SL*V|((> Knafelj *' Re°akcijski odbor fiUFER T5. XII. 1962 NEKDAJ 00 DANES 1957 " 1958 '■ Ir v | i * -ustni proizvodnji plan je bil tšLosoaen | Leto, ki bo ostalo v kroniko podjetja ; ( l3o 5^(plan4xano 375 milj, izvršeno ■ zabeleženo kot črno leto« Izvoz bod- J I 487 milj* ), dočim je ..bila realizacija j minton r®lcetov usahnil in s tem prodaja ) dosežena le 84 456 milj »J realne možnosti doseganja dohodka mini-j 1 din* Torej; večja proizvodnja kot*proda-j malno za kritje zapadlih anuitet in* ;; 1 Oal Brez upoštevanja.zalog iz prej- j osebnih dohodkov« Obratni krediti so J., leta l Vzrok temu je bil vseka- i se večali in kmalu je bil Elan v san- | J kor občuten padec prodaje badminton • aciji, Prisilna uprava, minimnJni -osebni i reket v izvozu* Japonci in Pakistanci... j-. dohodki, slaba perspektiva, vso’ to so i ~ j so jih vrgli na trg pod našo lastno J le mračni apamini na tiste dmi« Vendar, i. ceno.« Prodajali so jih kar po teži in | je kljub temu do konca poslovnega leta j p-ne kosovno* To pa je pomenilo za naše i uspelo izvleči kolikor toliko^ ugodni- ! I P° pri družbenih obveznostih. Spominjamo i I ^957 bilo še kolikor toliko zadovolji- { se fluktacije delavcev, saj 0(f 514 zčt~ ! J Vo zaključeno, saj je od 456 milj, ere-j poslenih v letu 1957 ostalo 1958 le še i I alizacije beleženo še vedno cca 62 milj, 402 delavca. Večji de*l šo ljudje sami I dobička« Ta je bil nujeni ker je v tem i zapuščali Elan* ker so jim druga pod- i S ^ » j I I jetja nudila boljše pogoje. Prav počasi! I je Elan zopet okreval, i I l i i l V ilustracijo: ! j ■ l ! V planu 1958 je bilo predvidenih | I. 3oo,ooo kom reketov, izdelanih pa le | 31«ooo kom« ! I 5oo kajakov enosed,, l,5oo kom dvpsed«,j j 4»ooo kom vesel za iste, od vsega tega ' ; je bilo realizirano le cca 7~$t kar J j je v celoti ostalo neprodano, I Knafelj Slavko, I ■‘■etu že zapadel v plačilo prvi obrok | anuitet- vračilo dolgd- 3o miljidinl je bil usmerjen naš izvoz 1957 i Badm*reket Smuči (kom) (par) Zap,Jfemgi ja 191«2o9 16,914 Avstrija 16,ooo 8,- ,?raneija |vica “Vedska — 74 15,3oo 2.74o 3oo - 628 69 223,437 19.397 I . fC ■ ■ j Franc Valjavec I S, 1X.62,,~ .Ameriška vojaška oporišča p-na Okinavi so dobila bombnike tipa | > ki. let-e a nadarvolno hitroat«* 't jo in- nosijo s seboj hidroganaks bom be. Kubanski premier Fidel Ca£ tro in podpredsednik..sovjetska -vlada j^aastas Mikojan, sta se sestala, da bi obravnavala problem umika,sovjet., jraketnib. opirišč s Kubd. 4„, Kitajska- vladna delegaci- ja, ki je na uradnem obisku....v JU.ži~v [■ »iji-i. Je izroč&la^alžir. premieru Dan.Beli vabilo kitajskega premiera £u..En Laja naj obišče Kitajsko. 5* Il»' j v Washington, I H 14.11*.62,- Po izključitvi Jugova j in ostalih so na VIII kon^reeu gareJ-v,New i York, Zahod »nemški kancler Adenaueij je z letalom odpotoval iz Ifashing-1 ,tana v Bonn, 17* 11.62^— Jordansko—^saudske ono-j te so vdrle 2o km globoko na jeme*-< sko ozemlje v širini 50 km. 18. 11.62.- Kitajske vojaške enote so se prebile skozi glavne indijs obrambne linije na skrajnem vzhodu j Himalaja in zavzele mesto Valong ob burmanski meji. 19. 11.62.- Zunanji minister LR Poljske Adam Rapacky jo prispel na | 6-dnevni uradni obisk v Jugoslavijo1« V zvezi z vladno krizo v Zap,.Vemči-i ji ob aferi" der Spiegel" je odsto-j pilo 5 ministrov, da bi tako prisi-< lili kanclerja Adenauerja k preoB-i novi vlade, v kateri ne bi bilo večj obrambnega ministra Straussa, I 20. 11-, i2,- Kubanski predsednik 35i—j del Castro je privolil v umik sovj.i bombnikov "Iljušin 28" s Kube. l 21. 11.62,- LR Kitajska je objavila; deklaracijo o ustavitvi bojev na vsj® fronti vzdolž indijsko-kitajske mej}3 / Vinko Bogataj ! V Sasu od 4. čLo’7i nov. se je vršil j v K$ln» mednarodni sejen Športnih artiklov. Tega sejma se je kot raz- j ^avljalec udeležilo'tudi naše pod- I 0® t j Q, Kot običajno so se tudi tokrat v K81 j nu zbrali vsi naii kupci in so nam vi razgovorih prikazali'svoje želje in J okvirne potrebe za prihodnje leto, i VSEGA : parov I, Lesene smuči 70.000 II. Metalne jmuči 8,000 Din milj^ 54* 1 239,- Kot že omenjeno so navedene količine I in vrednosti le okvirnega značaja, kij se lahko tekom leta v strukturi še j spremenijo, so pa realni!izgledi za 1 ustvaritev izvoza teh količin in vred!-y nosti smuči. * j 1 Rezultat te>. razgovorov je kar zado-V°1 jiv in bomo morali prav krepko prjj_ Na sejmu v KSlnu smo razstavili našo ] j0*i za delo,*e >omo hoteli pravo6as-4 kolekcijo smuči za leto 1*63.Pri tem j izvršiti vse naloge, ki nam jih J je treba povdariti, da so naše smuči 1 ^odo prinesla naročila. To pa še prav* pri kupcih vzbujale zelo veliko zani-^ Posebno zato, ker bomo morali že kon 1 man je iz razlog:a, ker smo odločno prej CQm oktrbra 19*3 zaključiti proizvod-j šli v nove oblike zunanje opreme, medico aa izvoz. Kupci nam v nekaterih j tem ko vsi ostali proizvajalci, naši j Primerih očitajo prekasne izdobave 1 konkurenti,» kažejo v tem pogledu le j 8Quči, posebno letos, ko je sezona j tahel prehod.Tudi izdelava sejemskih •astaipiia zelo zgodaj. ^Qzultat sejma v KSlru je Okvirna »aročila smuči za 1* -LESENE SMUCl - (000) ( milj.) 25 166 12 85 —--■Jer- 88 lo 94 3,5 3o galija 3 29 Ž^ica -- 54 sledeči 1^63. 2 Da Kanada ;Skandinavija J^rancija ap,Nea*ija ivzorcev je bila tokrat na višini,kar J j smo do sedaij-vedno pogrešali in zato J | lahko trdimo, da smo tili med vodilnimi I v kvaliteti zunanjega izgleda smuči. > [ Tudi bodoče sejme "Si morali tako pri-| •praviti, kot je bil ta sejem in uspeh} 1 gotovo ne bo izostal . . 1 ;^KUPaJ parov 1 I1!. METALKE SMUCl ;zda J ^nada j Skand i na vi j a " ===== I ^ap, Nemčija j galija i^vica 70.- lin 546 1,5 0,5 -Or 5 2.-0,5 3.- 44 14 14 64 15 88 ^KUPaj parov 8.- Din 239 m, p©ŠQiu Na zadnjih sejah je upravni odbor zacijo v podjetju, seveda le v okvi-, razpravljal ** zelo aktualnih vpraša-; ru plusov in mijrcusov nef, osebne kate-l njih. Seznanjen je bil o finančnem poslovanju prvih 9 mesecev letošnjega leta. 0 rezultatih je poročal šef računovodstva tov. Lipnik Jože. V primerjavi z.letom 19*1 je nazadovala prodaja na domačem trgu in sicer od 176 milj, din v letu I96I na 142 milj. din v letu I962. Režija, ki je odvisna tudi od ovsega proizvodnje je narasla za 3o ter poveča nje lastne cene proizvodnje za 5%. Na povečano režijo predvsem vplivajo višja vložena sredstva(osn. in obrala Nesorazmerno'visoke so tudi zaloge materialov,.polizdelkov in gotovih izdelkov v letu I96?., ki juh temu, da gori je, kar pripada .v pristojnost U0(| po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. , Razpravljal je 'o povišanju osebnih d hodkov po Zvezni uredbi, ki je izšla ob povišanju cen kruha, osvojil pred* log, da se to zvišanje obračunava me' sečno in dal dokecčno potrditev svettf kolektiva. ' n Prediskutiran je bil popravek *9, čl.1 Pravilnika o delov, razmerjih po predi* logu HTV komisije o odobritvi dodatni dopustov na delovnih mestih s težkimi; delovnimi pogoji in jifa je zato pred-j pisan dodatni povečani dopust, K Po drugi srtrani pa je po predlogu HTVj komisije razvidno, da so ukinjena ne-l se proizvodnja ni Msitfeno povečala Finančni efekt je in bo v letu 19o2 mnogo sla>ši kot v letu I96I, Na slati katera delovna mešta, zaradi zboljša-ši rezultat tudi vplivaj.o nižje iz - j nja delovnih pogojev in so predlogi 1 rožne premije. Vsi momenti pa so bili! utemeljeni za ukinitev dodatnih do - l že obširno obrazloženi v polletnem ■ pustov. Z novim predlogom HTV komisi-1 rezultatu, ki je bil objavljen v eni j je bi se povečalo število ljudi,, ki izned predhodnih številk. I bi imeli 3 dni dodatnega dopusta za l| Nadalje je bil podan prikaz po posa- j oseb’ zmanjšalo pa za 14 oseb, meznih finančnih pokazateljih, s končj Upravni odbor se s predlogam o dodat-! nim finančnim rezultatom, s katerim | nih dopustih strinja in predlaga, da j pa UO ne more biti v celoti zadovoljeni.svot kolektiva o navedenih spremem- 1 Zaradi boljšega pregleda nad planom I bah sklepa, s tem, da bi to pričelo | je bil sprejet sklep, da se mora planj proizvodnje izključno postaviti vzpo—I redno s finančnim planom in pa pred— j vsem imeti v vidu znižanje režijskih [ stroškov, I Ena izned teh sej je »ila v glavnem posvečena določitvi osebnih postavk | delavcev, ki so nili premeščeni na nova delovna mesta glede na reorgani-l veljati s 1. januarjem 1963. Za realno izdelavo zaključnega računi podjetja je predhodno potrebno pri- j praviti podatke, katere po predpisihl sestavijo takozvane inventurne komi-1 sije in jih imenuje UB. UO je zaradi j tega razpravljal o invent, komisijah| in imenoval XI. potrebnih komisij, njihove predsednike in člane,kakor I tudi roke, v katerih je potrebno izvršiti letne popise blaga, materialov , proizvodov itd,. Naše podjetje, so je v novembru udeležilo in samostojno razstavljalo na ^ednar. šport.sejmu v KBlnu, 0 rezultatih in zaključkih s"ta ifO seznanila direktor podjetja in šef komerciale, ^0 d o ugotovil, da je uspeh vsekakor zadovoljiv in da bo treba že takoj ®Qseca decembra priieti z maksimalno Proizvodnjo in s tem vložiti vse na-P°re, -da se »o ' proizvodnja brez. težav odvijala, ^aključki tega sejma xj& so obravnava-ni v posebnem- ilanku te mučine. iied ostalim je bilo obravnavano poučilo o dolu stanovanjske zadruge kegunjšiica". U0 je poročilo vzel na 2rianje s pripombo, da je preko sploš-neSa sektorja v povezavi s samo zadrgo kritično pregledati do sedaj ^vršeno delo in da se v iasu mrtve 2imBke sezone pripravi tako, da bo "Qlo takoj s pričetkom pomladi poteklo normalno. ^ vsoh naslednjih številkah nagega xsta bomo skušali posredovati najvaž nQj§o dogodke iz naše komune. Poročal bo nag član kolektiva Miha Fin-Gar, k.i je član zbora proizvajalcev Radovljica. Na ■> 0^rž nas bo zanimalo kako jo s fi-Učnimi sredstvi občine, t.j.prora-'''itiom za tokoče loto. Isti je bil za-uveljavljanja novih gospodarskih ^^Tepov mod letom znižan od 4^5 na ■i c °-'0 milj, din. Po pokazateljih lo me-Cqv je pričakovati realizacijo, cca °1 tnilj, dohodkov in izdatkov. > 2^atki se delijo na : Obravnavanih je bilo prošenj za finančno podporo, ki so bilo razen ene vso odklonjene. Odobrena je bila štipendija .dijakinji III, let.SSš v Kranju tov. Alenki Škofič. Tov. Svetina Alojzu se je na njegovo ~prošnjo z ozirom na zdravstveno stanje odobril izredni plačani dopust zaradi šolanja na TSŠ, Ta dopust bo trajal od 29.lo. $2, do 30.-6. 19^3. Podjetje je na podlagi pogodb s čla-* ni kolektiva, ki posočajo razne šole( odobrilo in izplačevalo prevozne stro ške za pot v šolo in nazaj. Z oziron} na tolmačenje drž, sekretariata za j v ' financo tozadevne uredbe pa ti stroški padejo od sedaj naprej na račun osebnih dohodkov, ne pa kot preje iz sklada za kadre. Sklicujoč so na to 1 očitno spremembo' je'U0 sklenil, da j ukir.e plačevanje prevoznih stroškov.l Prizadete tovariše, ki dobivajo ta ! povračila pa naj obvesti kadrov.sekt|. o spremembi predpisov, ki so vzrok l da se je v tem smislu moralo dejanr-. j sko uprav, odstopiti od že sklenjenih pogodb. -Prosveto in kulturo - socialno varstvo - zdravstvena zaščita - državna uprava - kamunal.dejavnost - nogospodar.investic. - dotacije - obveznosti - prorač. rezerva Ostale novice : 1» ,b milj.d 27,1 24,8 145, * 79,-37.- 42/j 2%- A - n 40I.- milj.4 Hotel "Zlatorog" v Bohinju bo najelo investic. posojilo 450 milj. din za gradnjo hotela "Na Voglu". Tel teh sredstev naj bi zagotovila občina. 1 Tovarna čipk in vezenin na Bledu pat- je _jnajelar-^'mllj. din. inveetio^poso-jila za razširitev tovarniških prostorov. Nadalje naj se preosnujejo komunalni zavodi Radovljica, Bled in Bohinj v gospodarske organizacije. S tem v zvezi se bo »rajsko k9pališ*e na Bledu priključilo Komunalnemu-podjetju Bled. Na površini c^ca 570 ha ozemlja ob B£ hinjskem jezeru (od tega 295 ha last SLP) se predvideva gradnja turističnih, gostinskih, komunalnih in drugih objektov, kakor tudi za rekreacijo, kot so parki, nasadi in sprehajališča, V zvezi b tem je v teku postopek o določitvi krajev, ki se USTANOVITEV štejejo za mesta in. mestna naselja po Zakonu o naodonaliz. stavb in stsvb-i nih zemljišč tako, da se doda še na- selja: Ukanc, Ribičev laz, St, Fužina in Alpski letal, center Lesce bo razširil svojo dejavnost tudi na popravljanje, odvoz potnikov iz letališča in gostinsko postrežbo, Sploš. gradb, podjetje "Gorenjo" Radovljica bo razširilo predmet poslovanja na opravljanje teracerskih, pečarskih, soboslikarskih in pleskar^ skih del. Gostilna " Pri Boneclju"v Mošnjah se glede zastarelosti in otvoritve Podvina - redno likvidira. P o Miha Finžgar tQBHQ , m TomrnsKi tisk Na občnem zboru sekcije za tovarniški tiskGorenjske v Kranju dne 3,XII, so bili izoblikovani osnovni temelji organiziranega dela na tem področju. Povzemamo glavne zaključke iz ustanovnega občnega^zbora : l/ Bekcija bo sestavni del aktiva novinarjev v Kranju, 2/ Za pospešeno delo prav na področju tovarniškega tiska, se v ta aktiv kooptirajo trije člani sekcije, med katerimi je tudi urednik naše smučine. • Najosnovnejše naloge na začetku dela bodo vsekakor naslednje : - izmenjava glasil med uredništvi, - izmenjava izkušenj med uredništvi, - opredelitev dela v odnosu na ostali tisk, - ureditev statusa urednikov s članstvom v Društvo novinarjev LRS, - izobraževanje S tem startom smo že več kot zado- ,, voljni. Upamo, da to pot ne bo os- J talo vse le pri besedah. Ji Pa Cs S jn .riuiil djA 1 t ‘l*"* -j N»had se no- že enkrat vsakokrat ea ivaljevati ! O | 2 % UPRAVNI h Z ozirom na splošni razvoj podjetja, decentralizacijo delavskega samoupravljanja, organizacijo ekonomskih e-not in razširjenja proizvodnje je delavski svet podjetja sprejel sklep, da se pristopi k reorganizaciji podjetja. Na podlagi tega sklepa, so se glede na potrebe samoupravnih organov v podjetju formirali naslednji organi: l/ Svet kolektiva podjetja( preje delavski svet podjetja) 2/ Svoti ekonomskih enot( trije ) 3/ Zbori kolektiva ( sedem ) 4/ Spravni odbor podjetja. 5/ Strokovne komisije imenovano od sveta kolektiva podjetja. 6/ Arbitražni svet- komisij ekonomskih enot za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. 7/ Komisije imenovane od svetov ekonomskih enot. Zaradi boljšega pregleda in razumevanja tega prikaza bomo najprej obravnavali svet kolektiva podjetja, svete ekonomskih enot in zbore kolektiva v nasprotnem redu to se pravi od točke 3 do točke 1. 1/ Zbor kolektiva predstavljajo vsi Člani posameznega kolektiva . Iz svoje srede si izvolijo predsednika, ki vodi zbor ob pritiki zasedanja. Kot Miodrag Doberlet rečeno imamo sedem zborov kolektiva i kot sledi a 7 Zbor kolektiva oddelka smučarija,' ki spada pod svet ekonomske enotei lesnega obrata. Predsednik tega j zbora kolektiva je tov, Janša Stanislav. b) Zbor kolektiva oddelka splošno lesnega obrata, ki spada pod sveti ekonomske enote lesnega obrata. Predsednik tega zbora je tov.Mo- j horič Franc, | l c) Zbor kolektiva oddelka razreza s skladiščem lesa, ki spada pod i I svet ekonomske enote lesnega obrh-ta. Predsednik tega zbora je tovj. Knavs Alojz. d) Zbor kolektiva kovinskega obrataj z montažo, ki spada pod svet eko+-nomske enote kovinskega obrata, | montaže in sedlarskega obrata. Predsednik tega zbora je tov.Janško Krmelj«, I o) Zbor kolektiva sedlarskega obrata., ki spada pod svet ekonomske eno-| te kovinskega obrata, montaže inj sedlarskega obrata. 'Predsednik toga zbora je tov. Rok Mohorič. | f) Zbor kolektiva uprave nabave, kij spada pod svet ekonomske enote I uprave z nabavo in vzdrževanja, i Predsednik je tov. Škofič Janez,1 1 , ^/""Tber^-jtnlejLtivtt-^rzdT zevanj a, ki spada pod svet ekonomske enote .✓■ . uprave z nabavo in vzdxii«v-argiu^ " Predsednik tega zbora je tov« Vinko Posavc« 2#/ Svet ekonomskih enot predstavljaj jo izvoljeni člani iz posameznih zborov kolektivov, ki spadajo pod določeni svet ekonomske enote in to po ključu, ki se nanaša na število delavcev in uslužbencev posameznega zbora kolektiva* Imamo tri svete ] ekomomskih enot,v katerih si-po nižje navedemen razporedu vključeni izvoljeni predstavniki posameznih zborov kolektivov kot sledi t I« Svet ekonomske enote lesnega obrata: 2/ od zbora sedlarskega obrata 3 predstavniki, •III, Svet ekonomske enote uprave - nabave in vzdrževanja j a) predsednik sveta ekonomske enote je tov0 Janc Janez s b) svet ekonomske enote uprave-nabave in vzdrževanja šteje 13 članov. c) v svetu ekonomske enote upraVe-naba*-ve in vzdrževanja so predstavniki zborov kolektivov! l/ od zbora uprave-nabave lo predstavnikov 2/ od zbora vzdrževanja 3 predstavniki 3/ Svet kolfcktiva podjetja (preje delavski svet podjetja) predstavljajo izvol-jeni^TJiv&stavniki vseh zborov kolekti*- a) predsednik sveta ekoa««sk^^te^^ po kliu2u» kJ se n^ša na število je tov* Biček Stanko b) evet-akonomska,enote lesnega obrata šteje 17 članov o) o svetu ekonomske enote lesnega i ----- obrata so pr^dstovnikl-zhorov jj^-U-^dsednik sveta kolektiva podJ»t^a_ja lektivov : i tov* Ribnikai^Eraoci,. delavcev in uslužbencev posamejcnih zborov kolektivov*.___ Svet kolektiva podjetja šteje 29 članov l/ od zbora kolektiva smučarskega obrata 11 predstavnikov, 2/ od zbora kolektiva splošno les< obrata 5 predstavnikov I 3/ od zbora kolektiva razreza s skladiščem lesa 1 predstavnik* II* Evet ekonomske enote kovinskega i obrata, montaže in sedlarskega obrata b) a) predsednik sveta ekonomske enote je tov« Piškur Prane, svet ekonomske enote kovinskega obrata,montaže in sedlarskega obrata šteje 9 članov0 c) v svet ekonomske enote kovinskega obrata, montaže in sedlarskega o-brata so predstavniki zborov ko-lektivovi l/ od zbora kovinskega obrata in montaže 6 predstavnikov s Po zborih kolektivov je v svetu kolektiva podjetja naslednje število članovi l/ Zbor kolektiva smučanje lo predstav, 2/ " " sploš,les,obrat, 5 pred, 3/ " " razreza in sklad,lesa 1 " 4/ " " kovinskega obrata in montažo 2 " " sedlarske ga obrata 2 " n uprave-nabave 6 " " vzdrževanja 3 " ( se nadaljuje ) 6/ 7/ O r\ © \ ! Upoi-tevajod dejstvo, da je presežni l del- proizvodnega programa in s tem [ Plana proizvodnje sestavljen iz iz-l delkov, ki imano povsem ali pretežno i standardni karakter smo v podjetju ; 2e v fazi pripravi jahih del na reor-! ganiz^ciji podjetje, pristopili k i Preureditvi obstoječega oštevilčenja ! izdelkov oz. grup izdelkov po siste-I rau grupnih številk v detajlnejfii i kodni sistem, ki to lahko osnova ta-j ko za oštevilčenje tehni*ne( načrti, I kosovni seznami itd.), kakor tudi \ 0stale iz te izhajajoče dokumentaciji 0 (opisi, postopki, kalkulacije, l Plant j evidence ipd,), Ž^evilke iz-i delkov bodo na ta način povezovale : °*lot§« dokumentacijo izdelka od r.a-i r°5ila prodajr.e službe, preko pripia-l Ve proizvodnje, proizvodnje in obra-j^una do skladišča oz. odpreme načih i izdelkov. i Ž^ka;i kodni sistem ? !^0žko je na kratko opisati vse prednosti kodnega sistema zato bomo našteli- za primer samo nekatere. Kodni lsiatem r.am omogoča : J" tipizacijo izdelkov in sestavnih j delov; I" standardizacijo materiala, delovni ,• Postopkov, normativov, lestnih cen j Ud,5 l" V0iKratno uporabo risb, kosovnih I S0znamov, normativov, kalkulacij itd. l" združevanje tipiziranih izdelkov I lri sestavnih delov v ekonomične se ; riOe> I Precizno zasledovanje proizvodnih 1 stroškov po izdelkih oz. polizielk ne glede na posamezna naročila, - sistematično proizvodno sta,iistič-| no in analitično službo, - planiranje prodaje, nabave mate- 1 riala, delovne sile itd., . t - oznake lahko koristimo tudi.kot j , šifre v skladišču polizdelkov in i ' gotovih izdelkov, - nadomestni oz, rezervni deli lah- j ko dobijo iste oznake .kot jih ima-i-jo njihovi načrti itd.. JSfcL vse uporabljamo kode ? I Koda spremlja izdelek od njegovega ! nastanka do končne potrošnje. Osnovni Številko( kodo) dobi izdelek že v razvoju oz. v konstrukciji s tem, da! je s kodo označena vsaka risba.iz- i delka, sestava in sestavnega dela pa | tudi kosovni seznami, tehnični opisi j in ostala tehnična dokumentacija. Sistem kodiranja mora biti'izdelan j tako, da ne povzroča težav pri arhi- ' viranju in da ima konstrukter možnost pri novih izdelkih uporabiti že , obstoječe elemente ali sestave. Iz kodo mora biti tudi razvidno, ali grel za risbo izdelka, sestava, elementa, t kosovni seznam ali pa so to morda razna navodila in opisi. Od kodnega l sistema se zahteva tudi, da je prirejen zahtevam tehnologije in formi- 1 ranju večjih serij. Pri oblikovanju i kodnega sistema moramo misliti tudi , na zahteve predkalkulacij in normiran-f-ja ter v ničmanjši meri na zahteve komerciale posebno s stališča pošlo-! vanja v skladiščih polizdelkov, iz- I delkov in nadomestnih delov. Tudi zai vso omenjeno mora biti kodni sistem prirejen tako, da omoguča koriščenje i 1 isiih podatkov v različnih primerih. j Kako naj ha sestavljen kodni sistem? I Razumljivo je, da mora hiti kodni j sistem sestavljen tako, da.upošteva I specifičnosti proizvodnega programa j podjetja - skratka potrebe podjetja, i V praksi poznamo dva osnovni vrsti " I kodnega sistema: I a_}_ mešani ali kombinirani kodni sistem, obstoječ iz črk in številk, ki'ima na pogled to prednost, da I si ga lažje zapomnimo( zaradi žrk j b)oiumex>>cii( številčni) kodni šistai ki sestoji samo iz številk,-ki pa nima tzv. mnemotehničnih-C govore-*!'■ čih) lastnosti. I Ker se zavedamo mnemot6hnične pred- | j nosti kombiniranega sistema, isto-I časno pa tudi enostavnosti numerič-I nega sistema, običajno iščemo re^ir I tev v kombinaciji t.j,, da osvojimo l številčni sistem s tem, da že v na-| prej določimo posameznim številom in I skupinam števil njihov toSni pomen. I Števila bodo na ta način spregovori— J la z vso željeno jasnostjo in nedvo-i umnostjo. Seveda pa mora biti tako I postavljen kodni sistem sistematič-| no grajen, razumljiv, razločen, lah-I ko se ga mora zapomniti ter imeti mera možnost nadaljne razširitve. l Tako pridemo do tav." govorečega" I sistema, katerega izrazne možnosti J števil so odvisne od razpoložljivega i števila mest. Cim bolj je njihova , izrazna možnost izpeljana tem daljše l je število mest kode. Če bi izbrali l čisti številčni sistem brez " govo-J rečih" številk (kot je bilo preje v I podjetju) bi. kmalu naleteli na teža-I ve, ker ta nebi služil za vse namene j kot smo jih navedli že uvodoma. I V praksi večkrat kombiniramo, zato j smo tudi v našom podjetju osvojili ! I kodni sistem, ki je sestavljen iz " govorečih " števil in čistih- te- i kočih števil s čemer smo dosegli, da| nam koda ni predolga, vendar pa nam J k]jub temu pove vse ki jih potrebujemo, Ker mora kodni sistem zadovoljiti celi vrsti zahtev je važno, da že pri njegovi gradnji upoštevamo mož- I nost za kasnejšo razširitev. Z uvedbo omenjenega kodnega sistema | smo avtomatično prišli do grupiranja! proizvodnega programa in izdelke , I kar nam v znatni mori olajša delo v | konstrukciji, pripravi proizvodnje, I m^terialnemujcnj.igovods.tvu, akladi- i ščih, računovodstvu, prodaji in ser-j visni službi, saj nam v celoti od- 1 J i pade zamudno iskanje,povpraševanje itd.. i Kot smo že ocenili s kodami označu- j jemo poleg^risb tudi ostalo dokumen-l tacijo. Kot so: kosovni .seznami, tehnični, opisi, kalkulacije, itd* V teh primerih pa si lahko namesto | uvedbe postne številke pomagamp s I tem, da poleg številčne oznake iz- i delka, sestava itd. uporabimo; £e( čj'-! ko, ki na® 'povedo za kakšno dokumen-l tacijo oz. dokument gre. ( N.pr.: tehnični opis- T, kosovni seznam- S,1 kalkulacija - K, proizvodni nalogrP,l režijski nalog - H, itd. ). (se nadaljuje ) ODZIV KRVODAJALCEV IZ E L A N A z dne 6. XII delitev' čistegega- dohodka ^ J>ože Lipnik 8c za osebno dohodke 2o za sklade ne srne podjetje brez upravičenega raz loga v letu 19^2 deliti ČD v razmerju 85 :15. Na pravico do različne oz. V zadnji številki je bilo prikazane, 1 kako ugotovimo Čisti dohodek, danes Pa bi se seznanili, kako delimo čisti1 dohodek, p * i 0 predpisih morajo podjetja imeti j Priimke o celitvi čistega dohodka., drugačne delitve, kot v prejšnjem ob-Piavilnikom mora biti določen na- dobju,.vplivajo predvsem faktorji, ki in elitve čistega dohodka na sklade* s& navedeni v prejš,odstavku. Na pod-osebne dohodke. Naše podjetje je i lagi teh faktorjev pa lahko pride se-^dvilnik sprejelo v le*u i9.il, dopolrveda do tega, da se vnaša v sklade j,1 J6 ^ila izvršena v letu 1962;,večji odstotek ČD kot pa v • prejšnjem 'a®on pravilnika je, da se razdeli obdobju, isti dohodek tako, da se sredstva ! Omenjena za osebne dohodke in skupno!Navedeni faktorji vplivajo na razmer-'J°rabo razdele v skladu z uspehi gospo'-’8 delitve ^D v sledečem: r '•ios0Že podjetje s pri ji/ opremljenost z. obratnimi in osnov. sredstvi. Ocenjuje se višina sredstev na zaposlenega. Če n.pr. v letu 19^2 odpade na zaposlenega 1,^00,000.— sredstev, v letu prej* t. j.1961 pa so znašala sredstva na zaposlenega 1,600,000, oz. za 6 J/c manj, potem'se pri delitvi v letu 19^2'mora povečati razmerje za sklade za 6-^ (2c x 6 f0 je 21,2 v). Delitev v letu 1962 bi tako znašala 78,8 za osebne dohodke 21,2 ^ za sklade 7 pogoji prodaje vplivajo na delitev CD različno. V našem primeru moramo celo ločeno obravnavati predajo na domačem tržišču in v izvozu. V iz -vozu je prodajna cena odvisna n,pr. od dosežene prodajne cene v ustrez „ _ Sevanjem celotnega kolektiva ter, a zagotovi sredstva za razvoj pod j Jetja. Os n°VQ za delitev ČD so faktorji, ki ivajo na oblikovanje oz. doseganje vPli ^istega dohodka. Pii tem pa se mora ' ^P°števatu tudi razmerje delitve ČD sklade in osebne dohodke v prejšnji^ i* faktorji, ki vplivajo na formi— je čistega dohodka sc n,pr: £&reml.jenost s sredstvi, to so °enovna in obratna sredstva; i 2/ ■ y -t3^°.]i prodaje; &i_^anje stroškov proizvodnje in 5/ v Proizvodnji &2ijQji uolitve dohodka med družbeno! ■^upnostjo in podjetjem. v^o merilo za aelitev ČD je deli- ni tuji valuti in pa od obračunske sno ^6 V ^6» V pre«iSnOe:ri obdobju. N.pr.: z raz i 1 I ^ 1 » delitve ČD na sklade in osebne ^ 0^k6 v lotu 1962 je osnovne važnos— ^ Razmerje delitve iz leta 19«1. Če Ss 'Q'l-itev CD na sklade in OD bila iz-Q*la v letu 19tl v razmerju vrednosti deviznih sredstev. V letu 1962 je n.pr. obračunana vrednost dolarja nižja kot v letu 1961 in si cer: od 1. IX. 1962 I.I40.- din, po 1. IX. pa 1,215.- din. Do leta 19*1 pa je podjetje prejelo za dolar i 1,-264.- din. Po vsem razumljivo je, J-da obračuna-vrednost dolarja bistveno vpliva na formiranje in. da se taki vplivi pri delitvi tudi upoštevajo, Zaradi nižje obračunano vrednosti dolarja bo delež ČD za sklade v letu 1962 nižji kot v letu l^le Pri prodaji na domagem tržišču je spet za upoštevati ali je podjetje povečalo ali znižalo prodajne ceno vplive in faktorje pri delitvi ČD, je pa takih vplivov še več. N,pr.cene surovin, način obdavčitve dohodka, dosežena produktivnost itd. Najvažnejše morilo za razdelitev ČD med sklade in osebno dohodke pa je še «. vedno program ra*zvoja podjetja in seveda potrebna sredstva zato.Nesmiselno bi bilo celotni ČD razdeliti v osebne dohodke in pri tem ne upoštevati potrebne sklade za razvoj pod- ali spremenilo prodajne pogoje. V pri , , . „ , , . . x., * 1 oi-oo t jetja. Vsako leto zapadejo v pla6ilo meru povečanja prodajnih cen in s teuj vi- • x 1 anuiteto oz. obroki za mvest.posoji-4 povečanja dohodka, je to potrebno pri , , , , , , , r 0 7 la za osn.m obrat, sredstva, kolek- delitvi upoštevati in del za sklade ustrezno povečati. tiv sprejme tudi program investicij, plan družb,, standarda( stanovanja, Ni tu namen, da bi se naštevalo vse j menza, dotacijo, šolanje kadrov), na _ ! kar vso so mora računati^ko se deli ČD* tnesiroiSG.. f$qsipqčq .. l/ PLEVNIK Ljuba, delavka NK, zaposlena na del. mestu skoblanja lesa v telovadnem orodju je dne lč.11.62. podajala v skobelni debelinski stroj komade lesa za sani. Pri tem delu se je komad lesa zagozdil med valje stro ja ter pritisnil poškodovanki kazalec1 leve roke ob delovno mizo strojal, VZROK: pomanjkanje poklicnih izkušenj Je še v bolniškem staležu. 2/ NOVAK Franc, mizar KV, zaposlen v oddelku razreza lesa na del.mestu razžagovanje lesa na krožni žagi, je dne 19.11.62 hotel z dvigosa spnstiti zloženo stojalo na tla. Pri tem se jo dvigos zaskočil, zato je. delavec s S£ delavko hotel ročno prevrniti zložaj lesa. Zaradi prevelike teže stojala je imenovanemu pritisnil desno roko ob rob dvigosa ter mu jo poškodovalo. VZROK: Okvara na dvigosu. Izgubljeni 4 delovni dnevi, 3/ LEGAT Franc, mizar KV, zaposlen v oddelku telov. orodja na del. mestu obdelava lesa na strojih, je dne 17. 11.63. skupaj s sodelavcem hotel poa-taviti zaboj lesa na dvigos. Pri tem delu mu je zaboj pritisnil prst desne roke ter mu ga poškodoval. i VZROK: nevaren način dela pri posa- j mezniku. Izgubljenih 8 delovnih dni. 1 I 4/ ŠLIBAR Avgust, mizar KV, zaposlen' v oddelku alu. smuči, je dne 22.11. ; 62. na stopnicah v obrat družbene prehrane nerodno stopil ter si pri j tem spodvil desno nogo v gležnju. Ker mu je noga začela otekati je mo-! ral k zdravniku. J VZROK: ni osebnega faktorja. Je šo v bolniškem staležu, I l 5/ VIDIC Matevž, delavec NK, zaposlej^ na del. mestu lepi jenjo losa, je dnel 26. 11. 62. vrtal luknje za pritr- i dilno vijake, na sankah. Pri tem deluj je sodelavec podal imenovanemu ročnij elektr. vrtalni strojček, ki je prosfc viseč pritrjen na stropu. Poškodova-{ noc je visečo napravo nespretno priH jel ter si zasadil konico v zapestj0| leve roke. VZROK: Nespreten način dela. Izgubljeni 3 delovni dnevi. I ! Bojan Zajc I Pl astični kanu francoske dvojice ^euve- Pariš, zmagovalcev IV, svetov-nQ8a prvenstva v kajak slalomu leta ^•*55 v Tacnu, je til prvi plastični ^°1> ki je do tedaj sodeloval na ^°vnih prvenstvih .Izdelan je ^1 iz poliestra in steklene v°lne. Vsi ostali čolni so bi- li stare ustaljene gradnje; ‘Vinuji ie seni, prekriti s plat-nccij kajaki pa zložljivi iz lesenega °8rodja in gumijaste prevleke. Naj- i ^°lj renomirana tovarna za izdelavo ^0l,tnih rekvizitov v Evropi Klepper takrat nudila tržišču svoj novi izdQlek, zložljivi, kajak za slalom, ^ katerem je tekmoval zmagovalec v '■ategoriji J'-l Nemec Holzbauer. Tudi °staii nemški tekmovalci so bili o-pl>QQljeni s tem vrhunskim proizvodom toVarne Klepper. Vendar pa kljub ub-^ehu, ki g3 j0 novi čoln dosegel z °8vojitvijo svetovnega prvenstva v Sv°ji kategoriji, Klepper ni dosegel ^''akovanega uspeha, iobršen del tek-!!lovaloev in ostalih udeležencev je za n Natan Bernot &ei JCI 0 premišljevati o čolnih iz plastič snovi in verjetno tudi sam gospod ePper, ki se je prvenstva osebno u- ‘l6legiit Namesto, da ti si z novim ^eP6lim modelom utrdil svoj primat 516(1 Vod 4a producenta rekvizitov za športe ne na področju, kjer je bil do te-? popolir. suveren., je morel začeti ^i*etnisi jo vati o poliestru, novem ma-^ialu, ki lahko temeljito spremeni 6ti'ukturo tržišča in z lahkoto omaje Položaj podj etja. Klepper kot eno ^vih tovrstnih podjetij v Evropi si Pridobil današnji svetovni ugled ^edvsem z zložljivimi kajaki. Prednosti plastičnih ‘snovi so hitre-, jo vplivale na razvoj te športne pa-J noge, kot bi si bilo mogoče takrat I misliti. Že 5ez dve leti, lota 1947.!' na svet, prvenstvu v Zah,Nemčiji, 1 sta Mii kompletni francoski in švi-i carski reprezentanci opremljeni s plastičnimi kanuji, in kar je bilo- šfe bolj presenetljivo, pojavil se je tur di'prvi kajak iz poliestra. KajakaŠij so do takrat tekmovali samo v z-lož- 1 ljivih kajakih v kategoriji F-l. Da i je bil kajak zložljiv, je *il tudi j pogoj na tekmovanju. Mcrda je bil zaJ-to prvi nezložljivi kajak iz poliestr ra, ki so ga prinesli s seboj Švicarj-ski tekmovalci, še toliko bolj revo-J lucionarna ideja. Jasno je, da niso i računali s tem, da bi v njem tekmova-i-li, imeli so ga samo za trening. V j njem so si lahko na treningu privo- | ščili vse mogc»e atrakcije brez stra-j-hu za čoln, kjer bi sicer klasični i zložljivi kajak že zdavnaj odpovedal4 I Na naslednjem svet. prvenstvu v Žene-j vi so se Švicarjem in Francozom pri-1 druiili še Avstrijci, Cehi iri Nemci, ; dckl-.r niso na zadnjem svot.prvenstvu V Irfšdenu v starih lesenih Solnih | sodelovali samo še Jugoslovani, ( se nadaljuje )/]^l y C. nadaljevanje ) Čeprav smo drveli s precejšnjo hitrostjo, smo na kraj prispeli z dve-urno zamudo. Že pred mestom nap je pričakal direktor tovarne" 14,oktober-" , prisedel v avtobus in nas pospremil v tovarno, ki stoji na periferiji mesta* Prišli smo tja že po 14 uri, tako , da smo 'si lahko ogledali le prostre, strojni park in izdelke. Tovarna se pratežno-ukvarja Te z simpatizerji OF in drugimi,ki s© zdeli nevarni velikemu rajhu. ^s^anovili so posebno sodišče za ®uniste, ki je bilo sestavljeno iz I°dilnih funkcionarjev nacizma. Na vsega tega pa sta bila zloglas- ž6lu , Ua» U Ho Saulajter" Kučera in general- Otnant Rč5ssener, ki sta brez obzir_ .Podpisovala smrtne obsodbe, pre-^°he v zloglasna koncentracijska tališča s celicami smrti, S tem so lČelQ Begunje preživljati najbolj ^hotno dobo svojega obstoja. ta3t>o jQ bilo, da je nasilje okupa-^0;rja rodilo odpor širokih množic ^dstva.. Že pred vojno se je delav- 0 na Gorenjskem združeno bojevalo svoje pravice, tako, da jih pre-v°jna ni našla nepripravljenih. ?o p -* se je boj za življenje in smrt. Sozdovih so se zbirali partizani ^ Pričeli napadati Nemce. Prva bitka °ila že 8. avgusta 1941 na Jelovi-^ * Nemci. so bili presenečeni nad nenadnim uporom in napadi partiaa Za zadušitev teh napadov in upo- ^ V C3 ao se posluževali najhujSih ukre-^v» Množično so pričeli streljati a^cQ in to na mestih partizanskih sa ( nadaljevanje) Ivan Kavčič botaž in napadov. Ta svoja dejanja j so razglaševali na letakih, ki -s.o [ jih lepili po vseh krajih Gorenjskefl kot opozorilo ljudstvu. Streljanje j. talcev, požiganje vasi, selitve pre-; bivalcev pa je rodilo še_ vočji o;d- i por ljudstva, ki je pričelo množič- ! no podpirati Osvobodilno fronto in' i . partizane. S povečanim odporom par- j tizanov in ljudstva, pa so se veča- j le aretacije pripadnikov in simpati-i zorjev OP in so se s tem vedno bolj j polnili prostori kaznilnice. : I I 0 mukah, ki so jih prestajali v ta- J borišču zaprti jetniki ne bi gcvori-l li, ker o tem dovolj zgovorno in z j dokazi' govori muzej NOB, ki je na - ! meščen v bivših celicah smrti ter množična grobišča talcev na dvorišču'-graščine in v Dragi ter širom naše i domovine. Pričelo se je peto leto krvavo vojne in z njim se je priče- i 1.0 bližati svoboda, ker nacistični j vojni stroj ni potenciral je bil razbit in na vseh bojiščih na umiku. Partizanski bataljoni, čete, dvizije sol se pričelo koncentrirati po dolinah I in pričeli z likvidacijo raznih sov-J ražnih oporišč. i i Kokrški odred je bil v pri pravno. s.ti J v dolini Drage. Komanda t Janko Prezelj j Stane in funkcionarji komiteta ZK j Begunje so bili v stalnih stikih. Tovarišica Šenkova je bila parlamen- l tarka pri pogajanjih za vdajo Nem- i cev v kaznilnici.V smrtni nevarnosti j in neustrašena je posredovala pri Nemi— cih, da že vdajo, t.j.,da polože oro-j žje in izroče ključe od zaporov pod j pogojem, da se nobenemu jetnš.ku ne boi ničesar zgodilo. . [ . ( se nadaljuje) I JE TUD/ Iz-"Aanabelle" prevedi Rudi Stroj življenje začne a. prTrim-dihlajem. Cesto se raora ta prvi dih novorojenčka izsiliti. Za pozdrav prihoda na naš komični svet prejme novi zemljan par žlahtnih na svojo nežne obline, ki bodo par dni zatem polne poljubčkov srečne mamice. Bilo z ali brez udarca, je prvi jok ali krik.pri porodu od vseh prisotnih sprejet z zdihlajem olajšave. Tudi kadar se bliža konec življenja igra dihanje zopet odločilno vlogo. Vsakdo, ki je v skrbeh nad življenjem ljubljenega svojca ali človeka, zaskrbljeno posluša vsak njegov dih-laj, Je li normalen ali slab ? Pravilen ali nereden ? Če izostane samo za nekaj minut, je z bivanjem na zom lji konec. Zdravnik izda mrliški lisi V zadnjih letih se je sicer poedinim zdravnikom posrečilo ljudi, katerim je dih par minut zastal, ponovno priklicati v življenje. So pa to redki slučaji in so kot taki občudovani kot medicinska senzacija. Obstojajo pa tudi takoimenovani— navidezni mrliči, ki še živijo, čeravno zdravnik pri preiskavi ni našel prav nobenega znaka življenja več. No tudi ti slučaji spadajo med velike izjeme in nastopajo mnogo bolj redko, kot se to sicer na splošno misli. Narava skriva polno skrivnosti, ki jih človek kljub častihlepju in nagonu raziskavanja ni v stanju dggnati. Ali se mu bo to kdajkoli posrečilo ? Naravno je, da človek ne more živeti samo od zraka, ali ta igra znatno ve_č jo vlogo kot bi marsikdo mislil. Telo ££5 & I je v stanju do 21 dni preživeti brez hrane, brez dihanja pa le par minut. Pa veddar so posveča hrani mnogo več pažnje, kot pa dovajanju zraka. Večina odraslih ne diha pravilno. Ljudje so skozi čas to pozabili in si domišljajo, da bo tolo samo od sebe - kljub, nenaravnim naporom, ki so mu večkrat podtaknjeni - dovod zraka pravilno reguliralo0 Šele kadar zsčne primanjkovati sape, šele tedaj začnemo ukrepati. Z vzaržlji- i vostjo, energijo, dieto in .zdravniš-! kim zdravljenem s.opamo tedaj v bor** bo, Ali je potrebno, da je tako daie^ naše spiznanje, da je pravilno dihanje šivljensko važno ? Dojenček ■kriči često po cel) ure vzdržljivo in glasno, ne da bi to majhnemu telescu škodilo. Mnogi odrasli to niso v stanju izvesti, kor bi jih povsem izčrpalo. Marsikateri vitki Veneri že pri najmar.jšcp naporu izostane dih, čeravno bi tako rada zadržala za sebe zednjo besedo«, In kako' čusto mora na stopnicah kot riba- poseči za arakom. Nekoliko hitrih korakov zadostne, da ostane brez sapo, traja pa zatem gobov čas, da se dihanje ponovne* normalizira. Koliko žena v najboljših letih toži na motnjah v krvnem obtoku in utrujenosti, ki jim zavirajo vesolje do življenja in hrome delovno moč. Zaradi našo po-f vršnosti ali lenosti telesu r.e dovajamo potrebno in dovoljne količine kisika, da 03tane zdravo in odporno. \ ( se nadaljuje ) r.. proko noči zdrkne za 3 na nazaj, | pridobi na višini dnevno samo 1 m in ti tedaj rabil 11 dni, da bi • i prilezel na vrh 11 m visokega droga.. Že dan je s®m vnet reševalec križank, priob- j Čenih, v našem listu. Ker večkrat ni-t sem uverjen o pravilnosti mojih re- j Sitev, ali le-te sploh ne najdem bi ; rad primerjal svojo z objavljeno re-i ^itvijo, v sledeči številki, a žal to ni vedno mogoče, kajti največ-. k-rat išiem zaman tozadevno objavo. i ^©rjetno nisem edini, ki bi ielel J Prepričati uredništvo, da če že pri-| °bči križanko, naj nudi bralcu tudi | Ustrezno, pravilno rešitev; prostor j 2a to je malenkostmi in se bo pri I v . , K°iičkaj dobri volji gotovo našel. j prosim: v bodoče vedno'objavljajte poleg- dobitnikov nagrad tudi ^sod.e križank. Sedaj par k. našim nalogam : ^0v. Valjavec sprejema' novega name- J ^Čenca. Da bi med več kandidati imel ; la-žj0 izbiro jim zastavi sledeče v- j gaganje: "Tovarna Elan proda dva pa-1'a smuči, vsak par za ceno 29.7°°.“din prvem paru j e. zaslužila lo $, ^rugi par pa jo prodala s lo u°.Kaj mislite, je tovarna pri tej Podaji kaj zaslutila, ali je imela Cq1° izgubo ?" Kako bi Vi odgovorili ria to vprašanje ? Vendar temu ni tako ! bil polž samo še 1 m pod vrhom,zadrk-nil je 3 m navzdol, a je 8 dan zve- j čer prilezel na vrh. 2/ Tov. Polončič je sicer vposlal to nalogo, vendar rešitve ne. Zato j ga prosim, da v slučaju, če naši va-i rianti ne bi bili pravilni, to spo- ,| roči. Jaz som zadevo takole, akombi- ! niral: Nedolžno dekle, ki se je po | preteku onega leta vrnila iz inozem-j stva z dvema svojima otrokoma,a ni i ; rodila dvojčkov, je verjetno rodila | i trojčke in je eden umrl, ali pa colo] ! četvorčke in sta dva umrla, z dvema ; • • I : pa je prišla domov. Obstoja- pa še- | i možnost, da se je, še vedno nedolžna- ; vrnila, le v tujini je posvojila dvai ! otroka in jih kot svoja prinesla s ; I seboj. °/o izgu- 2/Ce deliš neko sodo število s 4 in PotQnožiš ostanek pri deljenju -s 7 3/ Gospodinja je pri zadnjem cakupu , izdala 1 /3 vsebine denarnice, ustali', so ji 2/3, t.j. omenjenih "8 kovačevi'. Pred njenim zadnjim nakupom je bilo [ v denarnici 12o din, ki tudi predstav-ljajo 2/3 denarja, prod drugim naku- | | pom. Tedaj je imela v denarnici I80 | j din. Teh I80 din je zopet 2/3 od 2701 ; din, k | naslovu ) • ' I 'H- r ! Qaitov nalog iz zadnje številke: V Polgj lei leze r.a dan 4 tn visoko,a HOKEJ - Jeseniški hokejisti so bili v novembru na 14 dnevni turneji po Češki in Avstriji. V tem času so odigrali 7 prijateljskih tekem in sicer 5 s Cehi in 2 z Avstrijci. Vsa srečanja so izgubili. Toda.s tem ne smemo trditi, da gostovanje ni bilo uspešno saj so igrali z močnimi nasprotniki } in povrhu tega še brez tre ninga na ledu. Na Jesenicah pa smo sedaj v tem Času lahko gledali že 2 mednar.tekmi. Obe sta 3e končali z zmago Jeseničanov, Zlasti vredno je omeniti srečanje z KAC-om, za katero lahko trdimo, da je bila res odlična igra, V nasprotnikovem golu pa ■smo imeli priliko videti enega najboljših vratarjev na svetu Palwerja. Rezultati hokejskih tekem: Jesenice-KUtzbiihl 7:6 J©senice-K A C 7: § Jeaenice-Kranj.gora 7:5 Partizan- KAC 2: 12 Ljubijana-K3tzbuhl 4 : 2 Ljubijana-Kranj.gora 6 s 3 Ljubljana-KAC(mlad.moštvo) 4:4 Ljubi jana-Ackers("Svedska) 6:6 SMUČANJE - Prve smučarske tekme na: Zugspitze v veleslalomu. V ženski j konkurenci je zmagala Nemka Barbie] Henneberger. Pri moških pa je zma-i gal Helmut Ha&s( Avstr.). SLALOM NA ČRNEM VRHU- Jeseniški smučarji so imeli prvo meddruštve-j no tekmo v slalomu. Rezultati: Člani: l.Čop, 2. Detiček, 3. Čop in 4. Lakota, SKAKALNE TEKME V LJUBLJANI- Po večdnevnem treningu, katerega so j imeli naši skakalci 30 za zaklju- | ček izvedli še pregledno tekmova- 1 nje naših najboljših skakalcev. Rezultati: 1. Jemc( Bled), 2.Zajc J (Jesenice) 3. Nahtigal( Ljublj.). VELESLALOM NA POHORJU- Tudi na Po-! horju so bile prve smučarska tekme! v počastitev praznika" 29. novembeij" Proga, je bila dolga 2ooo m z 31 vrsj* ti. Rezultati: člani— 1. Vogrinc, 2. Skudnik, 3. Lebe, 4.Pustoslem- j šek, 5. Zmage j. Članice- 1.Vogrinc 1 in mladinci- 1. Lovrenčič. PODELITEV PLAKET "BR-aNKA ZIHERLA" J Kakor vsako leto, tako so tudi le-I tos na dan "Republiko 29. novembra'! podelili plakete najboljšim šport—* nikom Slovenije. Končna razvrstitev; za to tekmovanje je taka: 1. Miro CERAR( telovadba) 2. Ivo DANEU ( košarka ) 3. Božo JEMC ( smučanje ) 4. Jože ŠEBENIK( kolesarstvo)' 5. Janez TERAN (namizni tenis ) 6. Draga STAMEJČIČ (atletika ) 7. Prane ČERVAN ( atletika ) 8. Edvard VECKO ( namizni tenis ) j 9* Franc oKERLJ ( kolesarstvo ) lo. Leo GROM ( kegljanje ) ' SVETOVNO PRVENSTVO V KOTALKANJU- i Na ^svetovnem prvenstvu v kotalkanju na Floridi je jugodlov. mešani I par Katjuša Dorenda- Franek Klemencj v zelo hudi konkurenci zasedel 6. mesto, medtem , ko sta Tjaša' Andreji Aktiv LM I' Elan" je priredil v soboto dne li decerabta 1962 strelsko tekmovanja, ki je bilo V počastitev 29» novembra - dneva republike. Pester Peršin dosegla lo. mesto, V tekmovanju posameznikov je Katjuša Derenda zasedla v zelo močni konkurenci lo. mesto. • • . I i BOKS V Beogradu so na dan " Republiked'V.tekmovali najboljši jugoslovanski bok- I sarji za znano trofejo " zlato roka- j vico", To je letos osvojil Mitrovič, I Slan beograjskega Partizana« Nastopilo je 25 tekmovalcev0 10 RESMAN Andrej 2, KOCJANČIČ Slavko 3« MENCINGER Oto 4o DOBIDA Franci 5. KOSMAČ Janez 78 krogov 74 73 { " 73 " 72 " C'A 4UCAR SKr„: f nD k uu' - VABI VSE LJUBITELJE BELEGA ŠPORTA V PODJETJU ZA VPIS V ČLANSTVO L Oto Mencinger O SdM v teh dneh se je pričel smučarski tečaj za člane in članice0 Vodita ga ! Mulej Tine in Cvenkelj Francio • i Vzporedno s tem se na Gori pripravlja! proga za Obč« smučarsko prvenstvo* | 0, M. ^ 'tlllHH Hillu. 1 ZAJC BOJAN ' i '! •IMIlitllltll xj IIIKlUillii' 0 0 0 IIIK (»ll-l«. 0 0 j 0 0 IM lUiimin 0 i imiP; .1 \, 9.-lo. j J RESMAN ANDREJ ; : i X 1 2 .. 2 0 ... .j 0 0 0 .... 1 0 ••‘3 7. j. KOPAČ TOMAŽ 1 Iv* i i 'xf 1 0 0 1 1 . X 6 m. j { BIZJAK ANTON i * " ''t j “> ; i H- • 0 . X 0 1 1 0 . 1 X 5* 4.-5 j J PRESTERL JOŽEF ! 111 i 1 1 1 X 1 1 i- ' 1 "T" .. ^ i. ! [ Jerala vtnkd •j i i *** 1 1 0 . •o >< 1 i 1 i 7 Lj ! BIZJAK CIRIL j | iv. 7l r 1 [ ) 0 I: 0 0 X i .1 1 2 6o 1 KOSMAČ JANEZ Š ^ ' J.t. : i.,.:. i 1 i 2 i 0 • 0 0 X 1 I ’ ; "si" 9.-5. j 1 ŠIVIC MILAN X : .v. i i i o 0 0 1 0 0 0 0 'X * V 0 i .9.-lo. j PDOBIDA FRANC i ....... 0 iiKin in"" f- •••••• 11 ! 0 r°~ r.Miii.iid i 0 rn.iHitifni 0 • i niiniiililh 0 fllHilftlffl 1 X !' # 8« odigran 27. novembra 1962 -NOVOLETNA' KRIŽANKA ■ 2 - 3 T “ 5 T 7 0 8 1 k. 1 11 12 V 13 O 14 ! . • 0 15 16 S 17 0 18 -1 .. 1 ' T 19 c 2o 21 E 22 23 e 24 25 26 M 27 . TI-r -• L 28 J /' 'V - 29 30 R 31 0 32 33 0 34 £ 36 V 37 . .. . . t 0 O 38, 39 ✓ $ 0 40 0 41 ' l' ; ’ 0 42 N E 43 O 44 : .v”- ■ „ • ‘J 45 0 46 47 V 48 t 49 .«50 N 51 5^ A. 53 54 v C 55 56 L V! ■ ' 58- E 59 i ■ 6° c 61 k R ^3 0 64 ON VJ1 E So Is *7 0 48 r9 M ■ 'V v'*'V f lo O 71 j . - 1 1 VODORAVNO t 1, 31.december, 8 tekmovalec zim.športa, 13.' mesto v Hercegovini, 14.opijanjena,opita, 15. mera za površino, 17.znani jugosl. igralec namiz.tenisa} 18.vez- okova, 19. plavalni klub, 2o, strelno orožje, 22». neka, 24. šahov.mojster starejše generacije, 2$. jug, reka, 27. levičarji, levoroki, 28.igra na srečo, 29. skladišče, 31.poškodba telesa, 32. srb. mož. ime, 33. T.C,, 34, nasprotno od vojne, 36. izraz pri kartanju, 37. plakat, lepak, 38.biv. kralj Egipta, 40. dan v tednu, 42„ glavni v ZDA, 43. punt, vstaja, 44. fitoT' Veles, 45» domači praznik na kmetih, 46. enaka soglasnika, 48. ovalat, 50, operni spev, 51,ločila, I 53. ugrabijeno(hrvaško), 54. naše pristanišče, 55, nog,klub I.zv.li- j ge, 57, najmanjši delec snovi, 58, l P.J.S,, 59. 1 januar, 6l, to(srbhr.)[ 62, oznaka' nemških morilskih enot, 1 $3. naša reka, 64. SSB, 66. Ivan. Babič, 67. zbodljivka, 68. kuhinj, pripomoček, 7°0 mesto na- Filipinih, 1 71..mednarodna detektivska org. NAVPIČNO : - 1. nemi igralci v filmih, 2-, ljudska] mladina, 3» kovanje(narobe)■,. 4. ind.| mesto v Nemčiji (fonet.),5, pok,6. ladja ia prevoz tekočin, 7, kvarit aš-’ I ki izraz(narobo),8, prepiri,neso- 1 gla&ja, 9. popular,ital, pevka popevk, lo, lopa, ll.dalmat.vprašal, 1 12. predstojnik uaiverze « ^fcaterial, 16o znan jug*pevec popevk, 18, moško ime, 19, majhna rečica5 21 opal-brez 0, 23« Ober, 24* iz njega delajo cigarete, 26»planina blizu Sarajeva, 28« človeka,ki se bavita z literaturo, 3o* signal, 320 mosto v Makedoniji, 35» osnovne surovine, 37* nasprotno od grdo, 309 moško ime, 39« oziralni zaimek, 4o0 avtomobilska oznaka Pulej 41® sodobno prevozno sredstvo, 42* država v Azijiy 440 loparji, 45« gorovje v Rumuniji, 46« Potomca, 47« čer, večji kamen, 490 365 dni, 31. tovarna piva (srbohrv«) 52, žensko ime (množina ) 55. odonil brez 0, 56« voda in moka pomešano ( narobe ), 59« glasbeni znaki, 6o, niso široke ( fonet«), 63* Bad (na-r°be ), 45» nočno zabavišče, 67« ®očna igralna karta ( narobe ), 68. kratica na pismih, 69« časopisno P°djetje. Sestavil Matjašič Lado /X ' jy y križanke iz prejšnje ** ^ številke 1» Dnje. prodzeržinsk 2« real-marabu-rima 3« amz — H — selo -a — tur 4» mi - mao- sa - srd - ki 5* a - Vanda s&ala- č 6» prijetno zabavo 7* h - tnala - slika - u O os - ena - rh - pja - im pek - G - poet - A - oko °» Elan - Rudjer - eter Nagrade j l* Nagrada 6oo,- din {GAŠPERŠIČ Ljudmila 2» " 3oo,- din : JENSTERLE Marij PEkSONAL ne ice V novmebru se je zaposlila s JitNŠA ROZALIJA - trg,pomoč,KV na delov*, mestu mater0knjig0 v sklad.gotov,izd, V novembru so zapustili podjetje« VRTAČNIK ing« Oleg- po sporazumu na lastno željo zaradi zaposlitve v drugem podjetju BRATKOVIČ Martin - na lastno željo po sporazumu zaradi preselitve v drugi kraj PRISTAVEC-Alojz - odhod v JNA CEMJ.č Ivan po sporazumu na last.željo zaradi zaposlitve v drugem podjetju* Stanje delovBsile 30o novembra 1962 Vseh zaposlenih v red0de.ovnem razmerju 454 od tega 243 moških in 211 žensk vajenci s 3 moški V začasnem delovnem razmerjut4 od tega 2 moška in 2 ženski« V dopolnilnem ali honorarnem <4 lovnem razmerju : 4 moški Poročila se je t POHAR MIRA - delavka v smučarskem oddelku« Njej, kakor tudi njenemu zakonskemu drugu iskreno čestitamo in jima želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenski poti 0 h fr- j H ti V/ F j Šport je lepa rtč in prav gotov-' zelo izdrava, toda res pravo veselje aam c daj j šele tedaj, če smo zanj tudi dobro in 'pravilno obleč9nie Športna oblatila so I podvržena predvsem tradicionalnim pra— jvilora in nimajo namena, da bi bilo sa-Jmo lepa. Morajo biti predvsem praktič-ina„ In ta-.''praktičncst" je * leti is-joblikovala različne tipe športnih ob- lek, m O'1, kat or e se čedalje bolj utiho-aplja tudi mode, ;Zdaj smo za to, dt barve pred. ; snežno bel:.T ozadjem žive in vesele, ; m . ajvečjo izbiro med barvami imajo sevo-da volneni puloverji, ki so vsako leuo ,bolj grobo pleteni , debelejši in dal^- i Si o Wajpogo8te.jši jo klasičen izrez v ;obliki črke V ali vis Iratnik, vzorci na so l j najrazličnejši. ok, zavihan ov- iHlače so krojene tako, jlJ.j j da lahko neovirano smu-jl I čarno, ne da bi e a ba]i,‘ ,da '_i nam pri prvi kri-) ■st jan j-i popokali sivi / iNajbo.lj praktične so raz jtegijive tkanino lastex lin helarc-a. Prevladujejo Ipa predvsem pastelne barve jalač. jVažno poglavje garderole sc vsekakor Reviji, ki morajo biti čim udobnejša i-in čimbolj nepropustni,, Cd njih je od-Visnc zdravje, do ura volja in dober '*}muk., I' j^norak ali veterni jopič nora biti krojen udobno in ravno z dovolj širokimi yšitimi rokavi, ki omogočajo vse gibe. Jopič naj bo- iz impregniranega enobarvnega ali vzorčastega, popelina ali pa, ktrižasto prešit in podložen nvlon. čd. In zdaj'drage bralko samo še kratek ?eznam najpotrebnejše garderobe za kra ,ke zimsko počitnice : tričetrt: ski toplo podložen športni jopič, smučarske hlačo, anorak s kapuco, grobo pleten pulover, volnena čepica in šal, podložene rokavice, dobri goj-zerji, toplo volnene nogavico, toplo tanko volneno ali helanca • perico, raztegi ji ve hula-hop nogavico^ er ° lažj.L in tanko pleten pulover., Za anros- ski t,j0 za ure po smučal ju pa boste rabile r apres- ski polvisoke čevlje ali tople copate, pisano ruto ali šal. karirasto bluzo, gladko enobarvno jopico s pulijem, onebarvne ali vzorčaste apros- ski huače iz vclne ali črtastega žameta, lahko tudi široko krilo in malo dokoltiran pulover za vočer in raztegljive barvaste nogavice« ■ ■ ■■: ,:t :>?<-: t . . ‘ > Naj vas sedaj ne,prestraši dolžina ssanama. Najvažnejši je prvi del; drug-> 0a sa daljše počitnice in ga jo mogoče kombinirati z oblačili, ki jih nosite vsak dan in so torej že v omari. k«" trn*« vV*.ufjfj\j&5feki, 1ti eKa Čas je že, da bolj masovno zvemo od naših bralcev mnonja in predloge o Pisanju V" NAŠI’SMUČINI Odgovorite nam iskreno na naslednja vprašanja: ( neodgovarjajoče črtati). 1/ Ali berete " Našo smučino " ? ( da, ne ) 3/ Ali berejo " Našo smučino" tudi svojci ? da, ne ( Čo da - koliko ) V Kaj vam v njej ugaja ? ( kratek opis ) 4/ Kaj vam v njej ne ugaja ? ( kratek opis ) V Ali vrši naš list tisto poslanstvo, čemur je namenjena ? da, no V Zakaj ? ( kratek opis ) V Kaj priporočate ? ^iSakujemo od Vas vseh da boste v anketi sodelovali. S tem pomagate ligniti kvaliteto lista. Anketa je anonimna - je ni treba podpisati, ^ajte anketne liste pri svojih poenterkah ali v nabiralnike " Našo BQlUčine ». . Uredništvo Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarna! t Prehodi morajo biti vedno prosti!