj tudi poslnšen. SIabot(»n in boleben kakor je bil, spisal je Še prav l^po svojo nalogo za Šolo, potom pa jc vzel v rokfi katekizem, katcrega se je vedno u6il z vso pridnostjo in se jc začel uciti iz njega. Ali vedno slabejši in slabejši jft po-stajal. Odložil je knjižieo in se vlegel v posteljo. V ponodeljok v 4. dan aprila popoludno prejel je, ker je bil vže silno slab, zakramont sv. poslednjega olja. Vi Še raorda vsi no veste, kaj je to. 0 tem se bodete žo ufeili v šoli. Vn krščanskem nauku bodete slišali, da je dobri Jezus, ko je še bival na zemlji, postavil sedem sv. zakramentov, in peti med njimi jo sv. poslednje olje. Ta zakrameut sme prejeti človek, ki je toliko odrast^l, da vo, kaj je pravo in kaj ni pravo, kaj je dobro kaj slabo, in če je tako bolan da bi utegnil uinreti. Sv. poslednjo olje pokrepfa bolnega eloveka na duši, odpusti mu marsikatere pregreške in ga še bolj pripravnpga stori za nebesa. In Čc je dtiŠi v zveličanje, podeli sv. poslednje olje večkrat tndi tclesno zdravje. Ko je bil tako na« Francž prejel ta sv. zakrament, bil je popolnoma pripravljen za nebesa. In -kmalu potem se je ločila njegova nedolžna duža od telesa, in angeli božji so jo nesii v nebesa, kder se zdaj veseJi. Ko smo njeguvo tofo (v 5. dan aprila) pokopaii. bili smo siluo žalostni, ker srao zgubili tako pridnega in v vseh obzirih vaglednega ti^enea. A!i tolažilo nasje to, da je on srečen, da se veseli zdaj pri Bogu v nebesih. Ka pokopališci srao moiili, ali ne zato, da bi se Bog usmilil njegove duSe, ker smo preprivani, da jp v nebesih; pač pa amo molili i« s« priporofiili njemu, da bi on prosil za nas dobrega Boga, da bi tudi mi prišli za njira jedenkrat v sv. nebesa. — Glejte, otroci Ijubi, to je bil Frane& Brenčifi. SliŠaii ste tedaj o njera! Nifi izvanrednega, nic čudnega, nic posebuega, pravite morda! Ali se mar kaj več zahteva od mladega dečka, sedemletnega očenca? Ali ni dovolj. da je priden. poslusen in pobožen ? 0 da bt se od vas vaeh moglo to reči! Bodite tedaj tudi vi tako pridni. tako dobri, kakor jft bil on in tudi vas bodo vaši angelčki cnkrat spremili s tega sveta in uesli vaše ne-dolžne dušiee v nebesa, kder se bodete kakor naŠ France vefino veseiili pri Bogu, aDgelili in sretoikih. __________ a.. Jaklič,