'tasilo delavcev ■" vzgoji, izobraževanju J} znanosti Slovenije, lubljono,
J- februarja 1984 -^ 4 - letnik XXXV
0
sl
f1
>3
10
;e(
n'1
3
m
d
it
:Šf
1
it'	-	-
sil
P°
3l
nt
ie
.vi
j«
d'
id;
ii:
iii
0
n'
“i’
lit
ir'
bi
it
$
ni
d<
j*1
: I
3'
el
i,
i'
ni
■c
lit
#
til
i
1.
I
it
It
il;
ti
/i
n
f
i
t
:■
It
f
I
Steele Jeffrey (Velika Britanija): Brez naslova, 1983, barvni sitotisk
PREDMET, OD KATEREGA VELIKO (PREVEČ) PRIČAKUJEMO
Samoupravljanje s temelji marksizma
Malokateri šolski predmet zbuja tolikšno družbeno pozornost pa tudi toliko kritičnih pripomb kot samoupravljanje s temelji marksizma. Ne le zato, ker je bil s svojo vsebino in interdisciplinarno zasnovo novost v ustaljenem predmetniku srednje šole, marveč tudi zato, ker mu je družba naložila zelo zahtevne naloge in od njega zelo veliko pričakuje. Tako se zgrinjajo na to predmetno področje hkrati očitki, da ne uresničuje dovolj uspešno družbenih pričakovanj, pritožbe učencev, da je predmet včasih dolgočasen in odmaknjen od stvarnosti, pa tudi kritike tistih, ki jim marksizem ni bil nikoli pri srcu.
Koliko so te kritike utemeljene, katera vprašanja so v resnici odprta, kaj storiti za višjo kakovost in uspešnost tega predmetnega področja in celotne vzgoje za samoupravljanje? Na ta vprašanja je iskala odgovor problemska razprava, ki jo je pripravil Marksistični center pri Mestnem komiteju ZKS v Ljubljani, dne 6. 2. 1982. V njej so sodelovali mnogi učitelji STM, srednješolci, visokošolski učitelji tega področja in drugi pedagoški in družbeni delavci. Razprava je
izhajala med drugim tudi iz ugotovitev nekaterih prejšnjih posvetov o istih vprašanjih, ki jih je pripravil Mestni komite ZKS z učitelji in srednješolci.
Poleg kritik
je tudi veliko pohvale
Učitelji in drugi poznavalci te dejavnosti pravijo, da imamo danes poleg dobronamernih in koristnih kritik in pripomb tudi veliko posplošene, enostranske in celo zlonamerne kritike. Razumljivo je, da odklanjajo ta predmet tisti, ki pravijo, da je marksizem zastarel, ker ga sami pojmujejo dogmatsko. Po drugi strani pa učenci sami opozarjajo, da je ta predmet lahko tudi prav zanimiv in življenjski, le ponekod se omejuje na suhoparno razlago družbenih norm in samoupravnega sistema ter ostaja odmaknjen od stvarnosti in njenih protislovij. Tudi v anketah med srednješolci najdemo <■ tako kritike kot pohvale.
Precej kritičnih pripomb zadeva učni načrt in učbenik za STM. Očitajo jima snovno prenatrpanost in neprilagojenost razvojni stopnji mladostnikov. Premalo je v njiju snndbude za
analizo aktualnega dogajanja in premalo pobud za samostojno učenje. Namesto suhoparnega učenja in prevladujočega učiteljevega monologa si mladi želijo več razprave, več problemskega razmišljanja, ki bi jim pomagalo razumeti današnja protislovja in pojave ter jih navajalo na uporabo dialektične metode.
Učitelji STM ob tem opozarjajo na nekatere nesporazume. So učenci, ki se otepajo resnega učenja, ki ga to predmetno področje zahteva. Radi bi se predvsem pogovarjali, ne zavedajo pa se, da zahteva poglobljena razprava o družbenih in filozofskih vprašanjih znanje in razgledanost. Če so učitelji do učencev razumevajoči in jih skušajo zlepa pridobiti za učenje in sodelovanje, nekateri učenci razumejo to kot popustljivost in jo skušajo izkoristiti.
Učiteljevo delo je zelo zahtevno
' V ozadju nekaterih kritik in očitkov, da učitelji ne uresničujejo predvidenih smotrov, so tudi povsem objektivni razlogi. Delo učiteljev STM je garaško, če ga želijo z vso vestnostjo opravljati.
Nadaljevanje na 3. strani
Med drugim preberite
•	ZAMUDNO USKLAJEVANJE, str. 2
•	PODRUŽBLJANJE OSNOVNE ŠOLE — TEZE ZA RAZPRAVO NA JAVNI TRIBUNI, str. 4
•	TELEVIZIJA V ŠOLI 1984 — POMLADANSKI PROGRAM, str. 5
•	V DRUŽBENO-MORALNI VZGOJI KORAK NAZAJ?, str. 9
•	MOŽNOSTI IN TEŽAVE PRI USMERJANJU IN DELOVNI PRAKSI, str. 11
•	VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE RAZREDNIH UČITELJEV, str. 11
Marksizem v šoli
Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — katedra za študij samoupravljanja s temelji marksizma, Marksistični center CK ZKS, Pedagoški inštitut in Zavod SRS za šolstvo so pripravili 24. in 25. februarja 1984 strokovno srečanje na temo: Druibeno-idejni in vzgojno-izobraievalni problemi predmetnega področja samoupravljanje s temelji marksizma. Ta predmet je zlasti v zadnjem času izpostavljen ostri javni negativni kritiki. Dali so mu oznako, da je filozofsko-politični katekizem, da je to indoktrinacija in ideologizacija mladega rodu. Predmet je v nekaterih pogledih postal strelovod za vse nezadovoljstvo v zvezi s srednjim usmerjenim izobraževanjem. Namen kritik pogosto ni tak, da bi pomagale vzgojno-izobraževalni proces pri tem predmetu dvigniti na višjo kakovostno raven, pač pa se v njih izražajo prikrite želje, da bi se predmetno področje ukinilo, njegove ure pa razdelile med druge družboslovne predmete.
Samoupravljanje š temelji marksizma je interdisciplinarno ' področje; to njegovo lastnost je treba ohraniti, ne pa razdrobiti na posamične predmete. Marksizem kot znanstveno filozofska misel predstavlja veliko sintezo v družboslovju in je po svojem bistvu naddisciplinaren. Po teh svojih značilnostih je v globokem sozvočju s sodobnim znanstvenim mišljenjem, ki vse bolj celostno odkriva probleme, ki jih ni mogoče ozko zakoličiti ali razdrobiti na posamične discipline. Tudi samoupravljanje se kot celosten družbeni odnos uveljavlja na vseh področjih.
Od samega uvajanja samoupravljanja s temelji marksizma neštetokrat poudarjamo, da to predmetno področje ne more nadomestiti marksistične, družbene in metodološke razsežnosti vseh drugih predmetov. Ta pogosto zgolj dozdevna vsenavzoč-nošt samoupravljanja in marksizma pa ne more biti argument, s katerim bi zanikali potrebo, da bi samoupravljanje in ntarksi-zem obravnavali tudi bolj organizirano in celostno, ne pa zgolj naključno in obrobno pri posameznih predmetih. Nekatere moti prav to sistematično seznanjanje mladega rodu s samoupravljanjem in marksizmom. Negativne kritike v naši republiki tudi ne temeljijo na kakih raziskovalnih izsledkih, pač pa se opirajo le na intuicijo in posamezne negativne izkušnje na nekaterih šolah, kjer učitelji tega področja, ki izhajajo iz najrazličnejših strok, pedagoško in strokovno niso dorasli zahtevnim nalogam tega predmetnega področja.
Kritiki pa ne poznajo ali pa nočejo poznati anketnih raziskav,
v katerih se učenci izredno pohvalno izražajo o samoupravljanju s temelji marksizma, češ da so pri njem lahko kritični in sproščeni, da jih pritegnejo družbeni problemi, da lahko svobodno sprašujejo, da se jim zdi predmet zelo koristen in jim veliko pomeni. Gotovo ta predmet ne osrečuje vseh učencev, toda ali osrečuje vse učence matematika, zgodovina, biologija? Kaže, da so vsaj nekatere teme iz učnega načrta prezahtevne ali vsaj prezahtevno prikazane za nekatere usmeritve v učnem gradivu. Učitelji ugotavljajo, da je velika razlika učiti na naravoslovni, pedagoški ali družboslovni usmeritvi ali pa na primer v kovinarski ali lesarski usmeritvi. Ne smemo pozabiti, da prihajajo učenci v vzgojno-izobraževalni proces pri tem predmetu že z določenimi vrednostnimi stališči do samoupravljanja in marksizma, ki so Si jih oblikovali v družini in pod vplivom širšega družbenega okolja. Ta stališča pogosto ne olajšujejo, ampak zapletajo učiteljevo vlogo. Takih posebnih okoliščin pri številnih drugih predmetih ni.
Nekateri hočejo videti v učiteljih samoupravljanja s temelji marksizma nekakšne državne ideologe in apologete, drugi bi jih radi spremenili v opozicionaliste, tretji bi iz njih radi naredili servis za samoupravne organe, ki naj organizira proslave, pripravlja samoupravne akte, tolmači samoupravne sporazume delovni skupnosti. Eni bi želeli spremeniti ta predmet v aktivizem brez trdnega znanja, kot da je marksizem nekaj ideoloških resnic, ki se jih lahko naučiš v nekaj urah; marksizmu in samoupravljanju odvzemajo spoznavno in znanstveno vrednost, češ da se ga lahko učimo zgolj iz vsakdanje prakse. Drugi bi zopet spremenili marksizem v akademsko disciplino, ki je gluha in slepa za vse, kar se dogaja v družbi in sledi le svoji suhoparni logiki in sistematiki.
V take skrajnosti zapadejo predvsem tisti, ki ne poznajo resničnega poteka vzgojno-izobraževalnega procesa pri samoupravljanju s temelji marksizma, njegovih smotrov in nalog. Ne samo samoupravljanje s temelji marksizma, tudi drugi predmeti morajo prerasti podobo klasičnega šolskega predmeta in se povezati z družbeno, proizvodno-tehnološko in znanstveno prakso zunaj šole, saj bo le-to lahko dalo novo zgodovinsko povezanost znanja in življenja.
Posvet o samoupravljanju s temelji marksizma je omogočil celosten vpogled v probleme in dosežke tega predmetnega področja pa tudi iskanje nove kakovosti. Prispevki učiteljev in znanstvenih delavcev, empirične analize in teoretični premisleki pa so trden temelj za takšno iskanje. Brez revolucionarnega, marksističnokritičnega in zavzetega mladega rodu ni prihodnosti za socialistično samoupravljanje.
ANDREJ KIRN
dogodki
novosti
Predlog, ki ni navdušil
Kako preoblikovati posebne izobraževalne skupnosti
Govorice, da bo prišlo do združitve in preoblikovanja posebnih izobraževalnih skupnosti, niso nove. Ko je Skupščina SR Slovenije leta 1982 obravnavala poročilo o uresničevanju Zakona o usmerjenem izobraževanju, je med drugim kritično ocenila tudi delovanje posebnih izobraževalnih skupnosti in menila, da bi jih bilo treba preoblikovati. Ko pa so ob prvih konkretnih predlogih za reorganizacijo razpravljali v teh skupnostih, se niso zanje ogreli. Kljub slabostim so se posebne izobraževalne skupnosti v zadnjih letih utrdile, povezale uporabnike in izvajalce in s skupnimi prizadevanji dosegle nemalo uspehov pri programskem in organizacijskem oblikovanju posameznih usmeritev, pri načrtovanju vpisa in šolske mreže, štipendiranju itd.
Ne glede na to pa so v Izobraževalni skupnosti Slovenije še naprej pripravljali načrte za združitev in preoblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Načrti so dobili konkretno podobo v delovnem gradivu z naslovom Izhodišča za preoblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti, ki so ga dali v oceno republiškem svetu za vzgojo in izobraževanje. Tako kot pri marsikaterih strokovnih predlogih žal tudi to gradivo nima navedenih avtorjev, ki bi s svojimi imeni jamčili za strokovnost in tehtnost predlaganih rešitev.
Prva širša razprava o gradivu je bila 15. 2. 1984 na Republiškem svetu za vzgojo in izobraževanje, ki naj bi preveril ustreznost predlaganih izhodišč in reši-
tev. Po njih naj bi se — preprosto povedano — zdajšnjih 18 posebnih izobraževalnih skupnostih združilo v 6 skupin in to po sorodnosti strokovnih programov. Prva skupina naj bi združila usmeritve narovoslovno-mate-matičnih, tehničnih in tehnoloških ved; v drugi in tretji skupini bi bile usmeritve, ki temeljijo na naravoslovju; četrta skupina bi povezovala zdravstveno izobraževanje; v peti predlagani skupini srečujemo vsega po malem — ekonomske, pravne, organizacijske in druge vede, administracijo ter blagovni in denarni promet; šesta skupina pa naj bi povezala v eno današnjo pedagoško in kulturno usmeritev ter del programov današnje družboslovne usmeritve.
Te in druge predlagane spremembe niso ogrele delegatov družbenega sveta za vzgojo in izobraževanje niti organizacij, ki jih zastopajo. Tako so na Gospodarski zbornici Slovenije menili, da bi morali najprej pripraviti temeljito analizo dozdajšnje svobodne menjave dela na tem področju; na taki podlagi pa naj bi pripravili več možnih rešitev. V sindikatih pravijo, da ne bi smeli načrtovati sprememb, ne da bi globlje preučili dosedanje delovanje posebnih izobraževalnih skupnosti; z organizacijskimi spremembami ne moremo reševati vsebinskih pomanjkljivosti; sicer pa doslej ni bilo očitkov na rovaš števila posebnih izobraževalnih skupnosti, pripombe so bile le k njihovemu delovanju. Tudi na Republiški konferenci SZDL menijo, da je treba predloženo gradivo temeljito predelati, predno bo šlo v javno razpravo. Tisti, ki delajo v posebnih izobraževalnih skupnostih, so bili še ostrejši: na te skupnosti valimo krivdo za pomanjkljivosti, ki imajo svoj izvor zunaj njih, med drugim tudi v Izobraževalni skupnosti Slovenije, ki bi jo bilo treba prav tako kritično obravnavati.
Pri načrtovanju sprememb in nadaljnjega razvoja posebnih izobraževalnih skupnosti bo treba upoštevati ne le pedagoške, marveč tudi družbeno-poli-tične in gospodarske vidike, misliti na notranjo sestavo in delovanje teh skupnosti ter na delegatske odnose v njih. Temeljno vodilo bi nam moralo biti, je poudaril na koncu predsednik sveta Emil Rojc, kako krepiti samoupravno vlogo delovnega človeka in temeljne organizacije kot nosilcev kadrovske politike in izobraževanja, kako tesneje povezati šolo in. druge organizacije.
Pri pripravi novega predloga bi torej kazalo upoštevati tudi mnenja in predloge posebnih izobraževalnih skupnosti, saj želimo njihovo delovanje približati uporabnikom in izvajalcem, delavcem in njihovim temeljnim organizacijam. Pri svojem dozdajšnjem delu pa so posebne izobraževalne skupnosti marsikaj od tega tudi že uresničile.
J. V.
Mentorjem filmskih krožkov in filmskih klubov
Odbor za Hlm pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije raznisuje
permanentni filmski seminar za mentorje filmskih klubov in krožkov na osnovnih in srednjih šolah.
Program seminarja bo obsegal:
—	Osnove tehnike filmskega snemanja
—	Osnove filmskega izražanja
—	Metodiko vodenja filmske skupine.
Seminar je namenjen vsem, ki jih film zanima, posebno učiteljem likovnega in tehničnega pouka in predavateljem umetnostne vzgoje.
Seminar bo organiziran po območjih za primorsko, ljubljansko in severovzhodno območje (če bo dovolj prijav).
Potekal bo v marcu, aprilu in maju, ob koncu tedna. Urnik bo usklajen s potrebami slušateljev.	»
Prijave in informacije pošljite do 10. marca 1984 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5.
Zamudno usklajevanje
S
X
Dolga pot do smotrne šolske mreže
Razprave d šolski mreži in nekaterih podobnih zadevah nehote spodbujajo h kritičnemu razmišljanju o tem, kakšna je pravzaprav storilnost v našem družbenem delovanju. Medtem ko proizvodne delavce že desetletja priganjamo k višji delovni storilnosti, se o teh vprašanjih v delu 'delegatskih in drugih teles ter na splošno v družbenih dejavnostih šele začenjamo pogovarjati in to bolj previdno in manj odločno, kot bi bilo potrebno.
'Zadnja leta je bilo na primer pri nas nešteto razprav o šolski mreži, o tako imenovanem načrtovanju in razmeščanju vzgoj-
no-izobraževa!nih
programov
srednjega izobraževanja — in to na vseh ravneh. Čeprav so se s tem vprašanjem ukvarjali mnogi organi — lotile pa so se ga tudi strokovne službe in pripravile posebne smernice — smo vsako leto znova pred mnogimi načelnimi in konkretnimi zadregami. Tako je bilo tudi na seji skupščine Izobraževalne skujmosti Slovenije, dne 9. 2. 1984. Ze sam predlog smernic za načrtovanje in razmeščanje programov srednjega izobraževanja ni dobil potrebne podpore niti v odboru za usmerjeno izobraževanje niti na
skupščini Izobraževalne skupnosti. Dozdajšnja praksa, da smo s podobnimi smernicami opredelili neka temeljna načela in pravila ravnanja, se je tu izkazala za pomanjkljivo. Usklajevanje različnih interesov je naletelo na * tolikšne težave, da jih zgolj s takimi smernicami, brez globlje analize stanja in potreb, ni bilo mogoče rešiti.
To je pokazala tudi razprava o predlogu vpisa v prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja za šolsko leto 1984/85, ki bo kmalu objavljen v dnevnem časopisju. Za navidezno usklajenostjo občin in regij so se pokazale razpoke; enotnemu predlogu soTili dodani predlogi novih popravkov. Očitno je, da so skoraj nerešljiva nasprotja med osrednjimi in krajevnimi interesi, med pogledi strokovnih teles posebnih izobraževalnih skupnosti, ki želijo osredotočiti strokovno izobraževanje v nekaj kakovostnih osrednjih šol, ter ustreznimi telesi v občinah in območjih, ki želijo približati strokovno izobraževanje učencem, staršem in uporabnikom.
Taka nasprotja se pojavljajo nekoliko drugače tudi znotraj posameznih območij: osrednja
središča bi rada prevzela celotno srednje šolstvo, manjša središča pa se temu upirajo, češ da bo izobraževanje sicer manj dostopno učencem, manjša mesta pa osiromašena. Ko so tako v Mariboru preglasovali predstavnike Ptuja in Murske Sobote zaradi nekaterih dislociranih oddelkov elektrostroke, so preglasovani skušali najti razumevanje na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije. Razumljivo je, da ga tudi tu niso dosegli, saj se je pokazalo, da je brez ustreznih analiz mogoče najti toliko razlogov za neko rešitev kot tudi proti njej. Lahko so jim samo svetovali, naj o teh vprašanjih znova poskušajo razpravljati v svojem območju, torej tam, kjer že do zdaj niso pokazali razumevanja zanje.
tu radi s preprostimi merili uf navali enotno vsa področja iu! javnosti — tega pa življenP svojo raznolikostjo ne pretr Nihče ne oporeka načelu^, mora biti proizvodno delo L organizirano, da ustvarja C vrednost; za to novo vrednost j bi bili učenci tudi nagrajt Vendar je to načelo nesporfl' v proizvodnih dejavnostitj družbenih dejavnostih pa jev
gače. Na pedagoški delt na primer učenci in j
Nekaj podobnega se je zgodilo, ko je delegat iz Kranja prosil, da bi lahko vpisovali v tri oddelke naravoslovno-matema-tične usmeritve, in ne samo v dva, kot je bilo prej določeno, ker posameznim podatkom in odstotkom ni mogoče preveč zaupati, se taki predlogi znajdejo pred delegati tako kot »glas vpijočega v puščavi«. Brez strokovnih analiz, ki bi osvetlile po-membnjše gospodarske, socialne in pedagoške vidike šolske mreže, so končne odločitve lahko le sad kompromisa in usklajevanja.	*
praksi na primer uvtuv.1 ». j denti sicer lahko koristno pcL gajo učiteljem in vzgojitelj1;' ne morejo pa ustvariti vidnj, denarju izračunljive nove vij, nosti. Zato ostajajo — oni in njihovi mentorji — breZr grade. Ker pravijo da ni moli obremenjevati uporabniko's novimi denarnimi zahteV‘r takih posebnih izobraževat skupnosti, je najpreprosteje! odložimo načelno reševanje| prtih vprašan j in predlog za N notenje nagrad vrnemo — v, daljnje »usklajevanje«.
Na podoben usklajevalen in vse premalo analitičen način se lotevamo tudi poenotenja nagrajevanja učencev srednjega izobraževanja na proizvodnem delu in delovni praksi. Sedanjega predloga poenotenja pa večina delegatov na seji ni podprla. Tako kot pri šolski mreži bi tudi
Nekajurna razprava o tel nekaterih drugih vprašanjil neogrevani dvorani Kluba di gatov v Ljubljani najbrž ni 1 dila v delegatih prepričanja, so vpeti v proces družbenega lovanja, ki se odlikuje po s' delovni storilnosti in učinkov sti. Ne da bi ne bilo napredki le napredujemo pogosto s t: majhnimi koraki in jih naredi veliko preveč, ker se delegati morejo opreti na ustrezne sl kovne analize in predloge, s terimi bi bilo vnaprej bolje mišljeno, kaj hočemo in b bomo to po samoupravni ( dosegli.
JOŽE VALENTINČIČ
P
-V
Floreck Vincenty: Golman. V popularnem nogometnem športu je golman večkrat zbudil ustvarjalno domišljijo likovnih umetnikov; ali zaradi svojega izjemnega položaja, ko edini v ekipi ohranja avtonomnost, ne da bi bil zapleten v akcije drugih igralcev, ali pa zaradi svojevrstne dinamike. Poljski kipar Floreck ga je oblikoval iz lesa v dramatičnem trenutku, ko dohiti žogo; noge se še premikajo, ramena so dosegla tla, roke pa že dvigajo žogo.
Zamejsko šolstvo
!:
pred nerešenimi vprašanji
■
E
P
Ustanovljena je Skupnost srednjih šol tehniških usmeritev SR Slovenije
Nekdanje skupnosti srednjih šol v Sloveniji niso bile v skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju in zdajšnjo organiziranostjo srednjih šol. Zato sta se Skupnost tehniških šol SR Slovenije in Skupnost strokovnih šol SR Slovenije odločili, da bosta ustanovili novo skupnost. Imenovali sta komisijo, ki je pripravila vse za ustanovitev te skupnosti.
Po enoletnih pripravah je bila 15. decembra 1983 v Ljubljani ustanovljena Skupnost srednjih šol tehniških usmeritev SR Slovenije, Vanjo se je že včlanilo 38 srednjih šol, ki so podpisale tudi Samoupravni sporazum o združitvi v Skupnost srednjih šol tehniških'usmeritev SR Slovenije. Izjave o pristopu k Skupnosti še prihajajo. Po določilih Samoupravnega sporazuma se lahko v to Skupnost vključijo vse srednje šole, ki izvajajo vzgojno-izobra-ževalne programe tehniških usmeritev.
Udeleženke sporazuma so se sporazumele, da bodo v svoji Skupnosti uresničevale tele temeljne smotre: Zavzemale se bodo za usklajeno izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov in usmerjanje udeležencev izobraževanja; združevale svoja prizadevanja za pospeševanje razvoja posameznih strok ir
uporabo znanstvenih dosežkov v izobraževalni praksi in si prizadevale za usklajeno pospeševanje, strokovni napredek, povečanje učinkovitosti in za izboljšanje razmer svoje vzgojno-izo-braževalne dejavnosti in poslovanja. Med delavci udeleženk sporazuma, udeleženci izobraževanja in zainteresiranimi organizacijami bodo razvijale samoupravne odnose in uveljavljale svobodno menjavo dela po posebnih samoupravnih interesnih skupnostih vzgoje in izobraževanja in, če bo potrebno, neposredno . z uporabniki storitev. Zavzemale se bodo za oblikovanje in spoštovanje socialističnih etičnih načel v odnosih med seboj ter v odnosih z uporabniki svojih storitev.
Za - uresničevanje’ siavedenih temeljnih ciljev imamo v Samoupravnem sporazumu več posameznih nalog.
Sedež nove Skupnosti je v Ljubljani na Sre.dnji kemijski šoli. Aškerčeva 7. Ravnatelj te šole Ernest Sajovic je predsednik nove Skupnosti v tem štiriletnem mandatnem obdobju. Vodstvo Skupnosti je sestavljeno tako, da so v njem zastopane vse usmeritve in območja udeleženk spora-
Slovenski prosvetni delavci, ki živimo v Italiji, smo stopili v novo leto z mnogimi željami. Predvsem si želimo, da bi bilo leto 1984 uspešnejše za slovensko šolo v deželi Furlaniji-JuIij-ski krajini, da bi dosegla višjo strokovno in kulturno raven in še naprej vzgajala mladino v slovenskem duhu in v ljubezni do slovenskega jezika. Želimo, da bi slovenska šola v Italiji dosegla zaželeno samostojnost in da bi se hitreje reševala odprta vprašanja. Marsikaj je bilo ugodno rešenega v minulem letu. Mnogo učiteljev, ki so spadali prej med tako imenovano nestalno učno osebje, po novem zakonu dobilo stalno zaposlitev. Na temelju številnih natečajev je dobilo stalno zaposlitev tako več šolnikov in to je tudi največji uspeh na šolskem področju v minulem letu.
tako na šolski kol tudi na p1' tični ravni.
Slovenskim osnovnim šoj] manjkajo didaktični ravnat/ Namesto pet ravnatelj*1 imamo le dve, ki morata skr1, za druge šole, kar povzlj preobremenjenost; didaktj ravnatelji imajo premalo čas/ vse učno osebje. Tudi pri ^ zorniških mestih za osnovno
Slovenska šola stopa v novo leto z mnogimi nerešenimi vprašanji. Najpomembnejše je vsekakor samostojnost slovenske šole. Želimo si tudi, da bi se odprle slovenske šole tudi v Videmski pokrajini, povsod tam, kjer' živi slovenska manjšina. To se bo uresničilo samo, če bomo dobili globalni zaščitni zakon. Smo optimisti in upamo, da se bo to kmalu zgodilo.
i.EOPOLD ZEMLJAK
Skrbi zbuja v zadnjem času zmanjšani vpis v otroške vrtce in osnovne šole, kar je povzročilo krčenje števila razredov in zaprtje dveh osnovpih šol — v Šti-vanu in Medji vasi. Vedno več je enorazrednic; v nekaterih vaseh delujejo večrazrednice, v katerih je zelo malo otrok. Ta vprašanja bo treba reševati s posluhom
srednjo šolo je pereče po njkanje kandidatov. Vsako šo leto primanjkuje pomožnih teljic, ki bi bile usposobljen1 delo s prizadetimi otroki. 1 psiho-pedagoška služba ne luje zadovoljivo. Vsemu t< moramo dodati še to, da mi kajo didaktični ravnatelji za venske občinske vrtce in so t slovenske vzgojiteljice odvi od italijanskih ravnateljstev jim morajo pisati poročila in črte v italijanščini. Zahtevati treba uvedbo slovenskih did ličnih ravnateljstev za občin vrtce ali pa vsaj to, da bi bila venska didaktična ravnatelj* ki 'odgovarjajo za državne el ške vrtce, odgovorna tudi zal venske občinske vrtce.
Vsa ta vprašanja bi lahk dobro voljo šolskih oblasti zn voljivo rešili. K temu lahkoI pomore zlasti enoten nastop v Slovencev v zamejstvu, ob za sti, da šola krepi mladih narodno zavest in Ij11 zen do jezika in kulture ter d mladim rodovom nov polet. 2 stopamo pogumno v leto 19$ pričakujemo, da nam bo prin£ globalni zaščitni zakon, ki bo samostojnost slovenski šoli večjo svobodo Slovencem vv deželi Furlaniji-Julijski kraji* MARKO PAULIN
Samoupravljanje s temelji marksizma
'fadaljevanje s L strani
s®me snovne priprave so zelo I f-, saj zahtevajo sprotno i ? ooljeno preučevanje vsega ifljv? ,ne8a dogajanja in tokov, enj ltelJ naj bi bil vključen v druž-eii. no-politično in samoupravno 'U'];1|n0St’ da bi lahko bbravna-1 C P°jave z vseh plati, tudi tako iLemelju lastnih izkušenj — 3SL|. |?.no> vendar tudi tako, da bi [■ajl Im odpiral perspektive na-irff Jniega družbenega razvoja.
elr^e^° je vzgajati slehernega eW cnca’kadar imaš cel niz oddel-n v ni'h pa tudi po 35 učencev.
° ie prebujati zanimanje za eljr vPrašanja pri tistih učencih, ki jjn na začetku srednje šole oseb-vlfud|ri° nia'° zreli, brez prave . jfndlage in večjega zanimanja za ■A: vPrašanja. Na učitelja STM Preložijo na šoli tudi skrb za o'sk 0 nrladinske organizacije in ^“PHnsti učencev. To je sicer /alf	saj se teorija in
jeb ikSa samoupravljanja tako ieieire Povezujeta; tudi učenci si 'Pn	bilo samoupravlja-
v r.J(e n.a šoli zgled, kako moramo Ur '•k31' samoupravne odnose v . nzbi. Vendar mora nositi od-elivOVOrnost za družbeno in celotno H&o mladih ves učiteljski ko-
dCi.tlV' bo učitelj s™. kot j (L at^r' pravijo, edini »dežurni a,ptal 'St<< na bo ta prodmet jjiSv^no tudi »dežurni krivec« za svL ’ kar je v idejnem in vzgojnem ,vij ® edu pri mladini narobe.
!::nn?a.b' učitelj lahko uspešno )i(brpHVl zabtevne naloge tega 1:	metnega področja, bi moral
' t stra S,eb'nsko in metodično vse-|j2H "skovusposobljen in dobivati ^ 7-	n^0 svetovalno pomoč od
i m V°^a za šolstvo. Imeti bi X°ra tUdi več svobode za prila-'T Jar,je Programa zmogljivosti in
vni učencev pa tudi aktual-
boljzanSanjU’ ki UČenCe naj'
Učenje za ocene ali za življenje?
Precej razprave je bilo tudi o ocenjevanju tega predmeta, saj so mnenja o,tem različna. Nekateri zagovarjajo ocenjevanje s petstopenjsko lestvico kot pri večini drugih predmetov, nekateri se ogrevajo za tristopenjsko oceno kot pri vzgojnih predmetih, nekateri so za opisno oceno, nekateri pa tudi proti' vsakemu ocenjevanju tega predmeta, češ, tu gre za prepričanja in pogled na svet — tega pa ne moremo ocenjevati po šolsko.
Predmet STM ima v resnici zahtevne izobrazbene naloge, učenci si morajo pridobiti pri njem obsežno znanje. To upravičuje zdajšnje petstopenjsko ocenjevanje.- V posameznih delih programa pa izstopajo predvsem vzgojne naloge; to bi zahtevalo drugačno ocenjevanje, takšno, kot ga imamo pri vzgojnih predmetih. Zahteve pravilnika o ocenjevanju, da mora učitelj v vsakem ocenjevalnem obdobju učenca dvakrat oceniti, postajajo v takem primeru- sporne, saj preusmerjajo pouk od vrednostne analize pojavov in pogledov k učenju za ocene. Še bolj sporne so te zahteve, pravijo učitelji, kaijar so učenci v določenem ocenjevalnem obdobju več tednov na praksi.
Pretirana pozornost, ki jo namenjamo pravilniku in ocenam, nas hkrati zavaja, da premalo razmišljamo o tem, kar je pomembnejše: kako razvijati v učencih zanimanje za družbena vprašanja, da se bo učenje naslanjalo bolj na višjo motivacijo kot na strah pred slabo oceno. Kjer je pri tem predmetu kopica nezadostnih ocen, so prav ta prizadevanja odpovedala. Slabe ocene kot pritisk in »gospostvo« niso združljive z vzgojnimi cilji tega predmeta.
J^OJEKT DRUŽBENO-EKONOMSKI ODNOSI ->v PREOBRAZBI VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Raziskovanje se nadaljuje
ielT * ^eba§0ški fakulteti v Osi-
I kružh k‘ ^ nosilka projekta I D ^oeno-ekonomski odnosi v eobrazbi vzgoje in izobraževa-ja -- projekt zajema vse ob^
‘r°^e Jugoslavije — so imeli pfled ne(Javnim sestanek, na ka-rejn naj hl se dogovorili o na-ob a jnjem delu pri projektu. Se-<'anka so se udeležili organiza-Ijs' rJi raziskovalne skupine, pred-rf avn.ki republiških samouprav-{rf n interesnih skupnosti osnov-;[i' a8a m usmerjenega izobraže-^a’ samouPravne interesne Hrupnosti za znanost in sindika-V' Nasestanku naj bi rešili neka-4hrerPneSp0-aZUme’ ki so nastab
jlfb recenziji projekta; na podlagi Ve recenzije je namreč samoupravna interesna skupnost za znanost (SIS VII) začasno prenehala financirati projekt.
ie: Do zdaj so opravljena vsa pri-13 Pravljalna dela, izpeljano je em-i ^lrično raziskovanje v vsej Jugo-ki je najobsežnejše tožiš rstno raziskovanjepri nas. Iz.de-z ‘ana je bibliografija in delovni >Cnutkl teoretičnih del, začelo pa ti j Je tudi že individualno delo ra-d|.______________
ziskovalcev. Delo je bilo prekinjeno letošnjega februarja zaradi znanega nesporazuma z recenzenti projekta.
Po besedah recenzenta dr. Mladena Zvonareviča je bistvo spora v tem, ker je bil projekt najprej obravnavan kot projekt z izredno prednostjo, tako pa ga ni mogoče obravnavati, ker traja dlje kot 18 mesecev (predvidoma bo nastajal štiri leta). Vsi razpravljavci, med katerimi so tudi dr. Sergej Flere, dr, Nikola Potkonjak, dr. Stanislav Antič, mag. Duško Petričevič, mag. Pero Strineka, dr. Adam Gru-bor, dr. Milan Ratkovič in drugi, so menili, da je treba raziskovanje nadaljevati, saj je le-to izrednega družbenega pomena. Sklepe o tem bodo poslali financerjem projekta. Letos bodo zbrali gradivo, ki ga bodo dobili z empiričnim raziskovanjem, dokončali obravnavo teoretičnih tem in pripravili poročilo o izsledkih, leta 1985 pa bodo znanstvene ugotovitve preverili v praksi.
A.B.
- fnvV,®LIŠKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DE-i UVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE IN CANKARJEV DOM
VABITA
^ ČETRTEK frŠCina V VZ®°^ 'n *zobrazevanju> ki bo v J V <^kr°®*' dvorani Cankarjevega doma.
P bražev £t Pr’Prav'ki delovna skupina za slovenščino v vzgoji in izo-^blišlfp.v^ r pn Svetu za slovenščino v javnosti pri Predsedstvu Repu-;ii novw°nferenCe ^OL Slovenije v sodelovanju s strokovnimi usta-m' s področja vzgoje in izobraževanja, tnrp PraV Posvet temelji na strokovnem delu za razvoj jezikovne kul-j, r®’ Je namenjen vsem občanom.
rj n Osnova za razpravo je gradivo, ki ga je pripravila delovna skupina, ;4 j ? v lent tednu predstavljeno v sredstvih javnega obveščanja. Iz-e 1983 1683 8radiva Je h'1 objavljen v Prosvetnem delavcu, 29. septembra
i 0^d udeležencev posveta pričakujemo, da bodo v razpravi dopolnil)
^ sv PrJalvPrašanja slovenščine v vzgoji in izobraževanju tako, da bo polj c lahko pokazal poti za njihovo reševanje.
Sposobnejši učenci želijo več
V razpravah o STM so mladi poudarili, da ne želijo idealizirane podobe stvarnosti, ki se razblini v stiku z resničnostjo. Prav tako se upirajo vsiljevanju pogledov in prepričanj, saj sfho-čejo ustvariti svoj pogled na'svet. To ne pomeni, da odklanjajo marksizem ter naše družbene cilje in vrednote. Želijo pa si, vsaj sposobnejši in bolj kritični med njimi, da bi v višjih razredih srednje šole spoznavali tudi druge filozofske tokove, da bi se
laže zavestno opredeljevali za naprednejše poglede, za marksistični pogled na svet.
Njihovim željam bo treba prisluhniti. Tisti, ki smo doraščali še v stari, predvojni šoli, najbolje vemo, da se pogleda na svet ne da kar tako vsiljevati — vsak si ga želi oblikovati sam, pri tem pa mu mora šola pomagati do zrelih ocen in odločitev. Sicer se utegne zgoditi, kot. je bilo nekoč pri nas samih, da smo šli drugačno pot kot tisti, ki so nam vsiljevali svoje nauke.
JOŽE VALENTINČIČ
DOGOVOR PREDSEDNIKOV REPUBLIŠKIH IN POKRAJINSKIH ODBOROV NAŠIH SINDIKATOV
Več skupnih akcij
Občasni dogovori med predsedniki republiških in pokrajinskih odborov sindikatov prosvetnih, znanstvenih in kulturnih delavcev o skupnih nalogah in akcijah so postali tradicija. Ti dogovori so priložnost za izmenjavo mnenj o delu republiških in pokrajinskih odborov in o delovanju celotnega sindikata. Zdajšnja razlika v načinu organiziranja in delovanja sindikatov v republikah in pokrajinah se namreč kaže tudi v učinkovitosti njihovega dela, zato so skupni sestanki in občasni dogovori postali nujni.
Tak sestanek je bil pred nedavnim v Beogradu. Na njem so predsedniki oblikovali osnutek načrta dela zveznega odbora sindikata delavcev v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi, obravnavali pa so tudi nekatera druga vprašanja.
Po mnenju predsednikov republiških in pokrajinskih odborov bo Zvezni odbor ob pomoči in podpori vseh republiških in pokrajinskih odborov in njihovih delavcev letos namenil največ pozornosti aktualnim vprašanjem družbeno-ekonomskega položaja delavcev v izobraževanju, znanosti in kulturi ter uresničevanju nalog iz načrta gospodarske stabilizacije. Ugotavljajo, da bi morali sindikati in njihova vodstva odločneje iskati poti za izhod iz zdajšnjih težav; le-te se namreč lahko še povečajo, če ne bo v vseh okoljih ustrezne družbene in politične akcije za reševanje iz krize. Nekateri poskusi, da bi zadeve še nadalje reševali samo z omejitvami, kažejo, da se stare napake ponavljajo tudi v novih programih; pri tem premalo upoštevamo, kako škodljive utegnejo biti posledice takega ravnanja za izobraževanje in kulturo. V nekoliko boljšem položaju je znanost, ker ima več možnosti za neposredno menjavo dela in je dobila v vseh dokumentih prednost.
Prav zdaj poteka zahtevno delo: nastaja Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za
samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SFRJ. Pri izdelavi tega dokumenta bodo sodelovali vsi republiški in pokrajinski odbori, ki bodo skušali tudi ugotoviti, kaj bi pomenile rešitve, predvidene v dogovoru, za delavce, člane teh sindikatov.
Letos bodo vsi naši sindikati obravnavali tudi vprašanja svoje organiziranosti in delovanja. Ta naloga izvira iz resolucije 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki predvideva, da je treba do 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije izoblikovati ustrezne rešitve in zagotoviti enotnost v organiziranju.
Zvezni odbor bo letos pripravil dve pomembni jugoslovanski posvetovanji. Tako bo v sodelovanju s številnimi organizacijami in strokovnimi ustanovami pripravit posvetovanje na temo Neposredna menjava dela v vzgoji in izobraževanju. Pri tem bodo sodelovali tudi republiški in pokrajinski odbori, ki bodo po dogovorjeni metodologiji ugotovili položaj na tem področju in to obravnavali v središčih usmerjenega izobraževanja in organizacijah združenega dela materialne proizvodnje.
V sodelovanju s Sekcijo prosvetnih listov republik in pokrajin bo organizirano tudi posvetovanje o vsebini in gmotnem položaju prosvetnih listov, ki so izredno pomembni dejavniki sindikalnih akcij. Posvetovanje naj bi pomagalo poiskati primerne rešitve za financiranje prosvetnih časopisov, saj imajo nekateri od njih resne gmotne težave in ne morejo zagotoviti svojega razvoja, od njih pa se zahteva, naj širijo svojo dejavnost. Nekateri časopisi, kot naprimer v Hrvaški, so dobili podporo svojih sindkatov ustanoviteljev in celo sveta zveze sindikatov, drugi pa so prepuščeni sami sebi, ali pa samo samoupravnim interesnim skupnostim za vzgojo in izobraževanje.
DJORDJE DJUR1Č
Guidi Ugo: Zmagoviti konj. Konj in jezdec sta videti celota; ena sama vnema in vzajemni napor, ko ubrano stopata k zasluženemu priznanju. To malo bronasto plastiko sodobnega italijanskega avtorja preveva občutek za mero, preprosta eleganca, žlahtna zadržanost in nadih stare kulture Pompejev.
dogodki
novosti
SEKCIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ZVEZNE KONFERENCE SZDL
Dokument o usklajevanju srednjega izobraževanja mora v javno razpravo
V eni izmed točk dnevnega reda na seji Sekcije za izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo Zvezne konference SZDL, bila je letošnjega L februarja v Beogradu, so obravnavali tudi gradiva za spopolnjeva-nje in usklajevanje usmerjenega izobraževanja od I. do V. stopnje strokovne izobrazbe v Jugoslaviji. Ko so ocenjevali, kako je potekala reforma usmerjenega izobraževanja, so ugotavljali, da so mnenja dokaj enotna; to razberemo tudi iz gradiva. V tem delu vzgojno-izobraževalnega sistema je veliko takega, kar je skupno vsem republikam in pokrajinam, so pa tudi precejšnje razlike. Različno je število profilov in način načrtovanja, različno je trajanje izobraževanja po stopnjah strokovne izobrazbe, so pa tudi primeri, da se za iste poklice v republikah izobražujejo na različnih stopnjah strokovne izobrazbe. Ugotavljajo, da je strokovno usposabljanje za tretjo stopnjo strokovne izobrazbe pomanjkljivo, posebno pomanjkljiva pa je praktična priprava za neposredne delovne naloge. Vsi se strinjajo tudi s predlogom, da je treba usmerjanje v poklic prenesti iz tretjega v prvi razred.
Poudarjali so, da temeljna družbena stališča o naravi srednjega usmrejenga izobraževanja niso spremenjena; le to mora dajati široko splošno izobrazbo, pripravljati za delo in nadaljnje izobraževanje, pripomore pa naj tudi k oblikovanju vsestransko razvite socialistične osebnosti. V nadaljnjem razvoju je treba poleg omenjenega poklicnega usmerjanja od prvega razreda izenačiti raven in vsebine izobraževanja za prvo, drugo, tretjo in četrto stopnjo strokovne izobrazbe. To pa bo mogoče uresničiti le, če bomo čimprej dobili nomenklaturo poklicev. Mladino in odrasle je treba izobraževati po načelu širokih izobraževalnih profilov, ker ustreza to potrebam gospodarstva in olajšuje prekvalifikacijo v isti stroki, če to zahtevajo tehnične in tehnološke spremembe.
Vzgojno-izobraževalne programe je treba spopolnjevati in usklajati z vključevanjem skupnih izobraževalnih jeder. Tudi ob tej priložnosti so poudarjali, da srednja šola ne more povsem usposobiti za delovno mesto in da naj bi se učenci dokončno usposobili s pripravništvom v organizacijah združenega dela v gospodarstvu in drugih dejavnostih. Vzgojno-izobraževalno delo ni dovolj kakovostno, zato ga moramo nenehno zboljševati. Precej zaostaja tudi vzgojna vloga šole, izboljšave na tem področju pa bodo ena glavnih nalog v prihodnjem obdobju.
Na seji so se dogovorili, da bodo republikama Črni gori in Hrvatski, ki nameravata uvajati nove programe to jesen, priporočili, naj to preložita za leto dni
- v čas, ko bodo to storili povsod v Jugoslaviji.
V razpravi so opozarjali, da je treba nekatere zadeve natančneje opredeliti, npr: izobraževanje ob delu in iz dela, vlogo zdru-ženga dela v reformi izobraževanja, izdelavo prve in druge stopnje strokovne izobrazbe, usposabljanje in pripravništvo. Razpravljali so tudi o tem, naj bi se splošno izobraževanje, ki je nekakšna priprava ža visokošolski študij, podaljšalo do četrtega razreda srednje šole. Precej raz-
pravljavcev je menilo, da je za posamezne poklice, ki so v bistvu zelo preprosti, predvidena preobsežna programska osnova splošnega izobraževanja. Poudarjali so, da v razpravah o tem dokumentu ne bi smeli zanemariti nekaterih vprašanj, ki so še zmeraj različno urejena, npr.: razmerje med splošno in strokovno izobrazbo, širino poklicnih profilov, vloga šol in organizacij združenega dela pri uresničevanju srednjega izobraževanja in neskladje med standardi izobraževanja in zaposlovanja.
Člani sekcije so se strinjali, da je potrebna o tem dokumentu širša javna razprava in da je premalo, če povedo o njem svoje mnenje samo republiški in pokrajinski komiteji za izobraževanje. Prisluhniti je treba tudi drugim, posebno organizacijam inženirjev in tehnikov pa tudi visoko kvalificiranim delavcem.
Sekcija je obravnavala tudi osnutek Samoupravnega sporazuma o skupnih temeljih za oblikovanje in delovanje informacij-sko-dokumentacijskega sistema v vzgoji in izobraževanju v SFRJ. Ta dokument je treba sprejeti čimprej, saj v Jugosalviji nimamo enotno urejenega zbira-1 nja in obdelave podatkov in info-ramcij s področja vzgoje in izobraževanja.
Vzgoja ali turizem?
Posebno živahna je bila razprava o gradivu Postopno razporejanje šolskih počitnic in kolektivnih letnih dopustov, ki ga je pripravila Stalna konferenca mest in občin Jugoslavije. Člani sekcije so se strinjali, da je Stalna konferenca mest pri sestavi tega gradiva upoštevala samo gospodarsko korist turistično-gostin-skih organizacij, »pozabila« pa je na vzgojno-izobraževalne cilje in naloge šol. Da bi utemeljili zahtevo, naj bi šolske počitnice organizirali v različnih obdobjih, navajajo v gradivu izkušnje nekaterih tujih dežel, ne navajajo pa, da imajo mnogokje počitnice vse šole sočasno. Trdijo, da želijo turistično-gostinske organizacije omogočiti čimveč učencem in njihovim staršem, da bi po dostopnih cenah preživeli počitnice v turističnih krajih... Zanimivo pa je, da se prav med šolskimi počitnicami cene v hotelih in domovih zvišajo. Znano je, da ob sestavi predloga za razporeditev zimskih in letnih počitnic nihče ni upošteval izsledkov psiholoških meritev o delovnem ritmu med šolskim letom, o klimatskih dejavnikih, o času odhoda srednješolcev k vojakom, o tem, da dela zelo veliko naših šol v dveh izmenah, v deželah, na katere se sklicuje Stalna konferenca, pa imajo samo celodnevne šole. Kot beremo v gradivu, naj bi s tako razporeditvijo šolskih počitnic izboljšali bilanco turističnih in gostinskih organizacij, prav gotovo pa bi zelo škodovali načrto-nosti in organiziranosti vzgojno-izobraževalnega dela. Razporeditev šolskih počitnic je že zdaj dokaj »prožna«, zato naj bi se ji prilagajale turistične in gostinske organizacije, ne pa nasprotno. Videti je, da spet pozabljamo, da izobraževanja ni mogoče šteti med porabo. Navedeno gradivo bodo poslali še Medrepubliško-pokrajinski komisiji za reformo vzgoje in izobraževanja; ta naj ga oceni in pri tem upošteva predvsem cilje in naloge vzgojno-izobraževalnega dela.
ČEDO NEDELJKOVIČ
Marksistični center pri Centralnem komiteju ZKS prireja 12. marca 1984 v Cankarjevem domu v Ljubljani javno tribuno o temi PO-DRCŽELJANJE OSNOVNE ŠOLE. Z objavo tez za razpravo želimo spodbuditi širšo razpravo o teh vprašanjih med pedagoškimi delavci, šole pa naj bi vanjo vključile tudi starše in učence, organizacije združenega dela v svojem okolju in ustrezne organe krajevne skupnosti, ki lahko pripomorejo k pcdružbljanju vzgoje in izobraževanja.
Ugotovitve in pobude teh razprav naj bi se uveljavile tudi na predvideni javni tribuni, kjer pričakujejo čim širši krog udeležencev.
V zadnjem desetletju poteka celostna preobrazba vzgoje in izobraževanja, ki jo je spodbudil in ji postavil idejne temelje 10. kongres ZKJ leta 1974. Spremembe zajemajo tako družbe-no-gospodarske odnose kot vsebino in organizacijo vzgoj-no-izobraževalnega procesa, tako da govorimo o družbeni preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Posamezni deli sistema vzgoje in izobraževanja doživljajo različno intenzivne spremembe. Manj opazne so v predšolski vzgoji, v osnovni šoli jim je skupni koncept celodnevna šola, najbolj celostni pa so v usmerjenem izobraževanju.
Z razpravo o podružbljanju osnovne vzgojno-izobraževalne dejavnosti želimo sprožiti ati oživiti kritično analizo uresničevanja začrtane razvojne poti, opozoriti na nekatere probleme, s katerimi se spoprijema osnovna šola, na zastoje in odklone kot tudi na dosežke in nova vprašanja, ki se pojavljajo v njenem razvoju. Obravnava teh vprašanj naj bi dala nov ustvarjalni prispevek in pobude nadaljnjemu razvoju.
Opredelitev podružbljanja
Podružbljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti pomeni proces njenega vključevanja v sistem združenega dela in celotnega družbenega življenja. V tem procesu družba povečuje svojo skrb in odgovornost za’ uresničevanje in razvoj vzgoje kot temeljne posameznikove in družbene razvojne potrebe in pogoje za vsestranski razvoj svobodne osebnosti ter celotne družbe. To pomeni, da oblikovanje svobodne/vsestransko razvite osebnosti kot najvišje vrednote samoupravne socialistične družbe postaja temeljna družbena skrb, vzgojni proces pa odprt in povezan z vsemi dejavniki oblikovanja osebnosti in z vsemi področji življenja. Podružbljanje pomeni povezovanje interesov in prizadevanj naravnih, funkcionalnih in intencionalnih vzgojnih dejavnikov, da bi na znanstvenih in marksističnih idejnih temeljih razvijali in bogatili vzgojni proces. Pri tem si prizadevamo izboljšati in čim bolj izenačiti razvojne možnosti vseh otrok, obogatiti razvoj osebnosti in razviti vzgojo kot enega temeljnih razvojnih dejavnikov družbe. Želimo, da bi starši, celotno združeno delo, družbenopolitične organizacije in skupnosti sprejele vzgojno-izobraževalno dejavnost za svojo primarno skrb in odgovornost.
vplive staršev, šole, učencev, ožje in širše skupnosti, da bi dosegli čim boljše vzgojno-izobraževalne uspehe, bogatejši razvoj celostne svobodne osebnosti ih celotne družbe. V spletu teh prizadevanj razvijamo aktivno vlogo vzgojno-izobražeValne dejavnosti v razvoju proizvajalnih sil in samoupravnih socialističnih odnosov.
Procesi podružbljanja
Podružbljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti je zelo obsežen in zapleten proces, v katerem se prepletajo in medsebojno učinkujejo pedagoški, psihološki, sociološki, idejni, družbeno-politični in gospodarski vidiki.
Na globalni družbeni ravni poteka podružbljanje v obliki integracijskih procesov med vzgojno-izobraževalno dejavnostjo in drugim združenim delom, družbeno-političnimi skupnostmi in družbo kot celoto. Na teh temeljih pa poteka samoupravna socialistična preobrazba same vzgojno-izobraževalne dejavnosti v integralni del združenega dela in celotnega družbenega življenja.
Uspešnost podružbljanja na tej ravni je odvisna od razvitosti skrbi in interesa za vzgojo na vseh družbenih področjih in od kakovosti sodelovanja med vsemi odgovornimi družbenimi dejavniki pri načrtovanju vzgoje, zagotavljanju možnosti za uspešno vzgojno-izobraževalno delo in pri vrednotenju dosežkov te dejavnosti. Odvisna pa je tudi od povezovanja šole z neposrednim in širšim družbenim okoljem, to je od samoupravnega povezovanja šole z drugimi institucijami, organizacijami združenega dela, družbeno-političnimi organizacijami in skupnostmi v svojem okolišu, krajevni skupnosti, občini in republiki; od pomoči šoli pri širjenju in izpopolnjevanju vsebine vzgojno-izobraževalnega programa; od povezovanja vzgojnih prizadevanj in vplivov raznih vzgojnih dejavnikov; skupnih prizadevanj šole in širše skupnosti za obvladovanje in odpravljanje vzgojno negativnih pojavov in raznih idejnih odklonov, ki otežujejo uresničevanje vzgojnega smotra. To je mogoče doseči le šoli, ki je ustvarjalna, ki se odziva potrebam svojega okolja, ki je dovolj odprta in avtonomna, da lahko skupaj z vsemi dejavniki v krajevni skupnoti načrtuje svoje vsakoletno življenje in delo.
V sodobnih družbenih razmerah se vzgojno-izobraževalna dejavnost in šola ne moreta razvijati izolirano. Povezovanje in združevanje prizadevanj staršev otrok in družbe za vzgojo otrok je nujna razvojna potreba in logična posledica razvoja, kajti vzgojno-izobraževalne zahteve so vedno večje, življenjske, zlasti vzgojne razmere pa vse bolj zapletene. V teh razmerah pa vzgoja kot naravni proces prenašanja izkušenj starejših (staršev) na mlajše (otroke), ki ne bi bil povezan z organiziranimi in načrtnimi družbenimi vzgojnimi prizadevanji, razvojnimi potrebami in zahtevami osebnosti in družbe, ne zadošča. Zato moramo ustvarjalno povezovati interese, prepletati vzgojno-izobraževalna prizadevanja in
Naslednja raven podružbljanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti poteka v okviru same šole. Zajema tudi individualno raven učencev in se kaže v tem, kako šola učencem razvija notranjo potrebo po vzgoji in izobraževanju, kako učenci vzgojo sprejemajo kot način uresničevanja svoje individualnosti in družbenosti. Konkretneje se procesi podružbljanja v šoli kažejo v razvijanju samoupravljanja kot temeljne kakovostne značilnosti vzgojnega procesa; v razvijanju samoupravnega pedagoškega položaja učencev; v vključevanju učencev v dejavnost v vseh vsebinskih spletih vzgojno-izobraževalnega procesa; v zagotavljanju enakih vzgojnih možnosti; v sodelovanju s starši in skrbniki učencev in
Podružbljanje osnovne šole
Teze za razpravo na javni tribuni
vključevanju zunanjih sodelavcev v vzgojno-izobraževalno delo šole.
Dejavniki podružbljanja
Na procese podružbljanja v najširšem okviru in pojmovanju vplivajo: temeljna idejnopolitična razvojna usmeritev družbe, resnične družbeno-gospo-darske razmere, razvitost, mesto in vlaga vzgoje v družbi.
Med konkretnimi dejavniki podružbljanja omenjamo le najpomembnejše:
Osnovna šola je eden temeljnih subjektov procesov podružbljanja. Kot strokovna družbena ustanova ima pomembno vlogo in mora biti pobudnica, usmerjevalka in v veliki meri uresničevalka naprednih razvojnih procesov v vzgoj-no-izobraževalni dejavnosti. V teh procesih se šola ustvarjalno spreminja, usklaja in usmerja vpliv drugih dejavnikov, ki posredno ali neposredno vplivajo na vzgojo. Takšna vloga šole je posebno pomembna v njenem neposrednem okolju, kjer lahko šola zelo neposredno razvija interes za vzgojo, potrebo po vzgoji, vpliva na vzgojne razmere v družini in družbenem okolju učencev. Hkrati sprejema pobude in vplive zunanjih dejavnikov in jih vpleta v svoje vzgojno-izobraževalno delo. Šola prevzema vedno več nalog, ki jih ima družina, pa jih v spremenjenih življenjskih okoliščinah ne more več sama v celoti uspešno opravljati (prehrana, varstvo, počitek, rekreacija, učenje otrok). S tem postaja vzgojno-izobraževalni program šole bolj celosten, to pa povečuje možnosti vzgojnega učinkovanja šole, učencem zagotavlja boljše razvojne možnosti, krepi pa se tudi širši družbeni pomen šole za razvoj kraja.
Naloge osnovne šole so vedno obsežnejše in zahtevnejše, zato jih šola sama brez sodelovanja drugih družbenih dejavnikov in staršev ne bo mogla uspešno opravljati. Med šolo in njenim okoljem, zlasti starši, je povezava, vendar pogosteje v obliki spontane, nenamerne interakcije. To sodelovanje moramo razviti v zavestno interakcijo naravnih, funkcionalnih in intencionalnih vzgojnih dejavnikov, odnose med šolo in starši ter drugimi družbenimi subjekti pa ustvarjati na usklajevanju interesov, potreb in možnosti ter skupnem prevzemanju odgovornosti za uspešen razvoj samoupravne socialistične vzgoje. V ta namen šola v svojem notranjem okviru razvija in kakovostno spreminja funkcijo temeljnih izvajalcev vzgojno-izobraževalnega procesa — učencev in učiteljev, navzven pa se povezuje s krajem, krajevno skupnostjo in občino.
Učitelji so v okviru šole temeljni uresničevalci razvojno preobraževalnih procesov in torej tudi procesov podružbljanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Njihova vloga je v teh procesih bistvenega pomena. V ospredju so naslednja vprašanja. Kako uspešno uresničujejo učitelji samoupravno socialistično preobrazbo vzgojnega procesa? Kako učitelji razvijajo interakcijo intencionalnih in funkcionalnih (organiziranih in neorganiziranih) vzgojnih dejavnikov v neposrednem šolskem okolju in širši skupnosti? Kako se učitelji vključujejo v razvoj novih družbeno-gospodar-skih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja? Odgovori na ta vprašanja pokažejo, kakšen je resnični prispevek učiteljev k podružbljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Postavlja pa se temeljno vprašanje — ali so učitelji v resnici zmožni in usposobljeni opravljati tako spremenjeno, povečano in zahtevnejšo funkcijo? Ocenjujemo namreč, da razvoj
dodiplomskega in permanentnega izobraževanja učiteljev in razvoj osnovne vzgojno-izobraževalne dejavnosti ne potekata dovolj usklajeno. Z letom 1990 načrtujemo izobraževanje učiteljev za osnovno šolo le na visokošolski stopnji. Pri tem pa bo treba ob skrbi za njihovo široko usposobljenost v stroki storiti več za oblikovanje takega profila učitelja, ki bo sposoben uspešno usmerjati, razvijati in usklajevati pedagoške, psihosocialne in samoupravne procese. Razviti moramo uspešno parmanentno izobraževanje in sploh bolj sistematično in kontinuirano skrbeti za izpopolnjevanje in posodabljanje učiteljeve izobrazbe.
Drugi splet vprašanj se nanaša na učiteljev delovni in materialni položaj. Le-ta se poslabšuje skupaj s položajem vzgojno-izobraževalne dejavnosti in šole in je ponekod že na kritični meji. Ob tem moramo analizirati. ali sta v občinskih stabilizacijskih programih' pravilno ocenjena mesto in vloga osnovnega izobraževanja v celotni družbe-no-ekonomski reprodukciji; ali v njih prevladuje administrativno linearen restriktivni prijem ali pa tudi v resnici vsebujejo nove kakovosti v družbe-no-gospodarskih odnosih; ali uveljavljajo delavce v osnovnem šolstvu kot pomembne subjekte stabilizacijske politike in ali smo s političnim delom ustvarili primerno ozračje v okolju šole, da bo le—to prevzemalo nase svoj del nalog in odgovornosti za podružbljanje osnovne vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Po tem je mogoče oceniti, kako občina uresničuje svojo odgovornost od osnovnega izobraževanja. Kljub težkim gospodarskim razmeram moramo ustaviti zmanjševanje deleža družbenega proizvoda, namenjenega osnovni vzgojno-izobraževalni dejavnosti, nujno moramo izboljšati materialni položaj učiteljev in tudi tako zagotoviti možnosti za nadaljnji uspešen razvoj podružbljene vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Učenci so v procesih podružbljanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti skupaj z učitelji temeljni izvajalci tega procesa. Položaj in vlogo učencev moramo kakovostno spremeniti. Učenci naj bi vzgojno-izobraževalno dejavnost v vedno večji meri sprejemali in dojemali kot svojo notranjo potrebo, zato jih moramo aktivno vključevati v celosten vzgojni proces in procese, ki se z njim povezujejo ter jih motivirati za takšno aktivnost. Učenci naj bodo v skladu s svojimi razvojnimi možnostmi in pristojnostmi zares samoupravni subjekti podružbljene vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Z namenom, da učenci doživijo svet dela in celotnost družbene prakse, moramo razvijati delovno vzgojo in vse vidike vzgojno-izobraževalne dejavnosti učencev; tudi njihovo vključevanje v družbeno koristno delo. Razvijati in povezovati moramo delo krožkov, društev, pionirske in mladinske organizacije učencev na šoli in s podobnimi organizacijami v kraju, krajevni skupnosti in občini.
Starši, družina, skrbniki so
skupaj s šolo najpomembnejši dejavniki vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Ti dejavniki imajo naravno pravico do vzgoje oziroma odločanja o vzgoji otrok. Šola se mora v procesih podružbljanja povezovati z 'njimi, staršem omogočati ustvarjalno sodelovanje, jim pri tem pomagati in svetovati. S prevzemanjem določenih neposrednih vzgojno-izobraževalnih nalog in uspešnim opravljanjem teh šola družino razbremenjuje in ji pomaga, da bo čim bolj zaživela kot intimna skupnost ljudi in temeljna celica družbe, ki ima v razvoju vsestranske svobodne osebnosti zelo pomembno vlogo. Podružbljanje omogoča
staršem večji vpliv na vzgojno-izobraževalno delo šole, ki jih kot odprta institucija priteguje k sodelovanju, v usklajevanje in povezovanje vzgojno-izobraževalnih prizadevanj in vplivov.
Krajevna skupnost, občina in širša skupnost imajo v podružbljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in šole zelo pomembno vlogo. V teh okvirih sprejemamo družbenopolitične in normativne dokumente, ki določajo vzgojno-izobraževalni dejavnosti in šoli globalne in konkretne družbeno-gospodar-ske pogoje dela in razvoja. Občina kot temeljna družbenopolitična skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi in odgovornostmi pomembno opredeljuje položaj šol na svojem območju. V njej udejanjamo tudi skupno sprejete širše družbene usmeritve in splošni družbeni interes za osndvno vzgojno-izobraževalno dejavnost in to ne samo z uresničevanjem ustavnih pravic in odgovornosti občanov posamezne občine, ampak tudi z uveljavljanjem solidarnosti med občinami. Občina mora obravnavati osnovno šolo in njeno dejavnost kot Sestavni del celotnega združenega dela, jo razvijati kot temeljni pogoj uspešnega razvoja občine in celotne družbe. Ob tem pa določa položaj posamezne šole tudi njen okoliš, krajevna skupnost, v kateri se uveljavlja kot žarišče družbeno-kul-turnega in drugega dogajanja. Vlogo šole moramo motriti tudi s širšega dru|beno-političnega, kulturnega, obrambnega vidika in z vidika ohranjanja in razvoja odmaknjenih krajev.
V	procese podružbljanja in razvoja vzgoje nasploh se morajo bolj dejavno vključevati družbeno-politične organizacije, družbene organizacije in društva. Te subjektivne sile družbe so zelo pomembne, saj združujejo različne interese in oblikujejo konkretne družbene odnose v svojem okolju. Razvijati morajo interes za vzgojo ter prevzeti del skrbi in odgovornosti za razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
V	občini se morajo združevati
prizadevanja šole, samoupravnih interesnih skupnosti, združenega dela materialne proizvodnje, družbeno-političnih organizacij in društev, da vsak po svoji moči in združeni v občini zagotovijo čim bolj kakovostno vzgojno-izobraževalno prakso. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako občina in njene družbeno-politične in druge organizacije skrbijo za razvoj in napredek vzgojno-izobraževalne dejavnosti? Ali jim pomeni skrb za šolo le težko breme ali resničen interes? Vsi procesi podružbljanja v občini in krajevni skupnosti morajo biti usklajeni in medsebojno povezani, po teh pa se šola povezuje tudi s širšo skupnostjo.	s
Ocena procesov podružbljanja
Pri ocenjevanju podružbljanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti moramo analizirati odnos med delom in vzgojo in izobraževanjem ter med družbo in vzgojno-izobraževalno dejavnostjo. V spreminjanju teh odnosov se kaže kakovostni napredek v podružbljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Nove kvalitete ne bomo dosegli le z nekaterimi formalno organizacijskimi spremembami. Podružbljanje je sestavni del celotnih družbeno razvojnih procesov in uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Ob jasnih idejnih izhodiščih in splošnih pogojih za podružbljanje vzgoje in izobraževanja pa pri izvajanju konkretnih ukrepov nismo vedno dovolj uspešni. Kljub opredelitvam, da je vzgoja in izobraževanje pomemben kvalitativni dejavnik razvoja, torej sestavina proizvajalnih sil, mnoge rešitve in
ukrepi izhajajo iz miselnosti, je vzgoja in izobraževanje p°l ba, ki samo bremeni doho^ delavcev v združenem delu zmanjšuje akumulativno s[ sobnost organizacij združen) dela. Ni nam uspelo ovredrk prispevka znanja k ustvarja) družbenega dohodka, zato se vedno ohranja ločevanje f dročja dela in izobraževal1 Med izvajalci in uporabi1 vzgojno-izobraževalne dej avl sti še ni prave povezave, čepf bi ta dejavnost morala biti [ hov skupni interes, dosei skupnih prizadevanj in napol'
Osnovni šoli nenehno n> gamo nove naloge in priča) jemo boljše vzgojno-izobU valne dosežke, ob tem pa ji; dajemo dovolj pomoči in m>\ rialne stimulacije. Čeprav so« težkem gospodarskem položi’ moramo zagotoviti kakovosf razvoj osnovne vzgojno-izob ževalne dejavnosti v celotni'p publiki. Ne smemo dopustiti) bi bila osnovna vzgojno-izof ževalna dejavnost skoraj usofl odvisna od gmotnih možni posamezne občine. Bolj izeij čene vzgojno-izobraževal možnosti otrok v času osn( nega šolanja moramo zagoto' s solidarnostjo v okviru repu) ke, saj je osnovna vzgojno-K braževalna dejavnost vitalni pomena za celo republiko in! more biti samo stvar posamel občine.
Upoštevati moramo, da s1", razvoj celodneve osnovne h kot šole z vsebinsko obogatet programom, s prožno organ) cijo življenja in dela, ki je uj sničljiv le v odprti šoli, ki tel sodeluje s svojim okolje® njim usklajuje celotno vzgoji izobraževalno delo in upošk njegove potrebe, interese t možnosti, začeli uresničevat' bistveno drugačnih družbet: gospodarskih razmerah od; danjih. Na dosedanji razvoj’ vplivalo tudi nedosledno ures'; čevanje konceptualnih sme) v praksi in uveljavljanje pw gih organizacijskih model Nekatere sestavine celodne' osnovne šole že uveljavljamo* prvine programa sleherne šo domisliti pa moramo, k) bomo celodnevno osnovno u razvijali v prihodnje in se pri|; opreti na pozitivne izkušnje11 sedanjega razvoja. Razviti ) ramo prožno zasnovo, ki joj mogoče uskladiti s posebnoš1 konkretnih razmer, v, kaK šola deluje. V nadaljnjih pfO' sih moramo nameniti pozort' predvsem razvoju kakovost*' ga, vsebinsko celostnega vz?. no-izobraževalnega procest; zagotavljanju možnosti za tj govo izvajanje, da bomo vf učencem v čim večji meri Z* tavljali enake razvojne mož* sti.
V posameznih občinah združili osnovne šole in vzl no-varstvene organizacije. Tj
smo dobili vzgojno-izobrt
valne zavode različnih organ11 cijskih oblik in velikosti. A' tem res dosegamo bistvo j moupravnega povezovtj’ vzgojno-izobraževalnih instj cij? Ali se posamezne šole s >' niso oddaljile od svojega nd srednega okolja, ki naj bi soj lovalo predvsem pri načrte' nju, izvajanju in vredno®1 vzgojno-izobraževalnega del' pri upravljanju šole? Ali s tf združitvami šole niso izg^ svoje subjektivnosti, ki je. vzgojno-izobraževalno učil**; vitost in razvoj samoupravi odnosov bistvenega pome* To so vprašanja, ki zahtevl odgovore, še preden se h°j utrdile nove (samojupravnel) rarhične strukture, ki osut*' samoupravne procese in vzg no-izobraževalno problema*1, oddaljujejo od primarnih nt* cev.
Za podružbljanje vzgojT pomemben proces sarnoup**1'; socialistične	preobr*1,
osnovne ^ e, ki šolo postog
Nadaljevanje na 9. s!r'
ZAVOD
SRS
ZA ŠOLSTVO
PROSVETNI DELAVEC ŠT. 4
PRILOGA
Televizija v šoli
1984
POMLADANSKI PROGRAM — MAREC, APRIL
v________________/
VSEBINA
•	Beseda urednika
•	Spored
•	Vesolje
•	Kemija
•	Zemljepis
•	Prometna vzgoja
Ljubljana,
dne 27. februarja 1984
BESEDA UREDNIKA ŠOLSKE TELEVIZIJE
Vsako leto dvakrat so prišle na šolo knjižice veselih barv, na katerih je pisalo TELEVIZIJA V ŠOLI, Z nekaterih šol so jih vračali uredništvu s pripombo, da jih ne bodo plačali, ker jih niso naročili. Niso pa prebrali sporočila na ovitku, da je knjižica brezplačna, ker daje denar zanjo Izobraževalna skupnost Slovenije. Menimo, da bo zdaj, ko izhajamo kot priloga Prosvetnega delavca, takih težav manj, pričakujemo pa telefonske klice, da na šole ni prišla revija TELE VIZIJA V ŠOLI...
Nič hudega, saj radi pojasnimo učiteljem ali učencem vse, kar jih zanima o šolski televiziji, in veseli smo vsakega vprašanja.
Resnici na ljubo je treba priznati, da v novi obliki — prilogi ni več teoretičnega dela prispevkov. Morali smo se omejiti na program in didaktične napotke zaradi tega, ker sta urednika Nuša Dragan in Božo Vračko prevzela druge dolžnosti in za zdaj vse delo pri šolski televiziji opravlja en sam urednik. Nične de	se vsaj zavedamo, da smo nekaj prispevali k stabilizaciji; učencem in učiteljem pa želimo kar najbolj uspešno uporabo
oddaj spomladanskega sporeda šolske televizije.
MAKO SAJKO
ŠOLSKA TELEVIZIJA
SPORED — POMLAD 1984
/
TOREK	ČETRTEK	CIKLUS '
6.3.	8.3.	VESOLJE
13.3.	15.3.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA ZEMLJEPIS
20. 3.	22.3.	VESOLJE
27. 3.	29. 3.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA ZEMLJEPIS
3.4.	5.4.	VESOLJE
10. 4.	12.4.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA ZEMLJEPIS
17. 4.	19. 4.	VESOLJE
24. 4.	26.4.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA ZEMLJEPIS
8. 5.	10.5.	VESOLJE
15. 5.	17. 5.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA ZEMLJEPIS OBRAMBNA VZGOJA
22.5.	24.5.	VESOLJE
29. 5.	31.5.	KEMIJA PROMETNA VZGOJA OBRAMBNA VZGOJA
5.6.	7. 6.	VESOLJE
Pripomba: Zaradi praznikov 1. in 3. maja ni oddaj šolske televizije.
NASLOV ODDAJE	TRAJANJE
Hrbtenica noči	50'20"
Kemijski laboratorij	26'45"
Dobro videti	10
Kresnička	4'
Vulkani	16'40
Potovanje skozi prostor in čas	58 10"
Destilacija	27 20
Kolo naj bo kolo	10
Kolesar	4'30
Erozija	12'45'
Življenje zvezd	58 10"
Kristalizacija	27'40"
Vzemi si čas, ne življenja	16'
Zemlja se spreminja	14 55
Na robu večnosti	58 15
Sublimacija	26'20
Rdeče, rumeno in zeleno	10
Gibanje zračnih gmot	18'15
Vztrajnost spomina	57 50
Filtracija	27'20"
Promet v mavcu	11
Premikanje ledenikov	10'
Teritorialna obramba	19
Galaktična enciklopedija	5810"
Segrevanje	28
Pešec na prehodu	4 30
Jedrsko orožje	26'30
Kdo govori v imenu Zemlje	57 50"
VESOLJE
7.	oddaja
HRBTENICA NOČI
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek: 6. 3. 1984 četrtek: 8. 3. 1983
Človeštvo si pridobiva znanje nekako tako kot posameznik, ko dorašča. Zvezde, ki so jih od nekdaj zanimale, so ljudje pojasnjevali vsakokrat glede na doseženo stopnjo znanja. Misel, da je mogoče naravo spoznati in pojave v njej pojasniti s splošno veljavnimi zakoni, ima svoje prve začetke pred dobrimi dva tisoč leti v antičnih kolonijah ob Egejskem morju. Srednji vek je zavrl razvoj te misli. V novem veku pa so jo povzeli Kopernik in drugi. Tedaj so postavili namesto Zemlje Sonce v središče vesolja. Pozneje so spoznali, da je Sonce samo ena izmed številnih zvezd naše Galaksije in še pozneje, da je naša Galaksija samo ena izmed številnih galaksij v vesolju.
. Sagan je v mladosti v javni knjižnici prišel do prvih knjig o zvezdah. Ob tem se mu je vesolje močno razširilo. Nič drugače ni bilo s človeštvom: vesolje se je ob naraščajočem spoznanju nenehno širilo.
Zakaj je Marsova luna krompirjasta, Zemlja pa okrogla? Gravitacijska sila na površju Lune je mnogo šibkejša kot na površini Zemlje. Tako na površju Zemlje gore ne morejo doseči niti višine 10 km. Pri večji višini bi se snov zaradi teže gore v podnožju sesedla. Na površju satelita pa so mogoče razmeroma večje izbokline..
V različnih obdobjih in na različnih krajih so ljudje različno odgovarjali na vprašanje, kaj so zvezde. Bušmani v puščavi Kalahari pravijo, na primer Rimski cesti, Hrbtenica noči (odtod naslov oddaje). Mislijo si, da Rimska cesta podpira nebesni Obok, da se ne zruši. Stari Grki1pa so si predstavljali, da je Rimska cesta mleko, ki je brizgnilo iz prsi boginji Heri (odtod ime Mlečna cesta). Ljudje so zvezde pogosto povezovali z bogovi, v katere so verovali, saj so z njihovim delovanjem pojasnjevali vse pojave v naravi.
Zametki znanosti so se začeli izraziteje kazati pred nekako dva tisoč petsto leti v ionskih kolonijah ob Egejskem morju. Tu so se mešali raznovrstni vplivi, ki so jih prinesli potniki in trgovci. Velika mesta sredi ostarelih družb česa takega niso bila zmožna. Med letom 600 in 400 pred našim štetjem so nekateri filozofi spoznali, da ni treba pojasnjevati pojavov v naravi z voljo bogov.
Tales je na podlagi starejših babilonskih izkušenj trdil, da je bil ves svet nekoč voda in se je izvode dvignilo kopno po čisto naravni poti. Njegov sodobnik Anaksimander iz Mileta je z merjenjem sence navpične palice določil dolžino leta. Ob opazovanju živih bitij je prišel na misel, da se je življenje začelo v vodi in blatu in se je pozneje razširilo na kopno. Empedokles s Sicilije je preučeval zrak in ugotovil, da lahko prepreči zrak vodi vstop v posodo. Zraka ne moremo videti, ker ga sestavljajo zelo drobni delci. Omeniti velja tudi razvoj tehnike, ki je dosegla vrh pri gradnji predorov za vodo.
Najdlje je prišel v svojih razglabljanjih Demokrit iz Abdere. Trdil je, da je Rimska cesta sestavljena iz zvezd. Menil je, daje snov zgrajena iz atomov in jez njimi pojasnjeval vse spremembe v naravi. Nič se ne dogaja po naključju, vsak
učinek ima svoj vzrok. Demokritov sodobnik Anaksagora je bi! prepričan, da je Luna sestavljena podobno kot Zemlja in da je Sonce zelo oddaljena žreča kamnita tvorba.
Drugačen pogled na svet je zastopal v 6. stoletju pred našim štetjem Pitagora na otoku Samosu. Kot eden izmed prvih je trdil, da je Zemlja okrogla. Sicer pa je bil prepričan, da je osnova vsega matematična harmonija. Nebesna telesa se gibljejo po nekakšni »nebesni glasbi« in to urejeno vesolje je imenoval ko-zmos. Odklanjal je poskuse in opazovanje in imel za najpomembnejše razmišljanje in matematično sklepanje. Njega in njegove pristaše je vznemirjala misel, da obstaja sicer neomejeno pravilnih likov, a samo pet pravilnih teles: tetrae-der, oktaeder, kocka, ikozaeder in dodekaeder. Prve štiri so povezovali s tedanjimi štirimi elementi: zemljo, vodo, zrakom in ognjem. Peto telo pa so spravljali v zvezo s tajinstvenim vesoljem.
Platon je prignal ta pogled do skrajnosti. Zaničeval je svet teles in nasprotoval opazovanjem in poskusom. S tem, da so ljudje prevzeli njegove poglede, so se izneverili dosežkom ionskih filozofov. Platonovo in Aristotelovo misel je prevzela tudi krščanska cerkev, kar je privedlo do srednjeveškega mračnjaštva. Šele Leonardo da Vinci, Krištof Kolumb in Nikolaj Kopernik so mnogo stoletij pozneje obudili ionsko misel.
Aristarh s Samosa je že v 3, stoletju pred našim štetjem trdil, da Sonce miruje in se Zemlja giblje okoli njega. Zaradi tega si je nakopal porog sodobnikov in so ga preganjali že tedaj kot brezverca. Podobne težave sta imela tudi Demokrit in Anaksagora.
■ Aristarh je mislil tudi, da so morda zvezde oddaljena Sonca. Vendar v svojem času ni mogel določiti njihove oddaljenosti. Mnogo pozneje je poskusil to narediti Christiaan Huygens. Ocenil je, da se zdi drobna odprtina, skozi katero prihaja sončna svetloba, enako svetla kot najsvetlejša zvezda Sirij, če je 28.000-krat manjša od navidezne velikosti Sonca. Privzel je, da sveti Sirij enako kot Sonce in sklepal, da je Sirij 28.000-krat dlje od Sonca. Takrat so že vedeli, da je Zemlja oddaljena od Sonca približno 150 milijonov kilometrov. To razdaljo prepotuje svetloba v 8,3 minute. 28.000-krat večji razdalji ustreza tedaj 28.000 X 8,3 minute = 232.400 minut ali okoli 0,44 leta. Huygens je torej sodil, da je Sirij v razdalji 0,44 svetlobnega leta. Če bi upošteval, da seva Sirij več kot 20:krat močneje kot Sonce, bi morda ocenil njegovo pravo oddaljenost 8,8 svetlobnega leta.
Še danes ni mogoče zanesljivo odgovoriti na vprašanje: Ali imajo zvezde tudi svoje planete? Upanje je, da bi zaznali šibko odbito svetlobo s planeta, ko bi kaka vesoljska ladja zastrla bližnjo zvezdo. Drugo možnost pa ponuja natančno opazovanje gibanja bližnjih zvezd. Planet in zvezda se gibljeta okoli skupnega težišča. Če planet nima v primeri z zvezdo zaneiharljivo majhne mase, se zvezda maje okoli srednje lege.
Sonce je ena izmed sto milijard zvezd naše Galaksije in leži precej daleč stran od njenega središča. To je ugotovil ob koncu prve svetovne vojne ameriški astronom Harlow Shapley. Nadaljnjih deset let je bilo treba, preden so astronomi spoznali, da je naša Galaksija samo ena izmed galaksij, kakršnih kar mrgoli v vesolju.
SLOVARČEK:
ameriški bilijon — naša milijarda Jupitrov prstan' — obroč
ozvezdje Rimske ceste — Rimska cesta, Galaksija planet se vrti A- planet kroži okoli Sonca kotna velikost — zorni kot.
VESOLJE
8.	oddaja
POTOVANJE SKOZI ČAS IN PROSTOR
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek: 20. 3. 1984 četrtek: 22. 3. 1984
Ozvezdja spreminjajo svojo obliko. Oddaljene galaksije in kvazarje opazujemo takšne, kot so bili pred davnim časom, ko so izsevali svetlobo, ki zdaj prihaja do Zemlje. Prostor in čas se prepletata. Prepletanje jasno izraža Einsteinova posebna teorija relativnosti. Teorija pokaže, da se hitro se gibajoča telesa v smeri gibanja skrčijo in čas, ki ga merijo hitro se gibajoče ure, podaljša. Podaljšanje časa daje upanje, da bo mogoče v prihodnosti prepotovati velike razdalje v vesolju v enem življenju. Sploh je o času vznemirljivo razmišljati. Kako bi potekala zgodovina, če bi se kak pomemben dogodek končal drugače, kot se je? Tudi razvoj Osončja bi lahko potekal čisto drugače.
Ozvezdja, v katera si mislimo povezane najsvetlejše zvezde, niso imela vedno take oblike. Toda navidezno gibanje zvezd na nebu je tako počasno, da premikov zvezd glede na druge zvezde en sam opazovalec ne more zaznati. To gibanje pa lahko zasledujemo, če vložimo vse potrebne podatke v računalnik.
Čas pa ni pomemben samo pri spreminjanju oblike ozvezdij. Najbližja spiralna galaksija V ozvezdju Andromede je oddaljena 2 milijona svetlobnih let. Ko so zvezde te galaksije izsevale svetlobo, ki jo zdaj sprejemamo (pred 2 milijonoma let), na Zemlji še ni bilo ljudi. Najbolj oddaljeni kvazarji so oddaljeni okoli deset milijard svetlobnih let. Ko so izsevali svetlobo, ki jo zdaj opazujemo z daljnogledi, še ni bilo ne Sonca ne Zemlje.
Že pri tem Uvidimo, da se čas in prostor prepletata. t)a sta prepletena zelo tesno, je pokazal Albert Einstein s svojo posebno teorijo relativnosti. Že kot šolar je razmišljal'o svetlobi, ki potuje po praznem prostoru s hitrostjo 300.000 khVs. Če bi sledili svetlobi — elektromagnetnemu Valovanju — s svet*
lobno hitrostjo, ne bi opazili več nobenega valovanja. Ta sklep nas spravi v zadrego. Iz nje nas reši posebna teorija relativnosti. Hitrost svetlobe za opazovalca, ki se giblje glede na svetilo, ni sestavljena kot vsota hitrosti Svetlobe glede na svetilo in hitrosti opazovalca glede na svetilo. Svetlobna hitrost je sploh neodvisna od hitrosti svetila in je zgornja meja za hitrost delcev. Pri hitrostih, ki niso majhne v primeri z njo, odpovedo naše vsakdanje predstave, ki smo si jih razvili po izkušnjah pri majhnih hitrostih.
Pri gibanju proti svetilu zaznamo svetlobo z manjšo valpvno dolžino, kot bi jo, če bi mirovali glede na svetilo. Če svetilo oddaja belo svetlobo, bi se zdelo pri približevanju z veliko hitrostjo modro. Pri gibanju od svetila zaznamo svetlobo z večjo valovno dolžino in bi se svetilo zdelo rdeče.
Telesa bi se zdela v smeri gibanja skrčena, če bi jih lahko opazovali v svetlobi, ki bi z našega stališča zapustila vse točke na površju telesa sočasno. Mislimo si, da izmerimo časovni razmik s prvo, mirujočo uro. Za ustrezni časovni razmik bi nameril opazovalec, ki bi se gibal z veliko hitrostjo glede na uro, več. (Pri tem bi moral uporabiti dve uri.) To povemo z nekoliko površno trditvijo, da gredo hitro se gibajoče ure počasneje.
Vsi našteti pojavi so izraziti le pri hitrostih, ki niso dosti manjše od svetlobne. Pri hitrostih, kakršne dosegajo velika telesa, so popolnoma neopazni. Pač pa napovedane pojave preverimo z naelektrenimi delci, ki jih v električnem polju pospešimo do velikih hitrosti. Pojave pri opazovanju gibajočega se motorja je treba razumeti le kot prispodobe, ki naj bi dajale nazorno predstavo.
To velja tudi za razvpiti poskus z dvojčkoma. Denimo, da se eden od dvojčkov odpravi z veliko hitrostjo na potovanje po vesolju in se vrne na Zemljo, medtem ko drugi čaka na Zemlji. Ko se dvojčka zopet sestaneta, je vesoljski popotnik manj postaran kot zemljan. Razlika bi bila znatna, če bi se hitrost popotnika približala svetlobni hitrosti.
Opisano podaljšanje časa bi lahko izrabili pri potovanjih v oddaljene dele vesolja, če bi dosegli hitrosti, ki so danes popolnoma nedosegljive. S takšno možnostjo so se ukvarjali v okviru načrta Orion. Razmišljali so o vesoljski ladji, ki haj bi jo poganjale zaporedne eksplozije vodikovih bomb. Pri hitrosti ene desetine svetlobne hitrosti bi trajalo potovanje do najbližje zvezde v oddaljenosti nekaj Več kot 4 svetlobnih let za potnika na ladji 45 let.
Zamislimo si vesoljsko ladjo, ki se giblje za potnika ves čas s težnim pospeškom okoli 10 m/s21 Prvo polovico časa se giblje pospešer % drugo pa pojemajoče. (V takšni ladji bi živeli ljudje kot na Zemlji; ne bi bčutili breztežnega
stanja.) Za potnika na ladji bi trajalo potovanje do središča Galaksije 21 let, medtem ko bi za opazovalca na Zemlji trajalo okoli 30.000 let.
Razmišljanja o potovanju v preteklost, o dveh časovnih nitih in o večrazsež-nem času so sicer vznemirljiva, a za zdaj nimajo izkustvene podlage. Prav tako je vznemirljivo razmišljati o tem, kako bi tekla zgodovina, če bi se kateri pomembni dogodek končal drugače, kot se je. Pomislimo, da bi človeštvo marsikaj doseglo veliko prej, če bi se razvoj do ionske kulture naravnost nadaljeval in ne bi nastopil srednji vek.
K nastanku Sonca in planetov pred kakimi petimi milijardami let je pripomoglo veliko naključij. Sredi velikanskega plinskega oblaka se je zgostilo osrednje telo, iz katerega se je razvil zametek Sonca. Iz delov snovi ob robu oblaka pa so se zgostili planeti. Ti so se vračali, ko so pritegovali snov iz svoje okolice. Tisti z zelo podolgovatimi tiri so se razleteli in preostali so planeti s skoraj krožnimi tiri. Osrednji del oblaka se je na račun dela gravitacije segrel in začel svetiti. V njegovi notranjosti so se začela zlivati vodikova atomska jedra. To zlivanje je dajalo vse do danes Soncu energijo in mu jo bo dajalo še več milijard let.
Snov je mnogo starejša kot Osončje. Gradivo za Osončje je sestavljalo
prejšnje zvezde in ima za sabo razvoj, med katerim so nastala težja jčdra in njihovi atomi. Ta razvoj lahko vzporedimo z razvojem življenja na Zemlji, med katerim so nastale iz atomov zapletene organske molekule in rastlinske in živalske vrste.
Razvoj planetov in živih bitij verjetno ni vezan samo na naše Osončje in Zemljo. Kaj pa se bo dogajalo na Zemlji v prihodnosti, je odvisno od tega, ali se bomo ljudje pravilno odločali.
SLOVARČEK:
ozvezdje — Rimska cesta ali Galaksija (po starem osvetje)
relativnostna hitrost — hitrost, ki ni majhna v primeri s svetlobno
hidrogenski atomi — vodikovi atomi
raztezanje časa — podaljšanje časa (dilatacija časa)
vesoljski žarki — kozmični žarki, kozmični delci
trčenje v oblaku — trki
termične in jedrske reakcije — termonuklearne reakcije, zlivanje jeder orbita — tir
VESOLJE
9.	oddaja
ŽIVLJENJE ZVEZD
POVZETEK VSEBINE:
JANEZ STRNAD
torek: 3. 4. 1984 četrtek: 5. 4. 1984
V	vsem vesolju sestavljajo snov atomi iz jeder in elektronov. Vesolje je večinoma iz vodika in helija, ki je nastal na začetni razvojni stopnji vesolja. Helij nastaja tudi z zlivanjem vodikovih jeder v sredicah navadnih zvezd. Jedra, težja od železa, nastajajo v sredicah starejših zvezd. To daje zvezdam energijo, ki jo izsevajo. Zaloga energije je omejena z maso zvezde. Zvezde se rodijo, preživijo mladost in starost in naposled umrejo. Konec zvezde je odvisen od njene mase. Lahko zvezde končajo kot bele pritlikavke, srednje težke kot nevtronske zvezde po eksploziji supernove, pri kateri nastanejo tudi najtežja atomska jedra, in zelo težke kot črne luknje.
Atome, iz katerih je zgrajena vsa snov, sestavljajo atomska jedra in mnogo lažji elektroni, ki se gibljejo okoli njih. Atomska jedra pa sestavljajo protoni in nevtroni. Kakor je vesolje veliko, so atomi majhni. Zanimivo je razmišljati o zelo velikih številih, kot je na primer 10100, to je število s sto ničlami, ali število, ki ima 10100 ničel. V vesolju je »samo okoli 1080 elektronov, protonov, nevtronov.
O atomih so razmišljali že antični filozofi. Šele v zadnjem stoletju se je nabralo nekaj posrednih dokazov za njihov obstoj, neposredno pa jih lahko opazujemo šele v zadnjih letih. V naravi je nekaj manj kot 92 vrst atomov; najpreprostejši je vodikov atom z enim elektronom in enim protonom, najbolj zapleten pa uranov atom z 92 elektroni in 92 protoni v jedru. Ti atomi sestavljajo elemente, od katerih so nekateri zelo različni, drugi pa podobni.
Snov v vesolju je sestavljena skoraj v celoti iz elektronov, protonov in nevtronov. Negativni elektroni in pozitivni protoni se privlačijo zaradi električne sile. Ta sila veže elektrone in jedra ter atome med seboj v molekule in kristale. V jedru pa deluje med protonom in protonom, protonom in nevtronom ter nevtronom in nevtronom mnogo močnejša jedrska sila, ki sega samo do zelo kratkih razdalj. Ta sila prevlada električno odbojno silo med protoni.
V	periodni preglednici elementov sledijo vodiku helij, litij, berilij, bor, ogljik, konča pa se z uranom. Ti atomi imajo po 1, 2,3,4,5,6... 92 elektronov in prav toliko protonov v jedru. Jedro helija sestavljata dva protona in dva nevtrona. Tri jedra helija dajo jedro ogljika, štiri jedro kisika, pet jedro neona, šest jedro magnezija, sedem jedro silicija, osem jedro žvepla. Čim težja so potem atomska jedra, tem večji je v njih delež nevtronov. Nevtroni, med katerimi ni električne odbojne sile, delujejo kot nekakšno jedrsko lepilo.
99,9 % vesolja sestavljata vodik in helij. Pri zelo visoki temperaturi se atomi ločijo na jedra in elektrone, ki se zelo hitro gibljejo. Če trčita dve jedri z dovolj veliko hitrostjo, se zlijeta in se pri tem sprosti energija. To se dogaja v sredicah zvezd in s tem krijejo zvezde energijo, ki jo izsevajo. V sredicah zvezd, kakršno je Sonce, se zlivajo vodikova jedra v helijeva, v sredicah večjih zvezd z višjo temperaturo pa dobimo z zlivanjem tudi srednje težka jedra. Sredice zvezd so potemtakem nekakšne orjaške tovarne za atomska jedra.
Zvezde nastanejo z zgostitvijo v orjaškem oblaku plina in prahu.
Na površju Sonca je temperatura okoli 6000 stopinj, v njegovi sredici pa 20 milijonov stopinj. Od pojavov na površju so najbolj znane sončne pege, kjer je temperatura precej nižja in obstaja močno magnetno polje. Sonce oddaja tok naelektrenih delcev, ki mu pravimo sončni veter.
Zvezde so velike krogle sevajočega plina; gravitacijsko silo med deli zvezde uravnoveša tlak plina. Ko izrabi zvezda zalogo vodika, se začne sredica ohlajati in krčiti. Pri tem se zunanje plasti napihnejo in zvezda postane rdeča orjakinja. Nadaljnja usoda zvezde je odvisna od njene mase. Sredica zvezde z maso Sonca se krči, dokler ne premaga gravitacijske sile med njenimi deli tlak zaradi
odbojne sile med elektroni. Tako preostane bela pritlikavka, potem ko zunanje plasti ubežijo v vesolje. Bela pritlikavka se ohlaja in čedalje šibkeje sveti, dokler povsem ne ugasne.
Če ima zvezda poldrugo ali večjo sončno maso, tlak zaradi odbojne sile ne more zadržati sesedanja. Zvezda se še naprej seseda in po burni spremembi, ki jo doživi, se tlak upre sesedanju zaradi odbojne sile med nevtroni v zelo majhni razdalji. Tako nastane nevtronska zvezda. Če pa je masa zvezde precej večja, danes še ne poznamo tlaka, ki bi se lahko uprl nadaljnjemu sesedanju: zvezda se neomejeno seseda in nastane črna luknja.
Zvezda, ki ima več kot poldrugo sončno maso, doživi velikansko eksplozijo in se pojavi kot supernova. Tedaj se njena sredica zelo hitro sesede v snov, ki je tako gosta kot atomska jedra in vsebuje veliko nevtronov. Zunanje plasti pa odpihne v vesolje. Pri tem se pojavi obilo prostih nevtronov in nastanejo najtežja jedra. Zunanje plasti se z veliko hitrostjo gibljejo v vesolje in dajo gradivo za zvezde novih generacij. Ob eksplozijah supernov nastanejo tudi kozmični žarki; to so hitra atomska jedra, večinoma vodikova, ki jih je mogoče na zemeljskem površju zaznati s števcem.
Leta 1054 so kitajski astronomi in Indijanci v Severni Ameriki opazovali eksplozijo supernove, ki jo je bilo mogoče tri mesece videti ob belem dnevu. Dandanes opazimo v ozvezdju Bika njen preostanek — Rakovo meglico. Iz sredice je nastala nevtronska zvezda, ki se hitro vrti. Z njenega površja izhaja curek nabitih delcev, ki seva zaradi odklanjanja v magnetnem polju radijske valove. Curek radijskih valov v enakomernih časovnih razmikih oplazi Zemljo kot oplazi vrteča se luč svetilnika opazovalca na ladji. Nevtronsko zvezdo opazujemo kot pulzar.
Če Ima nevtronska zvezda dovolj veliko maso niti odbojna sila med nevtroni ne more premagati gravitacije med njenimi deli. Snov se seseda brez meje in nastane črna luknja, ki ima tako močno gravitacijo, da ji ne more ubežati niti svetloba. O črnih luknjah je razmišljal že Laplace na koncu 18. stoletja. Dandanes poznamo v vesolju nekaj teles, ki bi lahko bile črne luknje. Med njimi je izvir rentgenske svetlobe v ozvezdju Laboda Cyg(Cygnus) X-L To bi utegnili biti črna luknja in velika zvezda, ki krožita okoli skupnega težišča. Gravitacija črne luknje trga snov z velike zvezde i{! jo sili, da se giblje v disku, preden pade v črno luknjo. V disku se snov zaradi trenja med deli močno segreje in seva neurejene sunke rentgenske svetlobe. Velike črne luknje so morda v središčnih jedrih galaksij.
V splošni teoriji relativnosti pojasnimo gravitacijsko polje z ukrivljenostjo prostora. V črnih luknjah je prostor močno ukrivljen. Pri tem se pojavi vprašanje snovi, ki pada v črno luknjo.. Nekateri ugibajo, ali ne odteka snov v drug svet po nekakšni luknji, kakršno si v zemljo izvrta črv. Takšna ugibanja so sicer vznemirljiva, a za zdaj nimajo eksperimentalne osnove.
SLOVARČEK
S številkami so mišljena števila, tudi pod številčnostjo je najbrž treba razumeti število. Atomskemu številu pravimo pri nas večinoma vrstno število. Zdi se, da je zgrešena trditev, da so silicij, kisik, aluminij, železo ali vodik, ogljik, dušik, kisik, fosfor in žveplo podobni elementi, hafnij, terbij, disprozij in pra-zeodim pa neverjetno različni. Prej je res nasprotno, posebno če mislimo na razvrstitev elektronov okoli jeder; zadnje tri štejemo k lantanidom.
trčenja med atomi — trki
z rentgenom vidimo del Sonca — v rentgenski svetlobi vidimo... kolaps — krčenje, sesedanje (o gravitacijskem kolapsu govorimo le pri črni luknji)
sončna skorja — površje Sonca obročasta meglica — planetna meglica
delčki z visokimi energetskimi naboji — (naelektreni) delci z veliko energijo
udarec, ki ga da števec — sunek
sozvezdje — ozvezdje
izkrivljenost — ukrivljenost prostora
žarčenje — sevanje
večina zvezd spada v dva ali več zvezdnih sistemov - večinoma so zvezde članice sistemov dveh ali več zvezd (dvojnih, trojnih... zvezd).
KEMIJA
1.	do IX. oddaja UVOD
Pod skupnim naslovom Kemijski laboratorij je predstavljena serija enajstih oddaj:
1.	Kemijski laboratorij — uvod
2.	Destilacija
3.	Kristalizacija
4.	Sublimacija in ekstrakcija
5.	Filtracija in sušenje
6.	Segrevanje in ohlajevanje
7.	Plini
8.	Merjenja	......
9.	Analiza	.
10.	Kemijska sinteza
11.	Elektrokemija
Oddaje obravnavajo snov, ki je zajeta v predmet kemija v sedmem razredu osnovne šole, delno v rednem in delno v dodatnem pouku. Tudi učenci prvih letnikov srednjega usmerjenega izobraževanja bodo našli v teh oddajah kaj zanimivega.
Oddaje so zasnovane kot samostojne enote, tako da jih lahko izberemo neodvisno drugo od druge.
KEMIJA
1.	oddaja
KEMIJSKI LABORATORIJ
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA
TATJANA PRETNAR
torek: 13. 3. 1984
SMOTRI	četrtek: 15. 3. 1984
Učenci:
-	spoznajo razvoj kemijskega laboratorija od preprostega do sodobnega;
-	spoznajo opremo in pribor, ki je potreben za ugotavljanje ne le sestave snovi, temveč tudi fizikalno kemijskih lastnosti snovi;
-	zvedo, kako pomembno je preučevanje v laboratoriju za napredek industrije.
POVZETEK VSEBINE
Film prikaže kemijski laboratorij, kjer kemiki raziskujejo naravne pojave. S poskusi pa lahko sprožijo tudi reakcije, ki v naravi ne potekajo. Kemijski laboratorij je bil v začetku zelo preprost in prirejen raziskavam, ki so bile pomembne za tisto dobo. Alkimisti so usmerili svoje poskuse v iskanje kamna modrosti, ki bi kovine spreminjal v zlato. Kasneje so se kemiki lotili izdelovanja zdravilnih snovi. Flogistonsko teorijo je ovrgla navadna tehtnica, ki so jo začeli kemiki smotrno uporabljati. Iz teh začetkov se je počasi razvila eksaktna veda — zdajšnja kemija.
Od poskusov, ki jih prikazuje film, je izbran preprost razkroj živosrebrovega oksida v živo srebro in kisik in določitev vode v kristalih modre galice.
NAVODILA
Film je primeren za učence 7. razreda osnovne šole, ker prikaže dva poskusa, ki sta v učnem načrtu. Učenci spoznajo težave, ki so jih imeli kemiki, preden so prišli dozdajšnjih spoznanj. Uporaben pa je tudi za učence srednjega usmerjenega izobraževanja za popestritev pouka.
KEMIJA
spoznajo aparate za destilacijo in frakcionirno destilacijo; dojamejo, kako nujna je povezava med laboratorijem in industrijo.
2.	oddaja
DESTILACIJA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
TATJANA PRETNAR
POVZETEK VSEBINE
V filmu je preprosto opisan destilacijski aparat in delo z njim. Prikazan je razvoj tega aparata od skromnega, komaj uporabnega do zdajšnjega. Film prikazuje tudi ločevanje treh tekočin iz zmesi in vpelje pojem frakcionirne destilacije. Opisane so različne kolone in pomen le-teh pri ločevanju tekočin.
Kot pomemben način ločevanju zmesi tekočin s frakcionirno destilacijo prikazuje film destilacijo nafte in ugotavljanje kakovosti bencinske frakcije.
SMOTRI
torek: 27. 3. 1984 četrtek: 29. 3. 1984
Učenci:
- spoznajo različne načine ločevanja tekočin iz zmesi;
NAVODILA
Film je primeren za učence 7. in 8. razreda osnovne šole. Ogledati si ga morajo predvsem tisti učenci, ki v šoli nimajo možnosti za skupinsko vajo iz destilacije. Z zanimanjem bi si ta film ogledali tudi učenci skrajšanih programov pri predmetu naravoslovje.
KEMIJA
3.	oddaja
KRISTALIZACIJA
SMOTRI, POVZETEK, VSEBINE, NAVODILA:
TATJANA PRETNAR
SMOTRI
torek: 10. 4. 1984 četrtek: 12. 4. 1984
POVZETEK VSEBINE
Film prikaže pridobivanje čistih snovi iz naravnih zmesi s kristalizacijo. Za zgled prikaže pridobivanje kuhinjske soli iz kamene in morske soli. V filmu je primerno obdelana topnost snovi, odvisnost topnosti od temperature, nasičenost in prenasičenost raztopin.
Ob žveplu film preprosto pojasnjuje razliko med amorfno snovjo in kristali. Sledi posplošitev in obravnava kristalne mreže, osnovne celice in osnovnih gradnikov.
Uporabo kristalizacije v industriji prikaže na dveh zgledih: pridobivanju holesterola in inzulina.
Učenci:
-	spoznajo ločevanje trdne snovi iz zmesi s kristalizacijo v laboratoriju in v industriji;
-	ugotove pomen topnosti snovi pri izbiri načina ločevanja zmesi;
-	spoznajo amorfne snovi in kristale.
NAVODILA
Film je primeren za učence 7. razreda osnovne šole. Učenci si ga lahko ogledajo v začetku letnika ob poglavju ločevanje zmesi, ali kasneje na koncu poglavja o raztopinah. Ta film si lahko ogledajo učenci skrajšanih programov in tudi prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja.
KEMIJA
4.	oddaja
SUBLIMACIJA IN EKSTRAKCIJA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVOIDLA:
TATJANA PRETNAR
torek: 24. 4. 1984
SMOTRI	četrtek: 26. 4. 1984
Učenci:
-	spoznajo sublimacijo in ekstrakcijo kot preprosta načina pridobivanja in čiščenja snovi;
-	spoznajo osnovne priprave, ki jih uporabljajo v laboratorijih;
-	ugotavljajo nujnost povezave dela v laboratoriju z industrijo.
POVZETEK VSEBINE
Film prikaže čiščenje joda s sublimacijo, sintezo živosrebrovega jodida HgJr in ločbo čiste soli s sublimacijo. Sledi uporaba teh postopkov v industriji. Film obravnava poleg sublimacije tudi ekstrakcijo kot pomemben način pridobivanja in čiščenja snovi. Opiše delo s soxhletovim aparatom. Za zgled navaja ločbo kromove spojine od amonijeve soli. Ustrezno topilo je etanol, ki raztaplja kromovo spojino, amonijevega klorida pa ne. Prikaže še delo z lijem ločni-kom pri ekstrakciji joda iz vodne raztopine v benzensko plast, pa tudi preprosto odstranitev vodnega dela od benzenskega.
Na koncu prikaže še industrijski postopek ekstrakcije dišav iz hrastovega mahu.
NAVODILA
Film je primeren za učence 7. razreda osnovne šole ob poglavju ločevanje' zmesi. Z zanimanjem si ga bodo ogledali učenci 7. razreda pri dodatnem pouku kemije ali v interesnem krožku.
ZEMLJEPIS
1. oddaja
VULKANI
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARIJA KOŠAK
torek, 13. 3. 1984 četrtek: 15. 3. 1984
SMOTRI
Učenci pri ogledu filma Vulkani:
—	spoznajo moč vulkanskega delovanja;
—	zvedo za štiri glavna vulkanska območja;
—	ugotovijo razlike med tipi vulkanov;
—	utrdijo pojem vulkan, vulkansko delovanje;
—	doumejo človekovo nemoč spričo naravne stihije;
—	se prepričajo o nujnosti znanstveno-raziskovalnega dela, ki bi človeku omogočilo izrabo velike količine energije, ki povzroča pri ljudeh le strah.
POVZETEK VSEBINE
Film Vulkani ali raziskovanje nemirne Zemlje prikazuje enega od naravnih geografskih dejavnikov, ki močno součinkujejo pri preoblikovanju zeihelj-skega površja. Začne se s prikazom vulkanskega delovanja, ki je v šestdesetih letih 20. stoletja povzročilo nastanek dveh otokov v bližini islandske obale. Z vulkani na Havajih, v Mehiki, v Italiji in na otoku Heimaey film zelo nazorno prikazuje različne tipe vulkanov in dve značilni vrsti lave. V svetu je zdaj več kot 500 delujočih vulkanov. Večinoma so v dobro znanih pasovih ob robovih celin. Film prikazuje pet najznačilnejših primerov vulkanskega delovanja. V letih 1963 do 1967 so številni vulkanski izbruhi ustvarili v Atlantskem oceanu blizu Južne Islandije dva otoka. Večji Surtsey, kise obstaja, je nastal iz razpršenega prahu, prekritega z zaščitno plastjo lave. Manjši otok — mali Surtsey se je kar šestkrat prikazal iz morja, vendar je zmeraj znova izginil v njem, ker ni bil zaščiten s plastjo lave. Kilauea na Havajih je podobno kot Surtsey nastal po
večkratnem bruhanju lave. Havajska lava je izredno vroča in zelo tekoča, ne ustvarja stožčastih vulkanov s strmimi pobočji, temveč na daleč razpotegnjene, položne ščitaste vulkane.
V Mehiki je leta 1943 izbruhnil sredi koruznega polja vulkan Paricutin. Velika količina magme je brizgnila visoko v zrak, med padanjem se je ohlajevala in strjevala ter oblikovala okoli vulkanskega žrela stožčasto goro.
Vezuv v Italiji je primer stratovulkana; ta je najpogostejši med vsemi vulkani. Tako se imenuje zato, ker ga sestavljajo izmenoma plasti lave in plasti vulkanskega pepela, bomb, lapilov.
Islandski otok Heimaey blizu Surtseya je nastal približno pred 5000 leti in je miroval do leta 1973. Zaradi nastanka vulkana Kirkjuffell na tem otoku je bilo treba evakuirati Vestkannaey, pomembno islandsko ribiško pristanišče. Ta izbruh priča o uničevalni moči vulkana in da ni mogoče napovedati vulkanskega procesa.
Film se končuje z razmišljanjem, ali bo kdaj človek s svojim znanjem in raziskovanjem lahko kaj storil za preprečevanje naravnih nesreč, ki ga zastrašujejo, in ali bo znal prav to moč kdaj izrabiti v svojo korist.
NAVODILA
Film se odlikuje po izredni nazornosti, saj so njegovi ustvarjalci izbrali dobre zglede vulkanskega delovanja na različnih območjih sveta. Škoda bi bilo, če si ga ne bi ogledali vsi učenci višjih razredov osnovnih šol in srednješolci. Pred gledanjem naj ponovijo potrebne pojme (film jih sicer tudi razlaga), da bodo lažje in uspešneje sledili vsebini. V 6. razredu osnovne šole in v prvih razredih srednjih šol pa bo ta film veliko pripomogel k utrjevanju v tem letu obravnavane snovi (Sredozemlje, Islandija). Učenci naj pri pogovorih po ogledu poiščejo predstavljene vulkane na zemljevidu in jih primerjajo z območji pogostih potresov v zadnjih nekaj letih.
Literatura:
Svetozar Ilešič: Obča geografija
Zgonik-Rus: Zemljepis za šesti razred osnovnih šol
Chrisfoch Kriiger in sodelavci: Vulkani (Državna založba Slovenije 1972) Roland Goock: Vsa čuda sveta (Mladinska knjiga 1969).
ZEMLJEPIS
2.oddaja
EROZIJA — IZRAVNAVA ZEMELJSKE POVRŠINE
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARIJA KOŠAK
torek: 27. 3. 1984 četrtek: 29. 3. 1984
SMOTRI
Učenci se seznanijo z erozijo kot procesom, ki počasi, vendar učinkovito vpliva na preoblikovanje zemeljskega površja. Pri tem spoznavajo vlogo in pomen posameznih dejavnikov erozijskega delovanja.
POVZETEK VSEBINE
Film prikazuje erozijsko delovanje, ki ne prizanaša nobenemu objektu na zemeljskem površju. To je proces, ki je nekje počasnejši, drugje spet hitrejši,
učinkovitejši. Pri tem součinkujejo različni dejavniki, učinek pa je odvisen od kameninske zgradbe, od temperatura, sile teže, delovanja vetra in vode. Nazorno je prikazano delovanje deževnice, ledu, sile teže (udor, usedi, plazovi) in tekočih voda. Površinske oblike se spreminjajo. Sedimenti, ki jih odlaga voda, ko njena moč pojenja, zapolnijo globeli, morsko dno. Ob koncu je zanimivo vprašanje: »Zakaj pa potem ni vsa zemeljska površina izravnana z morjem?« Slediti mora odgovor z učiteljevo razlago, da pri oblikovanju zemeljskega površja součinkujejo zunanje in notranje sile, pa tudi človek.
NAVODILA
Film prikazuje erozijski proces na zemeljskem površju. Vsebina je zelo zanimiva in ne glede na trenutno obravnavane teme bi bilo prav, da jo uvrstimo v delovni načrt. Dobro je, da učitelji opozorijo učence na dejavnike, ki součin-
kujejo pri oblikovanju okolja, ker bodo tako učenci lažje sledili oddaji.
Po njej je potreben pogovor o tem, ali so učenci vse razumeli, opozoriti jih je treba na podobne primere v naši okolici. Film je primeren za osnovno in srednjo šolo, posebno za prvi razred srednjih šol, kjer se tema podrobneje obrav-
nava.
Literatura:
Svetozar Ilešič: Obča geografija.
ZEMLJEPIS
3. oddaja
ZEMLJA SE SPREMINJA — ZEMELJSKA SKORJA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARIJA KOŠAK .
torek: 10. 4. 1984 četrtek: 12. 4. 1984
SMOTRI
Film Zemlja se spreminja prikazuje delovanje zunanjih in notranjih sil. Učence seznani z zgradbo zemlje in dejavniki, ki povžročajo spreminjanje njenega površja, z različnimi oblikami in učinki erožije ter Vzroki za nastanek vulkana.
POVZETEK “VSEBINE
Zemlja je bila pred bilijoni let razbeljena gmota, Postopoma sfe je ohlajala in strjevala. Najprej se je ohladila in strdila zunanja plast, ki jo imenujemo plašč, Ta se je zaradi prilagajanja notranjemu jedru iil zaradi Obijanja nagubal. Z
oblikovanjem Zemlje je nastalo tudi njeno ozračje — zmes plinov, ki so uhajali skozi razpoke iz njene notranjosti. Zaradi ohlajanja inzgoščanja pare v atmosferi so nastajale padavine. Na zemeljskem površju so se z vodo napolnile kotanje, nastala so jezera, morja, oceani.
Zdaj je tričetrt zemeljskega površja pokritega z vodo. Zemeljsko površje se nenehno spreminja zaradi delovanja zunanjih in notranjih sil. Med najpomembnejšimi naravnimi preoblikovalci površja so voda, veter, temperaturne spremembe, rastje. Tekoče vode so pri tem najučinkovitejše, saj dolbejo strugo, izpodkopavajo bregove in nosijo drobir. S pešanjem moči odlagajo zmeraj več gradiva, najfinejšega celo daleč od izvira —'v morje.
Gore s strmimi pobočji, z ostrimi vrhovi, velikimi višinami (mlado gorovje) zaradi erozijskega delovanja spreminjajo svoj videz — pobočja so položnejša in nižja, vrhovi pa zaobljeni (staro gorovje). Sčasoma se kotanje in doline zapolnijo z drobirjem, ostrih prehodov v pokrajini ni (uravnan svet). Če bi se ta proces nadaljeval nemoteno, bi se vse morske kotanje zapolnile z usedlinami, voda bi prekrila vso Zemljo. Vendar ni tako. Zaradi delovanja notranjih sil se skladi sedimentov in zemeljskih plasti premikajo, dvigajo. Na najšibkejših mestih nastajajo zaradi notranjega pritiska razpoke, ob katerih se premikajo plaši) toliko časa, dokler pritisk ne pojenja. Včasih pa ne nastanejo prelomnice, ampak se plasti usločijo in dvignejo. Nastanejo gube. Vsako premikanje spremljajo potresi. Po notranjih silah preoblikovano površje je tako podvrženo erozijskemu preoblikovanju.
V zemeljski skorji So »žepi«, ki jih oblikuje razbeljena tekoča gmota — magma. Zemeljsko jedro je namreč še vedno tekoče (NiFe), obdaja pa ga gnetljiva plast (SiMa), ki jo pokriva strnjena skorja — plašč. Ko se magma bliža površini, se navadno ohladi. Včasih pa si s silo utre pot skozi zemeljsko skorjo na površino. Magma, ki priteče skozi razpoke, se imenuje lava in se na površju ohladi.
Bruhanje lave spremlja bruhanje pepela in odkrušenega kamenja. Po vsa- Vulkan počasi obmiruje in tudi nanj delujejo zunanje sile. kem nastane kameninska plast. Ce se izbruhi ponavljajo, se nabira plast za Sklep: Zemlja je zelo stara, njeno površje se sicer počasi a neprestano spre-plastjo in zraste vulkanska gora. Vulkan lahko doseže višino več tisoč metrov. nrinja pod vplivom naravnih sil.
Pogosto lava ne priteče skozi krater vulkana, temveč skozi stranske razpoke.
ZEMLJEPIS
4. oddaja
GIBANJE ZRAČNIH GMOT
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARIJA KOŠAK
torek: 24. 4. 1984 četrtek: 26. 4. 1984
SMOTRI
Pri gledanju filma Gibanja zračnih gmot učenci zvedo, kaj je atmosfera in da jo sestavljajo različni plini. Poučijo se o merjenju zračnega tlaka z živosrebrnim barometrom. Spoznajo konvekcijsko kroženje zraka ter posledice vrtenja Zemlje in njenega ozračja. Zvedo, da še drugi dejavniki vplivajo na gibanje zračnih mas. Ugotovijo, da dogajanje v atmosferi lahko opazujemo z Zemlje ali po vremenskih satelitih. Spoznajo, da je atmosfera sestavni del našega okolja in da jo morajo varovati.
POVZETEK VSEBINE
Atmosfera obdaja zemeljsko oblo. Sestavljena je iz različnih plasti, med njimi je najpomembnejša troposfera; v njej se dogaja vse, kar je neposredno povezano z življenjem na Zemlji. Atmosfero sestavljajo plini, katerih sestava se spreminja z višino, in ima lastno težo. Atmosferski pritisk je mogoče meriti s preprostim živosrebrnim barometrom. Pritisk je največji ob morju: z rastjo nadmorske višine pritisk pada. Atmosfera se giblje; to gibanje povzroča sončna toplota. Zemeljsko površje se neenakomerno segreva. Kjer padajo
sončni žarki pravokotno ali pa vsaj pod večjim kotom na Zemljo, je segrevanje močnejše kot tam, kjer padajo pod ostrim kotom. Med obema zemeljskima poloma in ekvatorialnim območjem je lahko tudi za 100 stopinj temperaturne razlike. Topel zrak z ekvatorialnega območja, kjer je segrevanje najmočnejše, se nenehno dviga in razhaja proti poloma. Tu se ohladi, se spusti niže in se zopet pomika nazaj proti ekvatorju. Tako se zaokroži zračni tok. To konvekcijsko kroženje atmosfere zaznavamo na Zemlji kot veter. Vemo pa, da veter vselej ne piha s severa proti jugu (na severni poluti). Zakaj ne?
Na gibanje zračnih gmot vpliva še veliko drugih dejavnikov. Med slednje sodi rotacija Zemlje. Atmosfera se skupaj z Zemljo premika tako, da se v 24 urah zavrti okoli zemeljske osi. Vse plasti atmosfere pa se gibljejo enako hitro. Zračne mase ob ekvatorju imajo večjo hitrost gibanja kot v bližini pola. Od ekvatorja se zračne mase gibljejo proti polu ali vzhodno. Zrak, ki se giblje proti ekvatorju, pa ima smer levo ali proti zahodu. V južni hemisferi se zrak pomika v levo ali vzhodno na svoji poti proti ekvatorju in zahodno ali spet levo proti polu. Posledica konvekcijskega gibanja, rotacije, razporeditve kopnega in morij so temeljne smeri vetrov (stalni vetrovi), vendar še drugi dejavniki vplivajo na gibanje zraka in jih pri oznaki vetra ter ugotavljanju vremena moramo upoštevati. Dogajanje v atmosferi spremljajo s številnih opazovalnic na Zemlji in z vremenskimi sateliti v atmosferi. Atmosfera je za človeka pomemben prostor. Čeprav se tega vedno pogosteje zavedamo, pa brez pomislekov vsak dan spuščamo v zrak velike količine izpušnih plinov. Posledice onesnaževanja zraka lahko postanejo usodne za človeštvo, zato moramo ozračje zaščititi.
NAVODILA
Film zelo zanimivo prikazuje zahtevno temo in bo koristil predvsem učencem srednjih šol. Učenci osnovnih šol lahko spremljajo televizijsko oddajo samo ob primerni učiteljevi razlagi.
Literatura:
Svetozar Ilešič: Obča geografija
PROMETNA VZGOJA
1. oddaja
Razred: 1.—8. razred osnovne šole
DOBRO VIDETI IN BITI DOBRO VIDEN
SMOTER, VSEBINA, NAVODILA:
ZDRAVKO SMERDELJ in MARJAN TOMŠIČ
torek: 13. 3. 1984 četrtek: 15. 3. 1984
SMOTRI .
Učenci:
—	pripovedujejo o svojih izkušnjah z vidljivostjo v prometu;
—	spoznajo pomen dobre vidnosti za varnost v prometu;
—	spoznajo sredstva, s katerimi se lahko zveča vidnost na cesti;
—	pregledajo opremljenost koles;
—	pregledajo opremljenost torbic z odsojniki;
—	izdelajo odsojne trakove in nalepke iz svetleče folije in jih uporabijo.
VSEBINA
Prometne nesreče se dogajajo podnevi in ponoči, ponoči jih je trikrat toliko kot podnevi. Brez večjih stroškov se lahko zaščitimo pred nevarnostjo, ki nam grozi v slabih vidnih razmerah, z uporabo svetlobnih odsojnih predmetov in zaščitnih oblačil. To pomeni — biti dobro viden, in tudi dobro videti druge udeležence prometa.
Film kaže pešce ponoči: pešca v svetli in temni obleki, pešca v zaščitni citro-nasto rumeni obleki in drugega z odsojnim trakom na desnem rokavu. V zaščitni obleki postane prej viden, najlažje pa ga je opaziti, če nosi odsojni trak. Pešec je najmanj zaščiteni udeleženec prometa. Vsi si moramo prizadevati
za svojo varnost, to pa storimo, če se opremimo tako, da nas drugi bolje vidijo. Možnosti je veliko: časopis v desni roki, bel dežni plašč, rumena ali rumeno oranžna pelerina, belo obarvana palica, katere učinek je mogoče še povečati z odsojnim obeskom ali trakom. Iz odsojne folije lahko izrežemo geometrijske like in jih namestimo na vidna mesta, npr. na obleko ali na peto pri čevljih.
Posebno skrb namenimo najmlajšim. Oblačila svetlih barv in rumena ovratna rutica jih napravijo veliko opaznejše. Tudi mladi kolesarji so v prometu zelo izpostavljeni nevarnostim. Obvezna je rdeča luč, ki jo morajo pritrditi nad odbojno steklo na zadnji strehi; k večji vidljivosti pripomore na vidnih mestih nalepljena svetlobna odsojna folija ali pa z belo ali svetlobno odsojno barvo pobarvan del zadnje strehe, okvira ali gum. Tudi kolesarji naj nosijo na levem rokavu svetlobni odsojni trak.‘Zaščitna čelada je najbolj vidna, če je rumene ali rumeno oranžne barve. Avtomobili, traktorji in tovornjaki pripomorejo k varnosti na cesti, če so svetlebarve in opremljeni z odsojnimi trakovi.
Voznik, ki se mu je ponoči ali ob slabem vremenu pokvarilo vozilo na cesti, naj obleče svetel dežni plašč ali opaše svetlobni odsojni pas.
K večji varnosti v prometu veliko pripomorejo tudi moderno opremljena cestišča s fluorescentnimi črtami in prometnimi znaki.
NAVODILA
Film sistematično pokaže več možnosti, ki so na voljo v prometu, da bi zboljšali vidnost v slabih svetlobnih razmerah in pripomogli k večji varnosti udeležencev prometa. Učitelj ima veliko priložnosti, da pripravi učence na samozaščito. Z učenci na primer pregleda kolesa, torbice in druge predmete, na katere lahko namestimo osvetlobne odsojne predmete, organizira izdelavo, nabavo in namestitev.
Dejavnost učencev moramo usmeriti tudi v okolje, kjer ti žive, za sodelovanje pa je treba pridobiti tudi starše.
Film je primeren za predšolske otroke in za učence osnovne in srednje šole. Učence in tudi starše je treba opozoriti, da morajo po Zakonu o varnosti cestnega prometa ob slabši vidljivosti nositi odsojnike in učence večkrat nadzorovati, ali imajo pri sebi odsojnik in ali ga nosijo tedaj, ko se vidljivost zmanjša. Film je povezan s filmom KRESNIČKA.
PROMETNA VZGOJA
2.	oddaja Razredi: 1.—8.
KRESNIČKA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARJAN TOMŠIČ
torek: 13. 3. 1984 četrtek: 15. 3. 1984
Učenci
-	spoznavajo nevarnosti v prometu ob zmanjšani vidljivosti;
-	spoznavajo pripomočke za izboljšanje vidljivosti v prometu;
spoznajo zakonsko določbo o nošenju odsojnika ob zmanjšani vidljivosti;
— se navajajo na pravilno nošenje odsojnika.
POVZETEK VSEBINE
Zaradi naraščanja števila pešcev, ki so postali žrtve v prometu, je Zakon o varnosti cestnega prometa SR Slovenije dobil tudi člen, po katerem morajo pešci nositi odsojnike, kadar se zmanjša vidljivost v prometu.
Voznik avtomobila zagleda pešca, ki nosi odsojnik, pri zasenčenih lučeh že na razdaljo 130 metrov in pri nezasenčenih na razdaljo 300 metrov; tedaj, ko pešec odsojnika ne nosi, pa se razdalj skrajša na 30 ali 130 metrov.
Odsojnik (kresnička) je izdelan kot obesek. Pešec mora hoditi ob levem robu ceste, zato je desna stran oblačila najprimernejša za pritrditev obeska. Obesek je najbolj viden, če niha v višini kolen ali v razdalji od 20 do 120 cm od
Obesek bi moral postati stalna sestavina otrokove garderobe. Pripet naj bo NAVODILO zmeraj z varnostno zaponko v notranjosti žepa. Ko otrok obesek potrebuje, ga Nošenje kresničke zelo zmanjšuje prometne nezgode, zlasti pri otrocih in vzame iz žepa in spusti ob nogi, sicer pa je stalno spravljen v žepu.	mladini.
PROMETNA VZGOJA
3.	oddaja
Razredi: 1., 2., 3., 4.
KOLO NAJ BO KOLO
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARJAN TOMŠIČ
torek: 27. 3. 1984 četrtek: 29. 3. 1984
SMOTRI
Učenci:
—	spoznajo pravila vožnje s kolesom in cestno-prometne predpise;
—	spoznajo predpisano varnostno opremo kolesa;
—	ugotavljajo posledice, ki jih lahko povzročita slabo vzdrževano kolo in nezadostna varnostna oprema;
—	vrednotijo posledice tehnične pomanjkljivosti in objestne vožnje kolesarja za voznika in druge udeležence prometa.
službo«, tako da se med vožnjo drži za druga vozila. Njegovo kolo je pravo skrpucalo, nevredno tega imena. Z njim ravna kot s potepuhom. Pusti ga kjerkoli, največkrat kar na cesti. Za slovo ga brcne in zaničljivo ozmerja z »bicikiom«.
V nedeljo popoldne so se vsi prebivalci mesta odpravljali na izlet s kolesi. Tudi Gašper je hotel z njimi, čeprav so se grdo zmrdovali nad njegovim kolesom. Očitali so mu, da to kolo ne spada mednje, ker ima razbito prednjo luč, ker nima odsojnikov in zato, ker blatnik grdo šklepeta.
Prebivalci so odpeljali, Gašper pa svojega kolesa, ni in ni mogel pognati. Diagnoza: Gašperjevo kolo je hudo zbolelo. Začelo se je zoprno obdobje; Gašper je postal pešec.
Včasih se je zasmilil zdaj temu zdaj drugemu kolesarju, pa je dobil kolo na posodo. Toda, prečudno! V trenutku, ko je sedel na kolo, je kolo zbolelo. Bolezen je bila nalezljiva. Kmalu v mestu ni bilo več zdravega kolesa. Prebivalci sojih mazali z različnimi olji, toda nič ni pomagalo. Najhujše pa je bil.o, ko so se z izletov vračali na smrt utrujeni, z bolnimi kolesi na hrbtih. Nihče ni znal poiskati zdravil, dokler ni prišel v mesto mojster, ki se je dobro spoznal na kolesa in prometne predpise. To je bilo pravo zdravilo. Z njim je zdravil obolela kolesa. Najtežji bolnik je bilo Gašperjevo kolo. Ozdravelo je šele tedaj, ko se je Gašper naučil, kako ga je treba vzdrževati in kako je treba z njim voziti.
Ko so vsa kolesa ozdravela, so se vsi prebivalci mesteca odpeljali na izlet, in to ne v nedeljo, temveč že v sredo.
POVZETEK VSEBINE
V mestecu žive prebivalci, ki imajo nadvse radi kolesa. Vsi, ki hočejo biti ugledni in spoštovani, so lastniki koles in dobro poznajo prometne predpise in prometne znake. V prostem času se najraje vozijo s kolesom in se uče, kako je treba ravnati v prometu. Tudi kolesa so lepo vzgojena. Med vožnjo se vedejo tako, da lastnika nikoli ne utrudijo.
Tudi učenec Gašper ima kolo, ni fa dober lastnik. V kolesarski družini je najbolj neugleden član, prava sramota za vse kolesarsko sorodstvo. Ko se vozi s kolesom, si izmišlja svoja pravila: Namesto na sedež se usede na zadnji blatnik ali pa na prečni drog. Šviga med avtomobili, pozabi nakazati spremembo smeri med vožnjo, zapelje med pešce, ki hodijo po pločniku in se prevaža z »vlečno
NAVODILA
Risanka na prijeten način opozarja učence kolesarje na napake pri vožnji s kolesom in na posledice slabega vzdrževanja koles. S filmom lahko poživimo obravnavo učnih enot o kolesu in kolesarjenju v 3. ali 4. razredu. Dobrodošel bo tudi v tečaju za kolesarjenje. Po ogledu filma z učenci razčlenimo prekrške, ki jih je napravil Gašper pri vožnji s kolesom, in ugotovimo nepravilnosti pri varnostni opremi kolesa. Posebno pozornost je treba nameniti posledicam, ki jih lahko povzroči nepravilna vožnja ali neustrezno opremljeno in vzdrževano kolo vozniku in tudi drugim udeležencem prometa.
Film je primeren tudi za predvajanje ob akciji »Z varnim kolesom v promet« spomladi, na začetku kolesarske sezone.
PROMETNA VZGOJA
4.	oddaja Razred: 1,—8.
KOLESAR
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARJAN TOMŠIČ
torek: 27. 3. 1984 četrtek: 29. 3. 1984
SMOTRI
Učenci:
—	spoznavajo nevarnosti pri vožnji s kolesom;
—	spoznavajo del cestišča, namenjenega kolesarjem;
—	spoznavajo pravilno vožnjo s kolesdm;
—	spoznavajo pomen varnostne opreme kolesa za vamo vožnjo;
—	sodelujejo v akciji Z varnim kolesom v promet;
—	skrbe za tehnično brezhibnost kolesa.
POVZETEK VSEBINE
Kolesarji spadajo med najbolj ogrožene udeležence prometa. Velikokrat so sami krivi za prometni nesrečo, ker ne upoštevajo prometnih predpisov ali ker se vozijo s kolesom, ki nima predpisane varnostne opreme. Zelo nevarna je vožnja s spuščeno balanco, vožnja drug ob drugem in prevažanje sošolcev.
Kolo mora imeti dve, med seboj neodvisni zavori, luč za osvetljevanje ceste na prednjem delu kolesa in zadnjo rdečo pozicijsko luč, rdeč odsojnik na zadnjem delu kolesa, rumene odsojnike na pedalih in napravo za dajanje zvočnega signala. Za zboljšanje kolesarjeve vidljivosti je priporočljivo, da opremimo kolo še z distančnim loparjem, ki ima vdelan odsojnik, in z bočnim od-sojnikom med kolesnimi špicami. Film prikaže ob koncu za zgled kolo s popolno varnostno opremo.
NAVODILA
Film je primeren, da ga uvrstimo v obvezno prometno vzgojo v tečaj za kolesarjenje in za predvajanje ob prometno-vzgojni akciji Z varnim kolesom v promet. Z vsebino je treba seznaniti tudi starše in jih spodbuditi, da bodo pomagali otrokom, ko urejajo kolo za vamo vožnjo.
PROMETNA VZGOJA
5.	oddaja Razred: 1.—8,
VZEMI Sl ČAS, NE ŽIVLJENJA
SMOTRI, POVZETEK VSEBINE, NAVODILA:
MARJAN TOMŠIČ
torek: 10. 4. 1984 četrtek: 12. 4. 1984
SMOTRI
Učenci:
—	spoznavajo nevarnosti železniškega prometa;
—	spoznavajo signalizacijo pri prehodu ceste čez železniško progo;
—	spoznavajo nevarnosti pri igranju ob železniški progi.
Veliko nesreč nastane pri zapornicah. Tam ima vlak prednost, ker potrebuje tudi 1000 metrov, da se zaustavi. Zapornice se zapirajo ročno ali samodejno. Vsako izsiljevanje prinaša nezgodo. Posebno nevarna so križišča, kjer ni zapornic; označuje jih andrejev križ.
Igra ob progi je pretrgala že veliko otroških življenj. Smrtno nevaren je dotik z deli, ki so pod visoko napetostjo. Igranje na vagonih je nevarno, ker se lahko začno vagoni premikati, ali pa lahko po sosednjem tiru pripelje vlak. Padec z* vagona povzroči ponavadi hude poškdobe.
Železniški promet in okolje železnice nista nevarna, če hodimo po poteh, ki so namenjene potnikom, če na prehodih upoštevamo prednost železniških vozil in spoštujemo cestnoprometne znake pri,križanjih cest z železnico.
NAVODILA
Film prikazuje več zgledov neprimernega ravnanja ob železniški progi in pri prehodu čez železnico. Vsebino je treba po predvajanju povezati z zgledi iz učenčevega okolja in posledicami nepravilnega ravnanja, ki jih poznajo učenci.
POVZETEK VSEBINE
Film v začetku prikazuje opozorila na nevarnosti v železniškem prometu, ki so razobešena na železniških postajah. Malokdo jih pogleda, vsem se mudi. Hitijo po neurejeni bližnjici, čez progo, mimo napisa, ki opozarja, da je prehod smrtno nevaren, mimo rdeče puščice, ki opozarja na visoko napetost.
PRILOGO TELEVIZIJA V ŠOLI FINANCIRA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SLOVENIJE
V družbeno-moralni vzgoji korak nazaj ?
kfez usposobljenih učiteljev ne bo uspehov
Po večletnih prizadevanjih, da bi bili tudi osnovnošolski učitelji de-e*ni visokošolskega izobraževanja, smo dočakali trenutek, ko smo C8®*® začeli pripravljati programe za tak študij. Ob tem, kot je znano,
.	, - J v celoti razčiščeno, kakšen profil učitelja želimo. Nekateri so
j®*j»ili, da je treba učitelje izobraževati po posebnem programu, ki bi 1 kar najbolj prilagojen potrebam osnovne šole in bi se močno ioče-*• od študija na filozofski fakulteti. Tako bi učitelje izobraževali na P°sebni visoki pedagoški šoli. Drugi, med njimi prosvetni organi, so Sevali, naj bosta programa za izobraževanje srednješolskih in Osnovnošolskih učiteljev kar se da podobna. Toda o teh vprašanjih v f* 1 * * * * * *® Napisu ne bomo govorili, ker je to zadeva tistih, ki krojijo našo šolsko politiko. V nobenem primeru pa ekstremne rešitve ne bodo kori-
^si, ki se leta in leta ubadamo Jvprašanji družbeno in moralne 2goje v osnovni šoli, pa smo, Medtem ko drugi razmišljajo, ako bi kar najbolje pripravili n°ve programe, trčili ob mnoga ; vPrašanja, na katera ne vemo Ogovoriti. V različnih doku-^sntih, ki govorijo o reformi vi-j jakega šolstva in zlasti o izobra-Zevanju učiteljev, smo zasledili tališča naših prosvetnih orga-n°v, da v prihodnjem visokošol-kent izobraževanju učiteljev ni Pfedvideno izobraževanje učite-Jev za predmet družbeno-mo-rauia vzgoja. Katedra za družbe-: Ho-moralno vzgojo na Pedagoški ; akademiji v Mariboru, ki take j Učitelje (na višji stopnji) že izo-i 0ražuje skoraj deset let, ni dobila i Pudrobnejših pojasnil o tem,
! ?akaj takih učiteljev ne smemo , 1Zobraževati, kdo bo v prihodnje : Poučeval ta predmet, kdo bo krbel za dopolnilno perma-j nentno in podobno izobraževa-nK kdo bo v prihodnje preuče-I ''aj ta vprašanja, kako bo z metodičnimi prizadevanji, kako bomo ^hranili ali pa predvsem izbolj-Sa” kakovost dela pri družbe-no-moralni vzgoji in kako bomo v prihodnje ohranjali nepretr-gano povezanost med družbe-no-moralno vzgojo in samou-Pravljanjem s temelji marksb 2!tia. Katedra za dfužbeno-mo-
caltto vzgojo, ki se s temi vpraša-11 ji podrobno teoretično in prak-hčno ukvarja, ni sodelovala pri oblikovanju takih stališč in tudi | n? ho kriva za posledice. Ugoto-Vlm° lahko le to, da je takrat, ko Se je odločalo o tem, da bomo ucitelje družbeno-rnoralne Vzgoje izobraževali, sodelovalo vcč ustanov in družbeno-politič-nin organizacij in da je bilo po-frebno veliko časa, preden se je '^oblikovala pozitivna odločitev. / hranjeni proces, tj. ukinjanje Jakega izobraževanja, pa je bil Kratek, hiter, odločen in brez po-svetovanj z ustreznimi ustano-vami in organizacijami. Skratka, vcasih se zelo mudi. Iz tega lahko sklepamo, da je tako izobraže-. )anie učiteljev nezaželeno,
I ' odljivo, družbeno nesprejem-l1''0- Žal nas ni na to doslej še nihče opozoril in zato smo mirno ■n dokaj zavzeto opravljali to
delo, pripravljali smo strokovne
Posvete in raziskave, delali smo
na terenu z učitelji, pisali smo o
: teh vprašanjih itd. Pričakovali )nto, da bomo z visokošolskim izobraževanjem učiteljev delo na katedri vsebinsko, metodično in jdejno še izboljšali. Desetletno delo nam je pokazalo, kje in
i .	bi zadeve nadalje razvi-
laii. Želeli smo storiti korak naprej. Toda, kot se to pogosto do-
8aja, gremo zdaj očitno dva ko-, ra^a nazaj. Čeprav smo navajeni Presenečenj, pa smo v tem primeru vendarle nekoliko razočarani.
Kljub temu da katedre za nružbeno-moralno vzgojo ni n,nče ničesar vprašal in je tudi nihče ne bo, ker se o takih zade-[ ah odloča drugje, moramo za-radi naših učiteljev in javnosti Povedati, kaj o tem mislimo. Žal omo pri tem opozarjali na zelo znane resnice, na zadeve, ki jih VS1 naši učitelji družbeno-mo-raine vzgoje Vedo, čutijo in razumejo. Tudi posebna anketa med ravnatelji osnovnih šol je Pokazala, da tisti, ki so nanjo od-Sovorili, razumejo, zakaj je treba
učitelje družbeno-rnoralne vzgoje temeljito strokovno pripraviti. Opozoriti moramo na to, da tudi svetovalci za družbeno-moralno vzgojo in samoupravljanje s temelji marksizma in strokovnjaki, ki jim je ta problematika znana in blizu, odločno menijo, da je treba nadaljevati izobraževanje učiteljev družbeno-rnoralne vzgoje. Kajti nelogično je zahtevati, da izboljšamo delo na področju družbe-no-moralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma, sočasno pa ukinjamo izobraževanje učiteljev družbeno-mo-ralne vzgoje.
Zakaj morajo biti učitelji skrbno pripravljeni?
Če želimo vedeti, zakaj je treba tudi učitelje družbeno-mo-ralne vzgoje strokovno-izobraže-vati — podobno kot za druge stroke — moramo najprej vedeti, zakaj smo uvedli družbeno-moralno vzgojo kot poseben predmet. Čeprav še zmeraj najdemo ljudi, ki menijo, da tak predmet ni potreben, tega ne bomo podrobneje utemeljevali. Opozorimo naj le na to, zakaj naj bi za predmet, ki je v predmetniku osnovne'šole navidez skromen in neznaten, učitelje še posebno skrbno pripravljali, da bi dosegali cilje, ki smo jih postavili
v učnem načrtu.
Predmet družbeno-moralna vzgoja obsega različna področja, ki zahtevajo od učitelja širšo in globljo družboslovno, pedagoško in kulturno razgledanost, na drugi strani pa posebno poznavanje določenih področij. Zaželeno je, da bi bili tako razgledani vsi učitelji, vendar tega tudi z visoko izobrazbo ne bomo dosegli, ker bo študij predvsem strokovno (predmetno) poglobljen. Zato je normalno in nujno, da se s takimi vprašanji nekdo še posebej in temeljito ukvarja.
Učitelji drugih predmetov se po nuji in tradiciji bolj posvečajo strokam, njihovim vsebinam, zanima jih logika predmeta (stroke), so bolj storilnostno usmerjeni, zato ker so tudi skromneje družbeno, psihološko razgledani. Pri družbeno-moralni vzgoji pa morajo biti v ospredju človeški problemi, težišče mora biti na učencu, učitelja morajo zanimati predvsem problemi mladega človeka, njegov položaj v družbi, njegova prihodnost, njegovi interesi, vrednote, stališča, bojazni, pričakovanja. Zato je zelo prav, da za vse to učitelja še posebej pripravimo.
Učitelji, ki se posebej pripravljajo za pouk družbeno-rnoralne vzgoje, morajo poleg vsebinske, široke družboslovne, pedagoške, psihološke in metodične izobrazbe dobiti tudi spodbude za tako delo, razviti si morajo čut odgovornosti za družbeni, moralni in idejni razvoj mladih. To bi želeli doseči tudi pri drugih učiteljih, vendar, če ti poučujejo družbe-no-moralno vzgojo, ker jih pač nekdo določi, za tako delo, niso niti usposobljeni niti motivirani. Strokovno pripravljeni učitelji •družbeno-rnoralne vzgoje pa morajo biti motivirani za tako delo in zanj tudi strokovno in pedagoško pripravljeni. Zdaj je ta predmet prav zato v krizi, ker nimamo strokovno pripravljenih učiteljev. Na šolah, kjerže delajo
diplomirani učitelji družbeno-rnoralne vzgoje, ki pa so še preslabo izobraženi, je stanje mnogo boljše, uspehi so vidni. Seveda imamo po številnih šolah učitelje družbeno-rnoralne vzgoje, ki so skrbni, ki delajo poglobljeno in uspešno, vendar so to dosegli z velikim trudom. Lažje bi jim bilo, če bi se za tako delo posebej pripravili. Naši učenci ne morejo čakati, da se bodo učitelji na njih učili poučevati družbe-no-moralno vzgojo. Z visokošolskim izobraževanjem učiteljev družbeno-rnoralne vzgoje bi lahko stanje hitreje izboljšali. To je tudi edina pot, vse drugo so improvizacije.
Pogosto poslušamo trditve, da morajo vsi učitelji mlade druž-beno-idejno in moralno vzgajati. To je nedvomno res, tako naj bi tudi delali. Vendar pa vsebuje področje družbeno-rnoralne vzgoje veliko vprašanj, ki jih pri drugih predmetih ni mogoče sistematično in poglobljeno obravnavati. To delo lahko opravi le tak učitelj, ki je strokovno posebej pripravljen, ki ve, da je to njegova temeljna naloga. Zelo dvomljivo je, da bi take naloge dovolj skrbno in strokovno opravljali učitelji, ki so po naključju določeni, da poučujejo družbeno-moralno vzgojo, ker nimajo dovolj zaposlitve.
Področje družbeno-rnoralne vzgoje se povezuje s številnimi predmeti in dejavnostmi osnovne šole. Učitelj družbe-no-moralne vzgoje mora imeti dober vpogled v učni načrt osnovne šole. Poznati mora možnosti, ki jih dajejo drugi predmeti za družbeno, idejno in moralno, pa tudi ekološko, poklicno itd. vzgojo in izobraževanje. Le tako lahko spodbuja druge učitelje, da izrabijo mož-
družbeno-moralni vzgoji nima dovolj ur, na drugi strani pa je popolnoma zgrešeno, če se gre kdo »Učitelja morale«. Tak učiteljev status bi bil nenaraven in učenci ga ne bi jemali resno. Prav škodljivo in nepedagoško pa je, če kdo potuje od šole do šole in poučuje družbeno-moralno vzgojo. To je brezobzirnost do učitelja, ker smo ga onemogočili pred učenci, pomeni skrajno neresen in neodgovoren odnos do predmeta, ki se ne ocenjuje, in posmeh vzgojnim ciljem, ki jih ima. Podobno velja za samoupravljanje s temelji marksizma. Potujoči marksisti pri mladih prav tako niso v časteh. Ne glede na stopnjo izobrazbe so taki učitelji obsojeni na neuspeh, razvrednoten pa je tudi predmet. Učitelj	družbeno-rnoralne
v zgoje mora biti strokovno usposobljen tudi za kak drug predmet, npr. za zgodovino, slovenščino itd. Oba predmeta mora organsko povezovati in dopolnjevati. Nelogično je, če je učitelj usposobljen npr. za zgodovino, ki jo je lažje poučevati, za družbeno-moralno vzgojo, pri kateri lahko pričakuje veliko težav, pa ne. Vsi vemo, kam vodi taka pot. Učitelj v tem primeru daje prednost svoji stroki, družbeno-moralna vzgoja pa je le skromen privesek — na papirju. Strokovno izobražen učitelj, strokovnjak ne more ravnati tako.
Učitelj družbeno-rnoralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma mora biti še posebej usposobljen za to, da lahko sproščeno, ustvarjalno in uspešno sodeluje z mladimi v šolskem življenju, posebej z mladinsko organizacijo, z različnimi društvi, krožki in klubi. Še posebej se mora učitelj družbeno-rnoralne vzgoje zanimati za klub
Mara Paul: S snopom luči za kolesarko. Belgijski slikar Mara je bil eden prvih evropskih slikarjev, ki je prevzel ideologijo popa. S to su-perrealistično oljno podobo je pred petimi leti dosegel veliko premijo na sedmem mednarodnem bienalu športa v likovni umetnosti — v Barceloni. Na sliki, ki daleč presega naravno velikost, je upodobil kolesarko v trenutku, ko se ravno upogiba, sledeč znaku za ovinek. Diagonalna smer, ki je pri tem postala dominantna, močan snop luči in prihod figure v živ rob platna so dali vsakdanjemu motivu posebno udarni in enkratni učinek.
nosti, ki jih daje učni načrt, nadaljuje svoje delo na dosežkih drugih in spodbuja druge, naj upoštevajo vrednote in spoznanja, ki jih daje predmet družbeno-moralna vzgoja. Nestrokovno pripravljen in slabo motiviran učitelj družbeno-rnoralne vzgoje tega dela ne more opraviti, ker mu je v breme in nima občutka za vrednote, ki jih je mogoče obravnavati pri tem predmetu.
Učitelj družbeno-rnoralne vzgoje mora nujno poučevati še drugi temeljni predmet, ker pri
OZN. Najboljše je, če ga sam vodi. Nekaj ur pouka bi lahko učitelj nadomestil s strokovnim in poglobljenim vodenjem organizacij. Zaradi tega mora imeti več izobrazbe iz pedagogike prostega časa, kulture, medijev in socialne psihologije. Učitelj družbeno-rnoralne vzgoje mora imeti pregled nad vsemi dogajanji na šoli, poglobiti se mora tudi v samoupravne procese in socialna razmerja, da lahko iz njih črpa vrednote in spodbude za svoje delo pri družbeno-moralni
vzgoji. Tesno mora biti povezan s kulturnim življenjem šole in njenega okolja, s pojavi v ožji in širši domovini in v svetu. Tako široko zanimanje pa lahko pričakujemo le pri strokovno pripravljenem učitelju, ki razume svoje delo kot poklic. Take širine ne moremo pričakovati od vseh učiteljev. Čeprav bi bila potrebna in zaželena.
Da poučujejo družbeno-moralno vzgojo socialni delavci, pedagogi, psihologi in drugi, ki nimajo drugega predmeta, je lahko le začasna rešitev, ne more pa roditi trajnih uspehov, ker so ti ljudje izolirani od drugega učnega procesa. Če člani teh strokovnih služb resno pojmujemo naloge, ki jih imajo, jim zmanjkuje časa, nekateri tudi niso motivirani za to, da bi se poglabljali v zadevo, in nimajo ustrezne družboslovne in metodične izobrazbe. Težko se poglabljajo v številne probleme in pojave; družbeno-moralna vzgoja jim je stranska zaposlitev in zato se tudi ne poglabljajo v subtilna metodična, vsebinska in družbena vprašanja. Premalo poznajo probleme etike, razna področja specialnih sociologij in seveda politično stroko. Koristno in potrebno pa je, da učitelj družbe-no-moralne vzgoje sodeluje s člani teh strokovnih služb.
Učiteij ni
»dežurni moralist«
Učitelj družbeno-rnoralne vzgoje ni bil nikoli poseben profil, praviloma nima kaj delati, razen če se gre dežurnega moralista. To pa odločno odklanjamo. Zaradi tega nismo nikoli izobraževali le učiteljev družbeno-mo-ralne vzgoje. To je praviloma učitelj zgodovine ali slovenščine, ki pa dobiva tudi posebno strokovno izobrazbo za učitelja družbeno-rnoralne vzgoje za obravnavo tega predmeta. Tako naj bi bilo tudi pri visokošolskem izobraževanju. Ni razumljivo, zakaj naj ne bi imeli strokovno pripravljenega učitelja družbe-no-moralne vzgoje z visoko izobrazbo, če bodo vsj učitelji osnovne šole imeli tako razgledanost. Verjetno predpostavljamo, da bodo tedaj vsi učitelji sposobni za tako delo. Teorija in praksa zanikata taka predvidevanja. Če pa pogledamo težnje, ki se pojavljajo pri oblikovanju programov za visoko izobraževanje učiteljev, je zadeva jasnejša.
Če želimo, da bi bilo družbeno, moralno ter idejno izobraževanje in vzgajanje uspešno, moramo skrbeti za njegovo nepretrgano povezovanje od predšolske dobe do univerze. Imamo dokaj dober program za družbeno-moralno vzgojo v osnovni šoli, moralna in družbena vzgoja ima velik delež tudi v predšolskih ustanovah, v srednji šoli imamo predmet samoupravljanja s temelji marksizma, na visokih
šolah imamo različna področja družboslovja. Izredno občutljiv prehod je med osnovno in srednjo šolo, torej med družbeno-moralno vzgojo in samoupravljanjem s temelji marksizma. Ni si mogoče predstavljati, da bi nekvalificirani učitelj družbe-no-moralne vzgoje postavljali trdne in zanesljive temelje za samoupravljanje s temelji marksizma, še manj pričakujemo, da bodo mladim dajali dovolj za življenje, da bodo zmožni uresničevati naloge, ki jih ima družbeno-moralna vzgoja. Učitelji družbeno-rnoralne vzgoje morajo biti prav tako temeljito razgledani kot učitelji samoupravljanja s temelji marksizma, in ker je delo tu še zahtevnejše, morajo biti psihološko, pedagoško in metodično še bolje pripravljeni. Nelogično je zahtevati od učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma posebno izobrazbo, za učitelje družbeno-rnoralne vzgoje pa ne.
Iz poročila Zavoda SRS za šolstvo (december 1983) Uresničevanje vzgojno-izobraževalnih ciljev pri predmetih družbeno-moralna vzgoja v osnovni šoli in samoupravljanje s temelji marksizma v srednjem izobraževanju razberemo, da je potrebnih na tem področju več izboljšav. Poudarjena je zahteva po boljšem izobraževanju učiteljev družbe-no-moralne vzgoje in samoupravljanja s temelji marksizma. Zato zveni čudno in nelogično trditev, da v prihodnje ni predvideno strokovno, poklicno izobraževanje učiteljev družbe-no-moralne vzgoje. S tem v bistvu razvrednotimo predmer družbeno-moralna vzgoja in še podpiramo tiste, ki mu že tako niso naklonjeni in ga zanemarjajo. Ugotoviti je treba, da pone kod ta predmet v celoti zanemar jajo. To se ne dogaja na podeželskih šolah, temveč v največjil »kulturnih« središčih. S tem postavljamo moralno in družbeno ter idejno vzgojo in izobraževanje na stranski tir. Vprašanje je, komu je taka vzgoja napoti?
Z ukinitvijo izobraževanja učiteljev za družbeno-moralno vzgojo odpade tudi potreba po katedri za družbeno-moralno vzgojo, s tem pa redno in sistematično strokovno delo na tem področju, zmanjšajo se možnosti za preučevanje in raziskave, ki bi lahko sčasoma dale prve izsledke, odpade sistematično delo za metodiko, ki dobiva prve obrise. Z okrepitvijo katedre pa bi seveda lahko dosegli še boljše uspehe. Zanimivo je tudi, da s tem propade skromna klica družboslovja, ki se je začela razvijati na tem področju. Jasno je, da bi ob rednem izobraževanju učiteljev družbeno-rnoralne vzgoje lahko močno pospešili tudi izobraževanje že zaposlenih učiteljev, ki zdaj nimajo ustrezne izobrazbe.
MILAN DIVJAK
Podružbljanje osnovne šole
(Nadaljevanje s 4. strani)
spreminja tudi v smislu po-družbljanja, vendar šola pri tem ne sme ostati sama. Proces po-družbljanja je namreč odvisen od sodelovanja in prizadevnosti vseh dejavnikov, ki jih proces zajema. Ovrednotiti moramo pozitivne dosežke povezovanja posameznih šol in njihovega družbenega okolja in iz njih izpeljati posplošene izkušnje, ki bi koristile tudi drugim.
V krajevni skupnosti so prizadevanja za podružbljanje vzgo-
je, vendar ta pogosto ostajajo na površinski (manj pomembni) ravni. Gre predvsem za menjavo storitev in materiala med šolo in krajevno skupnostjo oziroma posamezno organizacijo združenega dela. Tega ne smemo zanemarjati in podcenjevati, vendar je to lahko le začetek nekaterih vidikov podružbljanja vzgoje, še zdaleč pa to ni bistvo in prava kvaliteta. Ob tem namreč učitelj in šola še naprej ostajata osamljena izvajalca vzgoje, krajevna skupnost pa uporabnica vzgojnih dejavnosti in dosežkov.
dopisniki
poročajo
LITIJA
Podelili so Valvasorjeve plakete
Na gradu Bogenšperku pri Litiji so ob letošnjem kulturnem prazniku že petič podelili Valvasorjeve plakete; to so priznanja, ki jih podeljujejo posameznikom in skupinam za dosežene uspehe na področju družbenih dejavnosti. Letos so jih prejeli: Ivan Godec za področje kulture, Mila Grošelj za področje zdravstva, Franc Končar za področje otroškega varstva, Vinko Keržan za področje vzgoje in izobraževanja ter mladi raziskovalci osnovne šole »Dušan Kveder Tomaž« Li-
ŠKOFJA LOKA
tija, ki so z mentoricami Ivo Slabe, Cvetko Majstorovič in Vido Puljič ter s sodelovanjem skupine učencev osnovne šole »Franc Rozman-Stane« Šmartno pri Litiji in tovarišico Mili Drnovšek uspešno opravili raziskovalno akcijo »Sava 83«. Svečanost je potekala v Valvasorjevi knjižnici, v kulturnem sporedu pa je sodeloval ženski pevski zbor KUD »Fran Levstik« iz Gabrovke pod vodstvom Marjane Kralj.
BORIS ŽUŽEK
Seminar za učitelje matematike
V organizaciji Zavoda SR Slovenije za šolstvo je potekal v polletnih počitnicah v Škofji Loki seminar v dveh skupinah za učitelje matematike v srednjem usmerjenem izobraževanju. Na seminarju so obravnavali dosedanje izsledke in opažanja pri izvajanju učnega načrta matematike v usmerjenem izobraževanju. Na podlagi ugotovitev evalvacijske skupine za predmet matematika in razprave učiteljev matematike v srednjem usmerjenem izobraževanju so bili podani nekateri predlogi za spremembo učnega načrta. Pri izvajanju učnega načrta v različnih vzgojno-izobraževalnih programih je treba upoštevati diferenciacije vsebine po zahtevnosti
programa in »variantni pristop« k obravnavani snovi. Učitelji so v razpravi predlagali tudi večjo korelacijo med matematiko in drugimi predmeti pri obravnavi določenih poglavij matematike v posameznih vzgojno-izobraževalnih programih.
Na seminarju so predavali avtorji novih učbenikov matematike za četrti letnik: mag. Andrej Čibej: Kombinatorika in Verjetnostni račun in statistika, mag. Vladimir Batagelj in mag. Izidor Hafner: Logika, dr. Peter Legi-ša: Diferencialni in integralni račun. Dvodnevni seminar je uspešno vodil svetovalec Zavoda za šolstvo Aleksander Cokan.
ŠTEFAN CELEC
LJUBLJANA
Slovenski kulturni praznik — delovna spodbuda
Da bi Slovenski kulturni praznik proslavili delovno — to je bila želja in vodilo učiteljskega zbora osnovne šole Marjan Novak Jovo iz Ljubljane.
V skladu z novim predmetnikom in učnim načrtom so sprejeli program dejavnosti na različnih kulturnih področjih, prilagojenih vsem starostnim stopnjam učencev. Poglavitni namen je bil, da bi učenci spoznali raznovrstnost dejavnosti, ki vsaka po svoje prispevajo delček h kulturnemu uveljavljanju naroda.
Novi način proslavljanja kulturnega praznika naj bi učencem približal kulturo tudi tako, da bi bili sami dejavni in ustvarjalni.
1159 učencev te šole je bilo razdeljenih v skupine. Nekateri so ostali na šoli, kjer so jih obiskali razni ustvarjalci in kulturni delavci. Tako so med drugim spoznali skrivnosti dramske in lutkovne igre ob neposredni interpretaciji Janeza Škofa in Naceta Simončiča. Učence prvih razredov so plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt uvedli v bogastvo narodne zakladnice. Prve baletne korake
jim je pokazala baletka Marija Gregorčeva.
Učenci so tudi kiparili, slikali, sppznavali so, kako nastajajo osnutki v skicirki modne krea-torke, se urili pri pripravljanju pogrinjkov za različne priložnosti, spoznali so svet fotografije, se poskusili v novinarstvu in izdali časopis. Dejavnosti učencev so bile res raznovrstne. Ob koncu so učenci razstavili svoje izdelke ter razčlenili in ocenili delo.
Skupine, za katere so bile organizirane dejavnosti zunaj šole, so odšle na ogled Prešernove Ljubljane, knjižnic, tiskarn in študijev RTV Ljubljana.
Ob kulturnem dnevu naše šole je poleg učiteljev sodelovalo več kot 30 zunanjih sodelavcev — ustvarjalcev, kulturnih delavcev in posameznikov, ki so zmeraj pripravljeni pomagati in v resnici živijo s šolo. Poleg tega, da so bili tudi sami dejavni, so učenci z njihovo pomočjo in zavzetostjo spoznali različne dejavnosti in kulturne ustanove.
VLADIMIRA KOREN
Kultura
so pesmi, je nekaj lepega, je v folklori.
so razstave slik in drugih predmetov, je v cvetju, je v igri.
je človekovo ustvarjanje.
Iz časopisa, ki so ga izdali učenci Osnovne šole Marjan Novak-Jovo, Ljubljana Vič ob Slovenskem kulturnem prazniku.
MURSKA SOBOTA
Težave v otroškem varstvu
Vzgojno-varstvena dejavnost v soboški občini le počasi napreduje, lahko bi celo rekli, da zastaja, osebni dohodki zaposlenih so nizki, veliko je tudi izostankov zaradi bolniških in porodniških dopustov zaposlenih. To je le nekaj ugotovitev, ki so jih nanizali na seji izvršnega sveta SO Murska Sobota.
V dnevnem varstvu je v 82 oddelkih 1808 otrok, program vzgojno-varstvene organizacije pa izvaja 167 zaposlenih. Ker se znižuje življenjska raven, se zmanjšuje tudi število otrok v vzgoji in varstvu. Otroci, ki niso v vrtcih (mala šola), imajo letos ponekod predšolsko vzgojo že v povečanem obsegu (240 ur), vendar so težave predvsem Zaradi pomanjkanja kadrov in prostora.
Najbolj primanjkuje vrtcev na Goričkem, zato razmišljajo o tem, da bi položaj nekoliko omilili s potujočim vrtcem. Že veliko let se ubadajo s perečim vprašanjem varstva Romov. Rešili bi ga le, če bi ustanovili posebne oddelke, v katerih bi vzgojno-varstveno dejavnost opravljali Romi. Seveda so to za zdaj samo še načrti. Do njihove uresničitve pa je verjetno še dolga pot.
Ker se vse vrti okrog denarja, postaja čedalje večje vprašanje ekonomska cena varstva, ki je tudi eden od vzrokov za to, da je v vrtcih čedalje manj otrok. Delegati skupnosti otroškega varstva so sprejeli sklep, da bo ta cena za zdaj samo nekakšna približna akontacija in bi veljala za prve tri mesece letošnjega leta. Ekonomska cena naj bi se tako
povečala za 12 % v primerjavi z letom 1983.
Ko tako osvetljujemo težave v otroškem varstvu, lahko ugotovimo, da si ponekod krajani zelo želijo vzgojno-varstvene enote. Tako je na primer tudi na nerazvitem Goričkem: krajani v krajevni skupnosti Mačkovci se zavzemajo kar za dva oddelka vrtca in sicer v Mačkovcih in Moščan-cih. Veliko vprašanje pa je, ali so take želje uresničljive. Mnenja o tem bodo zbrali z anketo v tej krajevni skupnosti. Odgovori bodo nedvomno pokazali, ali je ekonomsko upravičeno na razdalji štirih kilometrov graditi dva vrtca. Je že tako, da so želje eno, njihova uresničitev pa drugo.
Res pa je, da je v otroškem varstvu veliko težav; ena od teh je tudi nezaposlenost vzgojiteljic, o vseh pa bi morali temeljito razmisliti in najti najustreznejšo rešitev.
J. KONKOLIČ
Razumevanje
Med prosvetnimi delavci v Srbiji kroži tale smešnica:
Na vogalu stoji berač in prosi miloščino. Nekdo mu vrže v klobuk nekaj drobiža. Berač užaljeno reče:
»Kaj te ni sram, da si tak stiskač?«
» Oprosti, ne zmorem več, sem prosvetni delavec.«
»Potem ti pa ne zamerim, kolega!« odgovori ,berač‘. » Veš, odpadli sta mi dve uri pouka, pa skušam takole,honorarno' dobiti kakšen dinar.«
Šoperk za 8. marec, dan žensk (Foto: A. Papotnik)
DOLENCI
Kmalu nova šola
Dolenci so kraj s približno 130 hišnimi številkami v neposredni bližini jugoslovansko-madžarske meje. Pred dobrim desetletjem so imeli v tem kraju še popolno osnovno šolo, ker pa je bilo v njej premalo učencev, so jo ukinili in učence višjih razredov prešolali v Šalovce. Ostala je same podružnica v več kot 160 let stari stavbi. Videti je bilo, da bo sčasoma tudi ta ukinjena, zato so se Dolenčani po svoje lotili akcije za graditev nove podružnične šole. Pri tem so pokazali veliko solidarnosti in požrtvovalnega dela, ki je rodilo uspehe. Prav zdaj opravljajo delavci Marlesa zadnja dela na montažnem objektu.
Nova šola bo imela dve učilnici, kuhinjo, večnamenski prostor in druge prostore, v njej pa bo tudi stanovanje za učitelja. Denar zanjo so zbrali predvsem iz združenih amortizacijskih sredstev, veliko pa so prispevali tudi krajani sami (les, zemeljska
dela itd.).
Vaščani Dolenec so ponosni na svojo novo šolo, saj pomeni zanje tudi okno v svet, posebno če se jim bo ob tem uresničila še druga velika želja: asfaltirana cesta, ki jih bo povezovala s krajevnim središčem v Šalovcih. Na uresničitev te druge želje pa bo treba še nekoliko počakati. Toda Dolenčani so potrpežljivi in znajo z odprtimi rokami sprejeti vsakega, ki prinaša kraju napredek. O tem bi vedeli veliko povedati brigadirji z akcije »Goričko«, ki so bili v marsikateri hiši v tem kraju prisrčno sprejeti. Stkale so se prijateljske vezi, dolenski malčki pa so v tako imenovanem »brigadirskem vrtcu« našli zase vsaj delček tistega, česar imajo njihovi vrstniki v razvitih središčih na pretek. Prav zaradi tega Dolenčanom njihovo veselje ob novi šoli iz srca privoščimo.
J. KONKOLIČ
KUMROVEC
Tretje jugoslovansko srečanje mladih raziskovalcev
M
in
Jčei ^ usn
Decembra je bilo v Kumrovcu III. jugoslovansko srečanje mladih raziskovalcev Nikola Tesla. Na srečanju predstavijo mladi svoja raziskovalna in inovacijska dela s področja tehnike in naravoslovja. Najprej je bilo srečanje vsakih pet let, v prihodnje pa bo vsaki dve leti.
Srečanje je pripravil odbor za širjenje znanstvenih spoznanj Nikole Tesle pri Republiški konferenci hrvatske Ljudske tehnike, hrvatski republiški odbor gibanja Znanost mladini, zveza samoupravnih interesnih skupnosti za znanstveno dejavnost SFR Jugoslavije ter hrvatska republiška skupnost za znanstveno delo.
To naj bi bilo »srečanje tistih mladih Jugoslovanov, ki. so usmerjeni v raziskovalno dejavnost, razvijanje ustvarjalnih sposobnosti mladih in vzgojo znanstvenega podmladka, kar je izredno pomembno za našo samoupravno družbo« (iz Biltena srečanja 1983).
Na srečanju so nastopili mladi —- od učencev osnovnih šol do študentov — podiplomcev. Prijavil se je lahko vsak učenec ali študent iz SFRJ brez poprejšnjih izbirnih tekmovanj. Strokovna komisija je izbrala izmed prijavljenih nalog najboljše, in te so potem avtorji predstavili na srečanju. Strokovno komisijo so sestavljali profesorji hrvaških fakultet in inštitutov. Srečanje ni tekmovalne narave. Za decembrsko srečanje je bilo prijavljenih okoli 70 nalog, za predstavitev pa jih je bilo izbranih 42. Na zadnjem srečanju ni bilo predstavnikov SR Makedonije in SAP Kosova.
Poleg prikazov nalog pripravi organizator tudi predavanje o
NIŠ
aktualni temi. Tokat je preda'® pr akademik, član Kraigherje*'0*!! komisije dr. Hrvoje Požar o i1fJnoVi blemu električne energije v Jlspo goslaviji. Zadnji dan je bil izlstram hrvaško Zagorje.	Ja bi
Slovenijo so na decembrskt^ed srečanju zastopali le učenci c£f°te skih srednjih šol z devetimi najjegi gami in s temi temami: Možnf,^_ graditve MH na potoku Bistrih; Libojah, Smučarska stoparL ^ Raziskava emisijskih in abs0(ljn ^ cijskih lastnosti različnih iia,,ljen sov. Postopek za hitro ugotavl j,, r. nje napak pri galvanizaciji, R^ev skava železovih rud in bližHlLe| nahajališč in njihova upora^nj^ Ekspandiranje polistirena, I%eV] lacija proteinskih inhibitorjevL0) steinskih proteinaz in svinjs* []u-jeter. Vpliv nekaterih bioci*)1^ na kalitev in razvoj semen fiž0 in Onesnaženje vode in miktl'~~. flora v bioloških čistilnih napj vah v Celju. Naloge so bile dobro sprejete.
Sprašujemo pa se, zakaj ni b1 na srečanju predstavnikov drugih slovenskih krajev? Alijsp vabila kje obtičala? Z raziskL§| valnim delom se vendar ukv^gp j ajo tudi drugod in ne le v Cel/. Zakaj se nikoli ne prijavijo za1"«« srečanje slovenski študent/ Slovenska Ljudska tehnika pi-stavi vsako leto najboljša dela' občinski in republiški ra'1 • Zakaj nikoli ne pošlje kakšni predstavnika v Kumrov«' ; Zakaj ne pride, razen Celjan«' nihče iz Slovenije na srečanje k' opazovalec? Vprašanj je velik'
Za konec naj povem, da zn«! Hrvati organizirati ta srečanja* visoki kulturni in primerni zna* stveni ravni, ki jo odlikujeta^ prtost in iskanje in demokrat*1! 1
nost.
JOŽICA DOLENŠEK
Hii
'gr
po
Ol
je
sni
Srečanje pobratenih šol !
Pred nedavnim so učenci in učitelji Osnovne šole Branko Milkovič v Nišu slovesno proslavili dan šole. Proslava, ki so se je udeležili številni gostje — med temi je bil tudi Božidar Jocič, predsednik Skupščine občine Niš — ter delegacije učencev in učiteljev pobratenih šol iz naših socialističnih republik in pokrajin (iz Osnovne šole Marija Broz iz Bistrice ob Sotli, iz Osnovne šole Maršal Tito iz Kumrovca, iz Osnovne šole Tefik Čanga iz Uroševca in iz Osnovne šole Krste Misirkov iz Djevdjelije) se je začela s slovesnim zborom pionirskega odreda šole. Ob tej priložnosti so odkrili tudi doprsni kip Branka Milkoviča, znanega niškega in jugoslovanskega pesnika, po katerem se imenuje šola. Na slovesni seji zbora delovnih ljudi Osnovne šole Branko Miljkovič je ravnatelj niške šole Milorad Novkovič pozdravil goste in predstavnike pobratenih šol. V svojem govoru je med drugim poudaril, kako pomembna so taka srečanja, saj razvijajo in utrjujejo bratstvo in enotnost tudi v mladini. V dvorani Narodnega pozorišta v Nišu so učenci izvedli skupen kultur-no-umetniški program, ki so ga sestavljale zborovske pesmi, dramski prizori in folklorni nastopi, recitacije pesmi Branka Miljkoviča, glasbene točke idr.
Pogovarjali smo se z udele-, ženci tega srečanja, ki je bilo že peto po vrsti, o njihovih izkušnjah in jih povprašali, kaj menijo o takih srečanjih.
Magda Dobravc, ravnateljica Osnovne šole Marija Broz iz Bistrice ob Sotli je poudarila, da učenci in učitelji šole radi sodelujejo z bratsko šolo iz Niša, kjer so zmeraj prisrčno in gostoljubno sprejeti. Na srečanjih si učitelji izmenjavajo izkušnje o vzgojno-
izobraževalnem delu, o dejavi** n> stih pionirske in mladinske org' sli nizacije, o dejavnostih prost«? m časa in drugem. Ob medseboji*1 te
obiskih učenci spoznavajo raz*1! kraje naše socialistične domo' sc
ne, prijateljstva, ki se stko / P' takih priložnostih, pa postan«! P' trajna. Učenci si dopisujejo, A P nimivo pa je tudi to, da po «l' J« učenca pobratenih šol iz Niš* Kumrovca, Dervente, Bijele Pj Kotoru, Pači ra, Uroševca, Dj«1 P’ djelije in iz šole Marija BroZ1 n' Bistrice vsako leto po deset d' 12 preživita v svojevrstni otroški P kovni koloniji z naslovom N* 1 kraji —Titovi kraji, ki delujef Sl Osnovni šoli Marija Broz. Pot«1 11 organizirajo razstavo slik.
Nevenka Blažičko, učitelj*' u hrvatsko-srbskega jezika, 1 u Stjepan Lončarec, učitelj zgod' g vinc in zcmljcpisH Osnovne ^ Maršal Tito iz Kumrovca p0| n
darjata, kako pomembno je, ^
se tradicija sodelovanja pobi c tenih šol nadaljuje. Zaradi 11 [ žavnih gospodarskih razmer ta* ( srečanja ne morejo imeti 11 j likšne razsežnosti, kakršno ! j imelo srečanje v Kumrov«' j kamor je leta 1980 prišlo 30) s pionirjev in mladincev pobra1' j nih šol. Kljub temu pa se bo v \ delovanje šol nadaljevalo, ta* j da se bodo obiskovale delega«1} ( učencev in učiteljev in skup' ( proslavljale dneve šol. V Nišu- , sklenili, da bo vsaka od pobra1' | nih šol posebno zavzeto razvij*1 ; eno od posameznih dejavU«*] , (likovno, literarno, glasb«*! , ustvarjalnost, šport, tehnične| javnosti idr.), izdali pa bodo t** monografijo — v spomin na pfl
letnico srečanj.‘V njej bodo0*
javljeni prispevki učiteljev
učencev pobratenih šol iz vs« naših socialističnih republik '
pokrajin.
TUGOMIR KOSTIČ
Složnosti in težave pri usmerjanju Melovni praksi_____________________________________
f^®nci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v srednjem usmerjenem izobraževanju
___/i sMadu l načeli enotnega sistema vzgoje in izobraževanja je Zakon
ita n.,1erienc,n izobraževanju v 24., 42. in 64. členu predvidel možnosti • jP. “Bajanje programov v srednjem izobraževanju za mladostnike z ierJ*m k”1'v *elesne,n in duševnem razvoju. Tako so v programskih za-° ^isiiVa" sPreiet' srednji, skrajšani prilagojeni programi in programi za ' Lj0sabljanje (13 srednjih programov, 9 skrajšanih prilagojenih pro-Z ^ j*!0''’ ^ programov za usposabljanje). Ti programi pa ne zadoščajo,
, ij, ' se učenci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju enako-' lor vključevali v družbeno skupnost; zato je treba izdelati še raz-L lip ,*ev izvajanja prilagojenih programov v enotah in centrih sred-' žnf izohraževania v vse^ območjih Slovenije.
-------------------------------------------------------------
bsd|n (i0®110' z motnjami v telesnem nalij USevnem razvoju so opredeta' s Pravilnikom o razvrščanju ■ R4evraZVidu- ^lecle na to opredeli-ližntr' So razvrščeni že v predšol-ora^^bdobju ali pa med osnov-l’ ^ev1 ^0*anjem> ‘n s>cer kot du-jevrn.Vri0 prizadeti učenci, izje-otroci na meji normalnih s®vnih sposobnosti, naglušni fižn ® ubi učenci, učenci z govorniki
iaprt
majo podobnih razvojnih težav, je najbrž pretežak korak. Različna konceptualna izhodišča (osrtovno izobraževanje, srednje izobraževanje za prizadeto populacijo) otežujejo prehodnost iz programa v program. Podatki kažejo, da pride tako v srednje izobraževanje komaj četrtina učencev, ki so končali osnovno šolanje v organizacijah za uspo-
in,'^.e™andez ^ancb‘-‘z: Počastitev Jessa Owensa. Nekateri se še spo-j utjajo legendarnega štirikratnega prvaka — črnca — na olimpijskih l ®r*b v Berlinu skoraj pred petdesetimi leti. Imenovali so ga črna luč, P°lnočni ekspres, projektil iz Ohia in antilopa iz ebenovine. S plastiko * takega lesa je počastil spomin nanj kipar Hernandez. Komponiral jo ‘e v diagonali, značilni smeri človeka y zaletu, jo razgibal s konvek-*Uimi in konkavnimi oblikami ter ji dal ravnotežje s kovinsko kon-bukcijo, ki hkrati poudarja napetost figure, spominja na merilne na-Prave in nakazuje smer gibanja.
J'
lVri .lmi. motnjami, slabovidni in m6*51’ veclenjsk0 m osebnostno ’te; . [)ten' učenci, učenci z drugimi ^ v fnimi motnjami in učenci z aZJ v6'- motnjami. Za vključitev v l0i D° e srednjega izobraževanja ni s n°trebna razvrstitev (potrebna nj le za vključitev v prilagojene ’ i‘ ?roSrame osnovne šole), temveč J J Poudarek na usmerjanju.
f ravilno usmerjanje učencev (je' pa je zelo zahteven proces, ki se :,z. r,C šele z razmišljanjem o D° raževanju in usposabljanju seo 0sn°vnem šolanju, temveč ■ a ze v zgodnji otrokov intere-n 1 SVet’ v razvijanje otrokovih ie no^n^en'* 'n sPosobn°sti in konč-
Hii , tU(Ji postopek razvrš. ‘ Usmerjanje (z ---------!
USfTIPri tnrv
Mladostniki z motnjami Snem in duševnem razvoj ?.esu izobraževanja in c Janja premagovati (pn . 0mpenzirati) svoje razv zave, imajo pa sorazmen • ne možnosti za vključ« 'zobraževanje in poklicn
abljanje Možnosti prc Pblagojenega v nepri zgojno-izobraževalni [ jf z®10 malo. Posame/ spesno vključujejo tudi '^Prilagojene) progran tJ^a izobraževanja, p,
ta •‘•■juiazevanja, A a1’ kjer so osnovne
s , ’ so osnovne i 'POVeza,U
. osiopm./ave rda®°-ienim Prog vaH du’ !nternatu, ki : acl' Prostorsko ločeni ^p!ni Prizadetih, na Pesno vključevati i >.re"J’ šestnajstem letu
sabljanje (glej Statistični letopis SR Slovenije).
Naslednja možnost za mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po osnovnem šolanju je zaposlitev in usposabljanje v delovni organizaciji, ovirajo pa jo omejene možnosti zaposlovanja oseb pred osemanjstim letom starosti in slabša socialna in telesna zrelost mladostnikov.
Iz raziskovalne naloge Vrednotenja vzgojno-izobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, ki so prilagojeni za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, povzemamo še nekatere probleme, ki so povezani z usmerjanjem. To so problemi delovne prakse, ki je že več let uvedena v organizacijah za usposabljanje in je nekakšen kazalnik tudi za kasnejše po-klicpo usposabljanje; sodelovanje različnih strokovnjakov in delovnih organizacij pri usmerjanju ter merila usmerjanja. Pri iskanju odgovorov na slednja vprašanja je sodelovalo 36 organizacij za usposabljanje, katerih dejavnost je osnovno izobraževanje in 6 organizacij za usposabljanje, ki izvajajo programe srednjega izobraževanja.
Kaj ovira organiziranje in izvajanje delovne prakse
Eden bistvenih problemov je starost učencev, ki jih vključu: jemo v proizvodno delo (7. in 8. razred osnovne šole s prilagojenim programom) in neurejenost zavarovanja za primer nezgode. Ne le kronološka starost, tudi splošna duševna in telesna dozo-
relost učencev velikokrat ovirajo organiziranje delovne prakse. V zadnjem času so pogosti tudi problemi, ki jih v organizacijah združenega dela povzroča stabilizacija, na primer zmanjšanje potreb po delovni sili, problemi nagrajevanja in neurejene delovne razmere.
Poseben problem je tudi mnenje učencev in staršev glede psihofizičnih sposobnosti učencev, ki pridejo na prakso. To so predvsem previsoke ambicije, nestvarne zahteve staršev, kot tudi vplivi in posnemanja med učenci. V nekaterih delovnih organizacijah se pojavljajo tudi problemi mentorstva. Kljub opisanim težavam pa 52,8 % (N = 36) respondentov poudarja, da imajo delovne organizacije pri izvajanju delovne prakse veliko razumevanja in da ni težav pri izpeljavi programov delovne prakse.
kumentih, ki bi morali te pravice še razčlenjevati, vidimo zoževa-nje teh pravic. Tako na primer v načelih za prilagajanje skupne vzgojno-izobrazbene osnove v usmerjenem izobraževanju (za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju), v družbenih izhodiščih (družbeno-idejni vidik) pisci tega dokumenta poudarjajo le izobraževanje za delo, ne navajajo pa usmerjanja v nadaljnje izobraževanje. Iz empirične evalvacije pa lahko povzarnemo mnenja učiteljev (ustreznost programov za mladostnike, njihove potrebe in želje), da bi morali več invalidnih učencev usmerjati v intelek-
tualne poklice, da je tudi za driige kategorije prizadetih mladostnikov potrebno daljše vzgojno-izobraževalno vodenje, če hočemo doseči njihovo poklicno, delovno uspešnost in samostojnost.
Pomanjkanje ustreznih učbenikov, delovnih zvezkov, izvlečkov, prilagojenih za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, je ena osrednjih težav, ki jo navajajo šole srednjega izobraževanja. Resje, da si učitelji veliko pomagajo z učbe-
PREJELI SMO
Visokošolsko
Svetovanje in usmerjanje za delovno prakso in tudi za izobraževanje v srednjem izobraževanju prevladuje še v internih strokovnih skupinah (58,3 % — razrednik, socialni delavec, ravnatelj in razrednik ravnatelj). Sledijo strokovne skupine z zunanjimi sodelavci (27,8 %), najmanj je zastopano individualno strokovno delo (l 3,9 %).
Sodelovanje različnih strokovnih in delovnih organizacij pri usmerjanju je predvsem v smeri šola — skupnost za zaposlovanje in šola — organizacija združenega dela, kjer je organizirana delovna praksa, precej manj pa je sodelovanja s šolami usmerjenega izobraževanja in s koordinacijskim . odborom za poklicno usmerjanje in usmerjanje vpisa. Kot osrednji problem usmerjanja navajajo šole omejene možnosti, torej premalo programov, ki bi bili ustrezno prilagojeni za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Spraševali smo tudi po merilih za usmerjanje učencev. Prvo in najpogosteje uporabljeno merilo, za usmerjanje so sposobnosti in poklicni interesi učencev (91,7 %), sledijo možnosti zaposlovanja v kraju (88,9%), nato možnosti vpisa (69,9%) ter izkušnje in priporočila iz delovne prakse (63,9%). Ti podatki kažejo, kako močno vpliva poklicno usmerjanje med osnovnim šolanjem, saj sicer ne bi bilo tolikšne skladnosti med poklicnimi interesi in možnostmi.
Najbrž pa lahko razmišljamo o vdanosti in o stigmatizaciji učenca, na primer, če iz leta v leto posluša slep otrok, da je zanj primeren poklic telefonista, se bosta interes in možnost zbližala.
Zoževanje pravic
Naj omenim v tem prispevku še temeljne težnje reformnih dokumentov. Pri analizi temeljnih reformnih dokumentov lahko iz Zakona o usmerjenem izobraževanju povzamemo enake pravice za prizadeto populacijo, kot jih imajo drugi udeleženci v srednjem izobraževanju. Vendar pa v nekaterih drugih reformnih do-
izobraževanje razrednih učiteljev
Možnost, da bi se čez pet let razredni učitelji začeli izobraževati na visokošolski (štiriletni, fakultetni) stopnji, zbuja veliko zanimanja. Kar je res, je.res. Predmetni učitelji so se deloma že doslej izobraževali na visoki stopnji. Na naših osnovnih šolah dela marsikateri »profesor«, na primer anglist, slavist, geograf, biolog. Visokošolskega izobraževanja ali fakultetne stopnje razrednih učiteljev pa zgodovina slovenskega šolstva še ne pozna, čeprav dela že zdaj na razredni stopnji kakšen učitelj s fakultetno diplomo.
Zdajšnji družbeno-politični položaj celotnega slovenskega šolstva in uresničevanje Zakona o usmerjenem izobraževanju sta med drugim opozorila na potrebo po visokošolskem izobraževanju razrednih učiteljev. Ustanovljena je posebna komisija, ki jo sestavljajo učitelji ljubljanske in mariborske pedagoške akademije, zastopani pa so uporabniki (osnovno šolstvo), študentje razrednega pouka, srednje pedagoško šolstvo, filozofska fakulteta (oddelek za pedagogiko) in izobraževalna skupnost. Komisija je svoje prve načrte že predložila širši skupnosti učiteljev obeh pedagoških akademij. Pospešeno, brez obotavljanja, se pripravlja celotni projekt, ki vključuje tudi učne načrte.
V tem sestavku ne nameravam navajati zgradbe in vsebine predmetnika ali obravnavati lika visokošolskega diplomanta razrednega pouka, njegove naziva in nalog, pisati o tem, kakšna bo diploma in kakšni prestopni pogoji, in o drugih organizacijskih podrobnostih in sistemskih rešitvah. Spregovoriti želim le d nekaterih značilnostih, ki so se pokazale pri dozdajšnjem usklajevanju, o osebnih dilemah, razmišljanjih in širših alternativah, ki bi jih morebiti kazalo upoštevati.
Ni še dolgo, ko je marsikdo blagroval čase, ko so se razredni učitelji izobraževali na tako imenovanem učiteljišču z vadnico, češ, kako dobri učitelji so bili to.
VODSTVA ŠOL, VZGOJNO-VARSTVENIH IN DRUGIH ORGANIZACIJ, VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Veliko je vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih organizacij, kjer je večina naročena na Prosvetnega delavca. V tem se zrcali skrb odgovornih za obveščenost in nenehno izobraževanje pedagoških delavcev, pa tudi visoka zavest in razgledanost pedagoških kolektivov.
Posnemajmo jih!
Naš list lahko naročite po telefonu:
(061) 315-585
Učiteljišče so nato podaljšali na petletno. Potem je prišla ločitev med pedagoško gimnazijo in višjo šolo (akademijo), na kateri se zdaj izobražujejo učitelji. Še ni dvajset let od tega, in že prihaja predlog visokošolskega izobraževanja in z njim najbrž še večje ločevanje od srednje pedagoške šole. In kdo so študentje? Večinoma dekleta. Med 130 študenti sta na primer dva fanta. Veliko študentk pripada prole-tarsko-kmečkemu, nemestnemu rodu. Dekleta so stara okrog dvajset let; ne kaže jim zavlačevati z zakonom, z družino. Osebnostno zgodaj dozorijo. Mladi ljudje so lahko naravno dobri učitelji (učiteljice). Če bi bili črnogledi in konservativni, bi v navedenih dejstvih videli strašljive znake, ki odvračajo od .zamišljenega projekta visokošolskega izobraževanja.
Učitelji, ki pripravljamo visokošolski projekt izobraževanja razrednih učiteljev, smo navdušeni. Koliko problemov bo rešenih! Vse, kar je bilo doslej samo začeto in polovičarsko in nedognano, bo lahko postalo celota. Koliko več bo mogoče narediti, koliko želja se bo uresničilo. Razredni učitelj bo primerno izobražen in pripravljen na odgovorno delo. Enakopraven predmetnemu učitelju, ne pa manjvreden. Zdajšnji rod študentov je drugačen, kot si morda mislimo. Morda ta rod podpira in želi visoko izobraževanje. Treba je stvari spremeniti, ne pa ohranjati dosedanje slabosti, kar pomeni, da moramo odpraviti feminizacijo razrednouči-teljskega poklica. Prihodnji študent razrednega pouka se ne bo veliko razlikoval na primer od študenta slavistike, časnikarstva, gradbeništva, medicine. Ne podcenjujmo sami sebe; slovenska družba je napredovala in je sposobna za višje dosežke in oblike. Upajmo, da je tudi dovolj bogata, da bo zmogla plačevati visokošolsko izobraževanje razrednih učiteljev.
Spominjam se, kako je bilo, ko sem poučeval v osnovni in srednji šoli. Z veseljem in ustvarjalno sem začel, nisem varčeval z močmi, po nekaj letih pa sem se utrudil in si želel (ter predlaga! tudi za kolege), da leto ali dve ne bi poučeval, temveč se sam učil in delal kaj drugega.
In še ene izkušnje se spominjam. Kako je bilo, ko smo pred desetimi leti in več imeli več tečajev za že zaposlene učitelje razrednega pouka, ki so želeli doseči višješolsko stopnjo. Spominjam se visoke kakovosti in odličnih uspehov tega študija, veliko višjih kot pri rednih študentih.
razpravljamo
niki, delovnimi zvezki, ki so pripravljeni za druge učence, vendar ne moremo mimo potreb po ustrezno prilagojenih učbenikih, po ustreznih izvedbah učbenikov (na primer v braillovi pisavi za slepe), pa tudi po poenotenih prilagojenih izvlečkih, ki jih zdaj vsak učitelj pripravlja po svoje.
Pri uresničevanju programov se kažejo tudi pomanjkljivosti v opremi in primernih gmotnih možnostih. V prifnerjavi s preteklim šolskim letom se razmere . niso izboljšale.
ANGELCA ŽEROVNIK
V mislih imam tale možni model izobraževanja razrednih učiteljev: Višja stopnja. Nekaj let šolskega dela. V času od-6. do 12. leta (po svoji izbiri) službovanja prekinitev službovanja in organizirano redno obvezno dveletno dopolnilno izobraževanje (visoka stopnja).
Uresničevanje takega ali podobnega modela preprečuje negotovost glede učiteljeve zaposlitve in nujnost plačevanja (plačan študijski dopust) teh prej že zaposlenih »študentov« in druge bolj ali manj birokratske ovre.
(Pred kratkim sem se pogovarjal z vodilnim pedagoškim osebjem izobraževanja razred--nih učiteljev na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Pravijo, da za zdaj še ne kaže, da bi lahko izobraževali razredne učitelje na visoki stopnji. Če se bo to zgodilo, bo najprej steklo visokošolsko izobraževanje razrednih učiteljev ob delu.)
Dosedanje delo komisije, ki pripravlja načrt visokošolskega izobraževanja razrednih učiteljev, je pokazalo, da so učitelji na razrednem pouku pedagoške akademije v Mariboru bolj zavzeti in aktivni kot učitelji na razrednem pouku pedagoške akademije v Ljubljani. To ni odsev subjektivnih dejavnikov, temveč predvsem odsev objektivnega stanja. Na pedagoški akademiji v Mariboru je razredni pouk samostojna temeljna organizacija in vključuje tudi učitelje splošnih predmetov (teorija vzgoje, psihologija, pedagoška statistika in drugo), Na pedagoški akademiji v Ljubljani pa razredni pouk v okviru akademije ni samostojna temeljna organizacija in ne vključuje učiteljev splošnih predmetov, ki sestavljajo poseben oddelek (skupni predmeti). Navedene organizacijske razlike gotovo niso samo naša interna zadeva, ampak precej vplivajo na celotno delo in imajo širši družbeni pomen. Naj omenim, da sestavljajo v Zagrebu eno organizacijsko enoto razredni pouk, predšolska vzgoja in skupni ali splošni predmeti.
Čeprav je v Mariboru izobraževanje razrednih učiteljev bolj poudarjeno in samostojnejše, pa je splošni položaj razrednega učiteljstva v Sloveniji šibek in je izraz njegove organizacijsko-kulturne pasivnosti. S skupnimi močmi si bomo prizadevali, da bi izobraževanje razrednih učiteljev napredovalo in da bi se razredno učiteljstvo kadrovsko, organizacijsko in kulturno okrepilo.
MILAN DOLGAN
Na vprašanja odgovarja Vili Veršaj, pomočnik predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo
Še enkrat o pravici do odmora med delom
naš
pravnik
V	Prosvetnem delavcu, dne 30. 1. 1-984 je bilo v rubriki NAŠ PRA V-NIK postavljeno vprašanje, kako je s 30-minutnim odmorom za delavce, ki opravljajo vzgojno-izobraževalna deta.
V	zelo obširni obrazložitvi tovariša Vilija Veršaja pa najbrž ni zadovoljivega odgovora za postavljavce vprašanja, prav tako pa so v dvomu tudi drugi delavci v vzgoji in izobraževanju, ki menijo, da glede na obveznosti, ki so opredeljene v 71. členu Zakona o delovnih razmerjih (4. odstavek) in širše obrazložene v komentarju tega zakona, opravljajo večji del svojega polnega delovnega časa strnjeno in prilagojeno vsem časovno določenim obveznostim rednega dela in ne v času, ki prosvetnemu delavcu najbolj ustreza, kot navaja tovariš Veršaj.
Te aktivnosti, ki se pojavljajo zunaj učne aktivnosti (ne pa zunaj delovnega časa) in se štejejo kot drugo delo f okviru delovne obveznosti, povezane z VzgOjno-izobraževalnim delom, so:
pripravljanje nalog, razredništvo, skrb za knjižnico, kabinete, delavnico in telovadnico, dežurstva, šolske konference, izpiti za redne učence, men-. torstvo pri izvajanju proslav, dejavnost in dela s skupnostjo učencev, roditeljski sestanki, individualni stiki s starši in drugimi osebami v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, obvezno strokovno izpopolnjevanje, vodstvo šolske kuhinje, aktivi, stiki s svetovalci šole v naravi in drugo.
Tako mora delavec v vzgoji in izobraževanju zaradi vseh navedenih učnih in drugih obveznosti, ki. spadajo v redni delovni čas, resnično nameniti pripravam na delovni čas, ki mu najbolj ustreza, kajti vse zgoraj navedeno drugo delo v okviru delovne obveznosti je časovno opredeljeno v programih dela šole.
Gotovo se ta delovni čas, namenjen pripravam na delo, ne izvaja, vedno doma, kot se to že skoraj dokončno ugotavlja v odgovoru; če pa se tako ugotavlja na Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, bo trebe stike med izvajalci izobraževanja in drugimi institucijami poglobiti.
Verjetno specifičnost dela na področju vzgoje in izobraževanja v posameznih primerih zahteva opravljanje delovnih obveznosti v obliki ne-strnjenega polnega delovnega časa, kar pa hi pravilo; so pa tudi primeri, ko se delo opravlja strnjeno dalj časa — več kol zahteva redno delo. Zato je normalno, da je delavec v vzgoji in izobraževanju računal tudi s 30-mi-nutnim odmorom, ki ga ni izrabil na začetku ali koncu delovnega časa, ampak takrat, ko je organizacija celotnega učnega in drugega obveznega dela to dovoljevala.
Gotovo delo, opravljeno na domu, ni želja posameznega delavca v vzgoji in izobraževanju, temveč je to nujno tako zaradi racionalizacije dela kol racionalizacije stroškov v.celoti. Tu mislim tudi na ustrezen prostor v šoli, kjer bi učitelj v normalnem okolju lahko opravljal svojo delovno obveznost (priprave na delo).
To sem navedel zato, ker se mi dozdeva, da čisti formalni zakonski odgovori brez globljega pogleda v resnično stanje ne dajejo prave slike. Verjetno bo kazalo zadevo podrobneje pretehtali in jo urediti. Delavcem v vzgoji in izobraževanju bi zagotovo bolj koristilo poglobljeno pojasnilo glede odstavka v odgovoru: »To pa seveda ne pomeni, da učitelji nimajo pravice do ustreznega časa za malico in krajšo sprostitev, vendar pa ne na podlagi zakona, ampak v skladu s samoupravnim splošnim aktom šole,« kajti za zdaj še poskušamo urejati odnose in način dela v osnovni šoli čim bolj enotno, četudi se naj bi te zakonske dileme dokončno rešili v samoupravnih splošnih aktih šole.
J. P.
ODGOVOR
Odgovor o pravici učiteljev do odmora med delom, objavljen v našem listu dne 30. 1. 1984, izhaja namreč iz zakonske ureditve,po Zakonu o združenem delu in Zakonu o delovnih razmerjih ter se ne spušča v podrobnejšo razčlenitev urejanja odmora učiteljev med delovnim časom, ki glede na naravo in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v različnih šolah z različnimi, zlasti kadrovskimi in prostorskimi razmerami, ne more biti v vseh šolah enotno urejeno. Zato tudi zakoni prepuščajo urejanje teh zadev samoupravnim splošnim aktom posameznih šol in glede na njihovo specifiko ni mogoče dajati enotnih receptov.
Zakonski pogoji za pravico delavcev do odmora med delovnim časom ter njegovo razporeditev so le enotni okvir za podrobnejšo ureditev s predpostavko, da je delavčev nepretrgani polni delovni čas povezan z njegovo obvezno prisotnostjo na delovnem mestu v času, katerega začetek in konec sta natančno.in v naprej določena. Pretežni del učiteljeve delovne obveznosti je časovno vnaprej opredeljen (neposredno vzgojno-izobraževalno delo z učenci in drugo delo, povezano z, vzgojno-izobraževalnim delom), obvezne priprave učiteljev na to delo pa pogosto niso časovno vnaprej določene ali vsaj ne v celoti. Na Republiškem komiteju za vzgojo in, izobraževanje ter telesno kulturo je vsem delavcem jasno, da učitelji svoje številne in zahtevne naloge — tudi zunaj njihove redne delovne obveznosti — opravljajo zunaj rednega delovnega časa, prav tako pa, da tudi svoje obvezne priprave na delo ne opravljajo le doma. Razporejanje njihovih delovnih obveznosti in s tem tudi njihovega polnega delovnega_časa (neprekinjeno, deljeno oziroma s prekinitvami itd.) je odvisno od vrste in obsega rednih in dopolnilnih dejavnosti šole, njenih kadrovskih in prostorskih možnosti itd.; zato se o tem dogovarjajo samo ' sami delavci posamezne šole (delovni načrt in izvedbeni akti, kakšen je na primer umik itd.). Le na tej podlagi pa se v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, lahko ureja obseg oziroma trajanje in razporejanje odmora učiteljev med delom.
Vse pogostejša vprašanja o pravici učitejev do odmora med delom, zlasti še njihovo povezovanje z uresniči -tvijo celoletne delovne obveznosti in s sistemom nagrajevanja, pa kažejo, da gre za neko pojmovanje pravice do odmora med delom, ki sicer ni osamljeno, vendar pa je v očitnem nasprotju s celotno usmeritvijo nagrajevanja oziroma ugotavljanja deleža posameznega delavca v dohodku temeljne organizacije, ki izhaja iz Zakona o združenem delu. Ta namreč določa obveznost delavcev v vsaki temeljni organizaciji, da z ustrezno dnevno razporeditvijo dela vsakemu delavcu, omogočijo tak odmor v skladu s pogoji dela in zahtevnostjo delovnih procesov. Zakon o delovnih razmerjih pa je še dodatno določil, da tak odmor pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom lahko traja največ 30 minut, za delavce, ki delajo v posebnih delovnih razmerah, pa največ eno uro. Uresničitev te določbe pa med drugim pomeni tudi to, da pri nepretrganem polnem delovnem času čas efektivnega dela v 42-urni tedenski delovni obveznosti ne more biti 42 ur na teden, ampak ustrezno krajši. V vsakem primeru pa osebni dohodek delavca temelji na njegovem delovnem prispevku in rezultatih dela ter na drugih merilih v skladu z zakonom in samoupravnim splošnim aktom; zato odmor pač ne more biti podlaga za udeležbo delavca v dohodku temeljne organizacije. Učitelju torej pripada odmor, 30-mi-
nutni ali krajši, enkraten ali v več delih, če so delavci s samoupravnim splošnim aktom šole tako določili, obvezno pa morajo to določiti zmeraj, če vsem ali posameznim delavcem razporedijo dnevni delovni čas v nepretrganem trajanju. V nobenem primeru pa ni mogoče odmora obravnavati kot delo in s tem kot podlago za oblikovanje osebnega dohodka delavca. Teoretično bi bilo to mogoče tedaj, ko bi učitelj opravljal v celoti tako delo, ki bi ga bilo mogoče vrednotiti le po času, prebitem na delu, vendar takega primera v praksi ne poznamo. Vsi samoupravni splošni akti šol o delitvi osebnih do-
hodkov, kar jih poznamo, temeljijo na delu, ki ga opravi učitelj (učne ure kot zelo natančno vsebinsko in časovno opredeljene sestavine vzgoj-noizobraževalnega dela namreč ni mogoče enačiti s kakršnokoli pristojnostjo!). Sporno bi utegnilo biti le, ali je za ugotavljanje celotnega delavčevega delovnega časa, ki se razporeja v dnevu, tednu in letu, odmor treba vštevati v 42-umi te- • denski delovnik, vendar pa iz vsega prej navedenega jasno izhaja, da je to treba storiti Vedno, kadar se z dnevno razporeditvijo dela od učitelja zahteva nepretrgana prisotnost na delu ves dnevni delovni čas.
Ali je čas odmora vštet v delovni čas?
Kot vzgojiteljica ne delam 7 ur strnjeno in mi zato po zakonu ne pripada polurni odmor med delovnim časom. Ali to pomeni, da moram v mesečnem številu ur vseh 182 ur upravičevati z elektivnim delom ali pa lahko 13 ur mesečno upravičujem s časom za odmor?	R. K.
ODGOVOR
Tudi na to vprašanje je odgovor v
bistvu vsebovan že v prejšnjem odgovoru. Opozorimo naj le še na tretji odstavek 86. člena Zakona o delovnih razmerjih, po katerem se čas odmora všteva v delovni čas. Seveda pa tudi v tem primeru velja, da se čas odmora všteva v delovni čas le tistim delavcem, ki so po zakonu upravičeni do tega odmora, to je, če delajo neprekinjeno poln delovni čas.
Redne razpise
prostih del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacijah bomo letos objavili
23. aprila in 14. maja
Razpise za prvo objavo bomo sprejemali do 10. aprila, za drugo objavo pa do 3. maja.
Naknadni razpisi bodo objavljeni 11. in 25. junija. Posamezne razpise objavljamo tudi sproti, zunaj navedenih rokov.
Vodstva vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih organizacij prosimo, da uskladijo priprave na razpis z navedenimi roki.
Tečaj o varstvu okolja
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji (ZVOS) letos že peto leto zapored organizira tečaj o varstvu okolja za mladino. Namen tečaja je podati mladim slušateljem zaokroženo sliko ogroženosti človekovega okolja in jih spodbuditi, da bodo začeli kritično razmišljati o tem in si bodo pozneje prizadevali za zdravo in neokrnjeno okolje tudi kot samoupravljavci.
Dosedanji tečaji so potekali v spomladanskih mesecih v eni od
predavalnic Fakultete za strojništvo. Predavali so sami priznani strokovnjaki, mnogi od njih univerzitetni profesorji, ki pa so kljub svoji strokovnosti znali upoštevati starostno stopnjo, zmožnost dojemanja in interese mladih slušateljev ter jih ob koncu predavanj spodbujali k razpravljanju. Slušatelji so tudi sproti dobivali pisne izvlečke predavanj. Na koncu tečaja so organizatorji izvedli med slušatelji anketo in tako dobili koristno vrnitveno informacijo o uspehu tečaja in željah tečajnikov.
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri ZVOS je ugotovila, da bi morali program tenrrazširi-ti; tečaj se ne bi smel preveč zavleči, ker je treba upoštevati obremenitev slušateljev s šolskimi obveznostmi, pa tudi predavanja ne bi smela biti predolga, saj bi slušatelje utrujala. Zato se je odločila, da tečaj razdeli v dva cikla: prvi (A) je potekal v letu 1983, drugi (B) pa bo letošnjo pomlad (od 6. 3. do 8. 5. 1984). Ciklus A je obsegal predavanja: Ekološke osnove varstva okolja (dr. Stanko Červek); Krajinski sestavi v Sloveniji in njihove ekološke posebnosti, podlaga smotrni rabi zemljišč (prof. dr. Albin Stritar); Humanistični vidiki načrtovanja sodobnih mest (Pavel Gantar, dipl. soc.); Varstvo okolja, ekono-
mika in nova mednarodna gospodarska ureditev (dr. Janez Stanovnik); O naši naravni dediščini (Stane Peterlin, dipl. biol.); »Alternative« — o alternativah razvoja človeške družbe in kvalitete življenja (doc. dr. Hubert Požarnik); in pogovora na temi Kako v naši družbi skrbimo za okolje in Kultura in etika v odnosu do okolja in sočloveka. Program ciklusa B, ki ga bomo izvedli letos, pa bo vseboval: ogrožanje in varstvo voda (dve predavanji), onesnaževanje in varstvo morja, onesnaževanje in varstvo zraka, boj proti hrupu, ravnanje z odpadki, ogroženost in varstvo rastlin in živali (dve predavanji) ter energija in oko-Ije.
Za konec pa še nekaj ugotovitev o obisku predavanj v letu 1983. Tečaj so obiskovali učenci iz 18 šol usmerjenega izobraževanja. Obiskalo ga je 232 dijakov, kar je manj kot leto poprej, vendar je vsak učenec poslušal več predavanj (v povprečju 3,1 v letu 1982 pa 2,5); to je nedvomno pozitivno. Povprečno število učencev, izračunano na posamezno predavanje, se je povečalo (z 69 v letu 1982 na 91 v letu 1983). Dve tretjini slušateljev sta iz višjih letnikov (3. in 4. letnik), kar dve tretjini pa je deklet. Tudi tokrat je precej učencev v anketi izrazilo željo, da se vključijo v Društvo za varstvo okolja.
Opažamo, da so dijaki reformiranih srednjih šol, zlasti nekaterih smeri, močno obremenjeni z učenjem, zato je tembolj pohvalno prizadevanje njihovih profesorjev za obisk tečaja. Največ pa bodo storili za uspeh tam, kjer bodo namesto množice menjajočih se poslušalcev pridobili redne slušatelje tečaja, čeprav jih bo manj. V tem pogledu je dosegla največ srednja farmacevtsko-zdravstvena šola v Ljubljani. TOMAŽ PETACER
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bo-
gdan Čepič, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Franci Kržan, Marjana Kunej, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko
Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Cirila Tušek
Vrste starejših učiteljev se nenehno redčijo, drug za drugim tiho zapuščajo današnji, vse hitrejši vrvež in utrip življenja. Za vsakim od njih nastaja vse večja vrzel. Odhaja rod učiteljev, ki šo oblikovali naše ljudi pred vojno, veliko pretrpeli med vojno, po njej pa vlivali mladini trdnost, moč in upanje v boljše življenje. Bogata so. bila ta življenja, a mnoga izmed njih se končajo prezgodaj. In tako je tudi tokrat. V nedeljo, 29. 1. 1984 se je v 73. letu življenja po daljši bolezni od nas za vedno poslovila naša nekdanja sodelavka Cirila Tušek.
Tudi Cirila je pripadala tistemu rodu učiteljev, ki so z velikim osebnim odrekanjem orali ledino slovenskega osnovnega šolstva pred vojno in po osvoboditvi, ob tem pa opravili ogromno delo tudi na družbeno političnem in kulturnem področju. Rodila se je 8. 9. 1911 na Planini pri Rakeku. Izhajala je iz učiteljske družine. Po končani osnovni in meščanski šoli je odšla na ljubljansko učiteljišče, kjer je leta 1932 diplomirala. Kot pripravnica se je leta 1934 zaposlila na šoli v Podčetrtku, kjer je ostala štiri leta in se medtem poročila. Leta 1938 je opravila strokovni izpit, istega leta jo je življenjska pot zanesla v Rogatec. Mlada, pri 27. letih, je prišla v naš kraj, se tu z družino ustalila in tu prebila večji del svojega življenja. Do leta 1941 je poučevala na šoli v Donački gori. Vojni čas je pomenil zanjo hud udarec. , Že konec aprila 1941 je bila skupaj z drugimi zavednimi Slovenci njena družina izseljena na Hr-vatsko. Nato je nekaj vojnih let preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala v OF. Po osvoboditvi se je z družino zopet vrnila v Rogatec. Od leta 1945 je kot učiteljica službovala na naši rogaški šoli. Kljub formalni upokojitvi leta 1970 je zaradi pomanjkanja učnih moči delo nadaljevala do leta 1972. Vseskozi je potrpežljivo prenašala tegobe, s katerimi ji življenje ni prizanašalo. Bremena, ki si jih je nalagala, so bila pretežka, zbolela je in zdravje se ji ni več vrnilo. Umaknila se je v svoj družinski svet.
Za pedagoški poklic je Cirila Tušek imela resnično nagnjenje. Šoli in učencem je posvetila veliko ur, dni, tednov, mesecev, let. Zelo predana je bila svojemu poklicu. Vsakemu delu se je posvetila z vso svojo vnemo. Nobeno delo ji ni bilo odveč, nobeno delo ji ni bilo pretežko. Mladini je razdajala svoje bogato znanje in ljubezen. Učila je
©lasi vz, in zti Mubl J2-n
in vzgajala, vsakomur je ^ prisluhniti, mu svetovati inl magati. Vzgojila je več ro1*
osnovnošolcev. Pestra in
dot
letna
na razredni
praksa na razicun. predmetni stopnji ji je bog2', pedagoške izkušnje, ki jih jel sebično prenašala na druge, ^ sti na nas mlajše. Ob vsem ten' ni prenehala skrbeti za svojef dagoško in strokovno izpof, njevanje. Ne samo v razN1 povsod, kjer je bilo. potrebno poprijela za delo. Na šoli uspešno vodila podmladek P pevski zbor in druge intef^
dejavnosti ter šolsko mlečno1
hinjo. Uveljavljala se je tud1 družbenopolitičnem in sam0
pravnem delu. Spominjamo zlasti naših številnih delovniN
r
Stankov, brez njenih pretehta® misli, jasnih stališč in odloč® besed ni minil niti eden od nf
Bila je proti puhlemu besedi® nju, njene besede so bile iskrd prizadevala si je za pristne od® Zavedala se je svoje f
se.
membne poklicne vloge. Njcl delo pa je segalo tudi zunaj š0! aktivna je bila na družbeno-pf tičnem in kulturnem podro® zlasti dramskem in pevšk®:
Vedno in povsod je znala ust' riti neposreden stik. Znala s£| približati otrokom, sodelavci staršem in vsakomur. Med Ij®' mi, s katerimi je živela in deli® je stkala pristne medčloveš’ odnose. V kolektivu in kraj® imela velik ugled. Rada se je F govarjala, rada je tudi prepev®) in to ljubezen do petja je pre® šala tudi na sodelavce in učefl1 Bila je stroga, a pravična in pd) teljska hkrati. Za zunanjim vi® zom strogosti se je v njej skr® globok čut za humanost. S sv®! vedrino in odkritosrčnostjo znala ustvariti prijetno ozračj® našem kolektivu, velikokrat ®' je kljub vsakodnevnim težav® spravila v dobro voljo.
Prezgodaj se je končalo d gato življenje naše nekdanje^ teljice Cirile Tušek. V sporu'® nas vseh, ki smo jo poznali in1); lali z njo, bo za vedno ost' takšna, kot je bila: skrom®; polna moči in volje, vedrine in® žarevajočega optimizma. Nj®f delo, ki je vtisnilo neizbris® pečat šoli in kraju, z njeno smrt ne bo zbledelo. Dolžni smo globoko priznanje in zahval'
Njene in naše skupne pridobi® bomo prenašali na nove rodo'
KOLEKTIV Osnovne šole Edvarda Kardelja Rogatec
_______________________'e\
Razstava v Slovenskem šolskem muzeju______
V Slovenskem šolskem muzeju bo od 29. februarja do 10. ap(1; 1984. odprta gostujoča razstava z naslovom Ukinitev slovenskil1 hrvaških nalepk šol na Primorskem ob 60-letnici Gentilejeve refon® Razstavo je pripravila Minka Pahor, sodelavka Odseka za zgodovi® pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
Razstava prikazuje položaj slovenskih šol ob fašističnem nasilji) ukinitev slovenskega pouka od 1923 do 1943. Dokumentarno in® kovno gradivo dopolnjujejo zemljevidi; na teh so označeni kraji, W so ukinili slovenske šole, pa tudi tisti, v katere so na silo premeščali® rodno zavedne učitelje, in kraji, kamor so se umaknili učitelji P(( raznarodovalnim nasiljem.
Zaposlitev
Diplomirani biolog išče delo v Ljubljani ali okolici. Naslov v uredništvu Prosvetnega delavca.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina znaša 380 din za posameznike, 650 din pa za organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Cena izvoda 20 din, pri povečanem obsegu pa 30 din. Študentje imajo pri skupinskih naročilih poseben popust. Številka tekočega računa: 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega kor®® teja za vzgojo in izobraževanji časnik »Prosvetni delavk prost temeljnega davka od p,(r meta proizvodov (glej 7. točko’ odstavka 36. člena zakona o davčenju proizvodov in storite''* prometu).