Slovenski GLASNIK Lepoznansko - podučen list List 1. V Celovcu 5. januarja 1867. Letnik X. Eoža jerihonska. (Zložila Luiza Pesjakova.) Jesen se je ločila, puščoben bil je svet, Potihnili so ptiči, zvenil je roži cvet; Frfral je po nižavi hripav sara6 krok&r, In zadnje liste stresal z dreves je hud vihar. Oblaki pokrivali so svitli, modri svod, Tišina in temota vladali ste povsod ; Leskeči le valovi hitijo in šume. Dosegli do bi brežje, kjer trate če cveto. Na bregu bistre vode, pod vejami dreves, Spirala majhno krilce kraljica je nebes , In tam v prenizki bajti — al lepo ko pomlad-Je spalo nježno dete, presveti njen zaklad. In blaga je devica — puščava jej je raj — Ko včasi se obrne po bajtici nazaj ; Src^ jej v prsih vriska, blišči se jej oko, Ko detece poljubi s pogledom saj gork6. Storjeno je že delo, al mesta najti ni. Da krilce bi obes'la nebes presvitla hči; Le tam na strmi skali, kjer zeva pust brlog, StojL samoten gnnek, edini hrog in krog. K grmičku se napoti Marija zdaj, rekoč: „AI hočeš mi ustreči, mi biti na pomoč , Da posuši se krilce za detece lep6, ? tftm-Ie v revni zibki zaspalo je sladka"? 1. 2 In srajco razprostira, đa hitro se suši; Al ko jo ž njega sname, devica ostrmi, Ker samorasči grmie je hipoma zelfen In z listjem čvrstim, lepim obilno obložžn. In zdrav, cveteč in krasen je tudi puhli štor, In z rož'cami ovenčan, še lepšimi ko zor; Devica se upogne, in usta in rokž Mogočnega očeta v nebesih zdaj slav^. — Kot čudež je povzdignil ubogi grm nekdaj, Tako so čuda polne njegove rože zdaj. Ko steblo jim usahne, ko cvetke jim zvenž, Oživlja je spet voda, da koj se razcvetž. In večno posvečene so božji materi, So slika nje lepote in nje ponižnosti; In dokler rod človeški bo gledal krasni svet, Z veseljem bo pozdravljal te rože vsak pogled. Mala Furlanka. (Noveleta, spisal Fr. Celestin.) Ko bi Bog oče spustil iz pekla, iz vic ali pa iz nebea kakega poštarja iz onih časov, ko so bili ob včliki cesti poštarji imenitni možjć in so pod streho jemali potujoče kralje in cesarje, kakor vnuki njihovi še sedaj ponosno pripovedujejo: gotovo bi se ne čudil malo, vidć po cesti, prej vedno voznikov polni, goniti sedaj k večemu kakega ubornega kmetica svoje voličke. Ko bi dalje vprašal vnuka svojega, nekdaj pri vožnji obogatelega soseda, kam je ves hrup in vriš vozniški, kje je pošta, pokazal bi mu ta z zdihljejem bližnjo železno cesto, ter bi najbrž djal: „Da, ljubi prijatelj, ta cesta nam je veliko pojedla, ta je nas premožne spravila na nič"; drugi pak bi ravno nasprotno trdili dokazovaje, da je človeštvo s to iznajdbo storilo velik korak na potu napredka. Da imajo zadnji prav, ugenil sem jaz, ko sem mahal o velikonočnih praznikih 1. 186. proti južnemu kolodvoru dunajskemu. „Moj Bog!" mislil sem strahoma, „kedaj bi bil pač doma, ko bi lukamatije ne bilo!" Na kolodvoru me je sprejelo, čeravno je bilo že pozno zvečer, ono velikim mestom lastno živahno gibanje. Stari in mladi, bogati in revni videli so se tu večidel prvi-in mnogi najbrž tudi zadnjikrat. Tu so stali prijatelji okoli odpotujočega mladega tovarša, ter mu zadnje trenutke pred odhodom sladili s prijateljskim slovesom. Bili so veseli, saj mladosti je veselje lastno, in niso opazili tam v kotiču priproste ženice, ki si je z eno roko brisala solze, z eno pa mladega vojaka strastno držala za ?? roki, ko da bi ga bila v zadnjem trenutku hotela oteti iz zadrg so-vmžQQ osode, Mladenič pa je skušal skrivati čut svoj, glasno je tolažil 3 mamico da bo prišel gotovo kmalo domii; a starka mu je odkimovala, drugega' nisem slišal, ker ginjenja menda ni mogla glasneje govoriti. Nehote sem obstal pri tem prizoru, in še le glasno vele vanje kondakterjevo, da bo brž tretjikrat pozvonilo, spomnilo me je, da še ne sedim v vagonu. Videl sem še, ko je zvon zapel, kako se je mladi vojak strastno oklenil svoje matere, slišal tiho ihtenje revice. Ker je bila noč dolga, dobil bi bil rad kupe, kjer bi bilo še toliko prostora, da bi se mogel nasloniti nekoliko. Kazodenem torej kondukterju svojo željo, toda z neko tem Ijudćm lastno nepriljudnostjo me spravi v kupć, kjer je bilo že polno, in na ponižno mojo prošnjo ne reče ničesa. Imel sem za-nj nekaj prav poostrenih na jeziku, a mehek glas ženski blizo mene spomni me, da se je treba brzdati vpričo nježnega spola. Radoveden, v kako druščino me je osoda vteknila, ozrem se po sopotnikih, naštejem jih šest: njo z mehkim glasom in pet moških. Kakor je sploh navada, da se na potu znanja delajo hitro, in se potniki in potnice ne ozidujejo s trojnim kitajskim zidom, za kteri je v društvenem žjvljenji treba časi dolge dolge lestvice, slišal sem, da so tudi tu ravno stavili si vprašanja: kam? odkod? po kaj? in enaka. Zvedel sem tako, da je postarni možiček, moj vis-a-vis, ki si je ravno kosmato kučmo natikal na plešasto glavo, trgovec v nekem štajerskem trgu, čigar imena si nisem zapomnil. Pravil je, da je šel na Dunaj po blago, in našteval na drobno, kako dober kup je tam, in kako grdo ga je peharil nek štajerski kupec, pri kterem je dosle blago jemal. V svojem razkladanji se je tudi k meni obrnil časi, rekoč: „Ali ni res?" Pogovor o samih suhih odstotkih, o gladkem in kosmatem suknu se mi je zdel premalo zanimiv; zato nisem pazil skozi ia skozi na moževo bistroumnost in tako mu časi nisem vedel drugega odgovora kakor: „Dä, res je!" kar je trgovčeka enkrat tako oveselilo, da me je strastno zagotavljal, da sem izvrsten praktikus, in da sem že gotovo kje pridno vatlo sukal. Temu na strani je sedel mož v najboljši starosti. Po njegovi obleki, ki ni tič ni miš, kakor pravi pregovor, sodil sem mu tako imenovani srednji stan, to je: ne kmečki ne gosposki. Zavoljo rudečega obraza pa, kjer se je, kakor na konduktorju električne mašine elektrika, zbirala na koncu precej velikega nosa posebno živa, kaj sumljiva rude-čica, imel sem ga za vinskega bi-ata, toda za poštenega. Da je temu tako, kazal mi je vedni in glasni smeh, ki ga je v obilni meri odmerjal vsaki besedi soseda trgovca; zakaj veselo srce kaže lehko vest, trdi pregovor. Sodba moja me ni goljufala. Ko se je bil namreč nasmejal trgovčevi neravno šaljivi povesti, povedal je, da je vinski kupec na Štajerskem, in da je šel v glavno mesto cesarstva, nekaj da bi si sloveče mesto ogledal, nekaj pa, da bi poiskal dolžnika, nekega krčmarja, ki mu je bil na vinu ostal dolžen. „Nisem ga sicer dobil, presneteža", djal je smejć se, a ne kesam se, Dunaj je zares lep." Z menoj v vrsti sta bila dva moža, ki sem ju brž spoznal po govorici za Kočevarja. Nista se sicer podala v pogovor, iz nekih besed pa, ki sta je govorila med seboj, zvedel sem samo toliko, da sta bila v Brni. Nekaj časa sta kimala, potem polegla po svojih bisagah in dremala, 1* 4 Najbolj pa me je zanimala oseba, zraven vinotrgovca sedeča, o kteri nisem vedel, je-li gospodična ali gospa ? Govorila je neizrečeno lehko in na lehko s svojim tovaršem. Opravljena je bila tako, da sem jej moral prisoditi veliko merico fantazije. Na ogerskem čikušu je imela dva ali tri vatle dolgo, zavesi podobno belo stvar, enako kosu velikanskega naličja, kakor se še vidi na kaki stari podobi, predstavljajoči nevesto v svatovski obleki. Druga obleka je bila pokrivalu podobna, spominjaje prav zelo na žensko nošo v srednjem veku. Zdelo se mi je tudi, da je precej let že poteklo v večnost od one dobe, ko je bila cveteča deklica. Tovarš njen, ki ga je tikala, gladil si je v eno mer gladko obrito brado, in odgovarjal na vse besede tovaršičine le s strašno debelim glasom, krože arije iz raznih oper. Obleka njegova je bila vrezana po najnovejši noši dunajskih gizdalinov. Manjkalo mu se ve da ni onih poločal, ki je umejo gizdalini tako umetno natikati na oko, niti shawla na plečih, o kterem pravi nek pisatelj , da ga ne nosijo možje, ampak neka nova vrsta stvari božjih, ki je imenuje pol-ženske. Vendar se je videlo tej gizdalinski opravi precej očito, da je marsikaj že skusila s svojim gospodom, ki se mi je videl, da je že davno mladosti slovo odpel. Ako sem se smejal štajerskima trgovcema, gledal me je srpo izpod visokega čela, a črhnil ni besedice. Tovaršica njegova pa je bila menda že tega navajena, kajti govorila mu je zmer kaj, se ve da tako nježno in tiho, da sem menil, da čujem ono sferično petje, o kterem nekteri pesniki radi poj 6. Osoda je nocoj posebno dobre volje, mislil sem si, da mi je naklonila tako zanimivo družbo. Kajti vsaj senca nenavadnega, romantičnega je obsenčevala una dva v kotu; to je bilo jasno ko beli dan, in to ni kar si bodi v sedanjih časih, ko se je po občnem mnenji že davno pozabilo,- kedaj so skopali romantiki grob. Pristavljam pa temu le to, da jaz nisem prav prepričan tega, in da si že nekaj časa glavo belim, bi-li zbiral spričila za protidokaz ali ne? Zato mi menda ni ireba še posebno omenjati, da bi se bil rad podal v pogovor z unima dvema. Toda slabost moja, da sem pri takih priložnostih precej neukreten, stala mi je tudi tu na poti. Sreča pa me je rešila iz zadrege. Tovarš zanimive sopotnice moje je bolj in bolj tiho krožil svoje napeve iz oper, glas je prihajal zmer podobnejši daljnemu grmenju o lepih poletnih večerih, komaj odmevajočemu nam na uho, ?? zadnje je čisto potihnil. Bil je zadremal. Menil sem, da se tudi nježna njegova tovaršica ne bo vpirala moči Morfejevi. Ali ker je začela iskati po svoji ročni torbici, obšla me je misel, da bo nemara poiskala si kake lepe pesmi ali kak roman, in natihoma sem se že veselil, da bom tu lehko povzel besedo, in da se bo nemara še kak estetičen pogovorček počasi razvil. Kako pa se prestrašim, ko razvije iz precej umazanega papirja meseno klobaso, in jo mirno trgati jame in pokušati. Da sem se tako goljufal in namesto knjige zagledal v roki če tudi ne premlade, vendar še zanimive dame preprozaično meseno klobaso, to se mi je zdelo tako komično, da sem se komaj zdržal glasnega smeha. Nekaj pa mi ga je moralo le uiti, ker pogledala me je, nasmehljala se mi in djala: „Dober večeri" „Bog ga daj" odgovorim jej jaz. ,,Potujete U daleč, (Spisal Davorin Trstenjak.) ^ Zgodovina slovanskih naselbin v Britaniji, Belgiji, na Švajcarskem in Spanjolskem pričakuje še svojega obdelovavca. Tudi v mali Aziji so se bili Slovani naselili, in vredno bi bilo, da bi narodopisci preiskali, koliko slovanskega življa se je še ohranilo v teh deželah. O naselbini slovenskega naroda Veletov v Belgiji in na Britanskem govori Šafarik v svojih „Starožitnostih" ; ali noben jezikoslovec ni še preiskal, kakošen upliv je slovanščina imela na jezik, šege in navade v onih deželah. V Hišpaniji so Slovani posebno za Omajidov imčli velik upliv, bilo je več imenitnih deržavnikov slovanskega rodti, kar sta Aschbach, posebno pa Polak Szajnocha, lepo dokazala.]^ O slovanshih naselbinah posebno v kantonu vališkem sem že jaz nekoliko besedic v tem listu (1866) sprožil; vse to bi vendar trebalo preiskati na mestu, ne pa po suhih pover-šnih sporočilih potopiscev, kteri večidel niso razumeli slovenskega jezika. O serbsko-dalmatinski naselbini v južni Italiji je izvrstno pisal učeni Italijan Giovenale Vegezzi-Ruscala v knjižici: Le colonie Serbo-Dalmate dol circondario di Larino, Provincia di Molise. Torino 1864. Po Vegezziju 13 80 se te naselitve godile med letom 1467—1494; vzrok izseljevanja pa je bila divjost Turkov. Bolgari so že leta 667. pod svojim vojvodom Aztekom, poklicani od Grimoalda vojvode beneventskega, v južno Italijo prišli, in so še za Pavla Diakona svoj jezik govorili: qui usque hodiequamquam et latiue loquantur, linguae tamen propriae usum minime amiserunt; ali ti Bolgari so za ono dobo javelne slovanski govorili, temoe svoje narečje uralsko, ker so Bolgari po najnovejših kritičnih preiskavah potomki na črno in azovsko morje vrženih Hunov; slovanski jezik so še le sprejeli s ker-ščanstvom v 10. stoletji. Druga selitev Slovanov v južno Italijo se je godila leta 926 *), v kterem so obsedli mesto Siponto, in so prišli celo do Puglije. Leta 1362 se nahaja v mestu primorskem Vasto v Abruzzah cerkev, posvečena sv. Miklavžu, patronu Slovanov. V oni dobi se občina Ginestra veli: Ginestra degli Schi a vo ni. Leta 1552 je bilo še 50 rodbin slovanskih v mestu Vastu, ktere so imele svojega duhovnega. Leta 1537 najdemo Slovane, posebno dalmatinske, naseljene v Montelongo, pozneje imenovano: Castelluccio degli Schiavi, v okolici Ripalda, San Blase, Cerritello. Dan današnji ste samo še dve slovanski naselbini, in sicer v selu Acquaviva (Vodaživa, Petermann piše vodajiva s francoskim j = ž), kjer je 964 moških in 859 ženskih glav, dalje v selu: San Feiice Slavo, kjer je 1064 moških in 1144 ženskih prebivalcev; torej znaša vsa naselbina 3971 duš. Ohranili so, čeravno krog in krog od Italijanov obdani, še svoj iezik in narodne svoje šege. Poslušajmo, kako se njihov jezik glasi, priliko o zgubljenem sinu, kakor jo je zapisal Vegezzi, lib. cit. str. 23.: „Jedan čovjek imaše dva sine, i več mlad onizieh je reka otacu: otac, daj mi dil blago, koi men počeka; i otac je delie njimi blago. I malodana pakta sin več mlad skupie sve, je poša 'po pato grad daleko, in ondi je propuha svoje blago živač nepravo. I kada haršie sve, velika skupoča je došla' ni grad, i on poče imati potribu. I je poša, i sa vrzie na spodar (gospodar) s'jednano pribivalac one zemlje, koj njega posla svoje njive opasti prasenja. On žudiaše puniti trbuh mohunji (tropinami), koi idahu prasenja (praset), a nikor njemu dajaše. Kada je sa spoznatie, je reka: korko sljužbenik moga otac imajo čudo kruh, a ja umiram od glad." Toliko zadosti, da morejo jezikoznalci presoditi, v kakošni obliki se je še ohranil skoz 400 let v tej naselbini jezik srbski; gotovo čisteje, ko pri naših slovenskih Gorčanih, mejaših Nemcem. *) Pod vojvodom: Jataches — Jatakes. 14 Iskre. (Spisal Fr. Zakrajšek.) Potrpežljivosti in upa zelena streha ni tako gosto razpeta nad nami, da ne bi kedaj zagledali bliskov na nebu osode. — Ako ti je Bog dal teslo, da iztešeš iz človeka pravega človeka, oj nikar naj se ti ne toži ne časa ne truda, ker visoko in preimenitno delo opravljaš. Huda nagnjenja dero rada pri vseh vratih v dušo, in pridru-živša se siceršnim sovražnikom v njej, razsajajo še huje v trdnjavi človeškega telesa ko najljutejši zopernik. Ti pa brani, trebi s svojim orožjem pesjansko posadko, in na delopust svojega življenja boš počival kakor junak po vroči bitvi, ki je otel drago domovino. Glej ga, tam leži pod domačo zastavo, hipni trud ga je prevzel. Mišičato roko ima sklenjeno črez glavo, in mokra rudečica na blagem obličji priča od prestanega dela; ali čuj, še daljni vrisk otetih rojakov prešine ga po vseh udih ¦— in prava solza zadovoljnosti kane mu hladivno po vročem obrazu: on je srečen. In ti, ki ljudi mikaš in otesuješ, ti si še veči junak in dobrotnik! — Mladina naj se skrbno varuje opolzlega berila. Dušnega strupa kuharji škilijo zavidljivo po rudečih licih , ter brizgajo kaj radi vso kužnino nesramnih misli in občutkov v mlada še nedolžna srca. Res je, v njihovem strupu plava tudi kaj goljufive slasti; pa tudi v prijetni pijači se skriva hud sovražnik, ki počasi ubija, ali vendar kedaj ubije. To pomni, da ti kdaj kesa gadje srca ne posedejo, ko bode prepozno, in ko se ti k povratku nobena rešnja stezica več ne ponudi. — Kdor je vedno v kaši, temu pogleda sreča redkokdaj skozi okno, vendar straži še pohleven up pri njegovih vratih, da ga ni strah življenja temnih brezdnov. Komur pa sreča rog obilnosti v hišo siplje, komur je že pri rojstvu iz ust blagih rojenic prijazno sodbo izrekla, temu je življenja nebo sicer jasno, toda bledi zavid oblega ko tolovaj njegovo hišo. — Človek je smel popotnik v tem življenji, zakaj veseli up drobni ko angeljček za njim, ki mu pišče nebeško popotnico na težavnem potu. On mu zaspančka nevarni trud v krepkih udih, on mu vedri in jači vse zmožnosti vedno se borečegu duha. — V koči in na prestolu se pajdaši veselja in tuge neenaka dvojica. Bkrlat je pa prežive barve, da bi zraven njega mrak žalosti kdaj prevladal. Usmiljeni videz ga milo zakriva navadnim oččm. — Ko razdraženi Davor na svetu razgraja, ziblje se vse proti temnemu prepadu, ker grmeča ruda bljuje podir z železnimi svojimi treskami; tedaj se pa umetnost seli v tiho samoto, kjer čarodejka prečudne kroge piše in prihodnjosti stanovitne zaklade na dan spravlja. — 15 Obzor. Iz Celorea. Z danaSnjira listom ?? nastopil „slov. Glasnik" svoj deseti tečaj. O tej priložnosti se še enkrat zahvalja vsem svojim dosedanjim podpornikom in je prosi tudi v prihodnje njih blagovoljne podpore naŠi lepo-znanski književnosti, da se bo ž njih pripomočjo spešno razvijala ia če daljo obilnišega sadu donasala. Lepo število najboljših slovenskih pi.sateljev — hvala jim presrČna — se je že zvrstilo okoli slov. Glasnika in mu obljubilo svojo krepko podporo v novem letu; v svesti naj si torej bodo čast. bralci, da jim ustreže vsak list s prav mikavnim, jedernatim berilom v vezani in nevezani besedi. Mimo sestavkov, v prvem listu pričetih, pripravljeni so med drugimi manjšimi spisi že za natis: „Neraski valpet" povest od J. Jurčiča, Trstenjakovi spisi „0 stari Akvileji," „0 raznih starinskih stvareh" itd., —„Turki na Slovenskem" od J. Parapata, „Narodske stvari" od M. Valjavca in še mnogotero drugo blago , ki je nam iz Beča Ljubljane, Gorice, Zagreba in drugih krajev od jako čislanih slovenskih pisateljev se za tekoče poletje obljubljeno. Sklepamo to vabilo z živo željo, da bi našel naš edini lepoznanski list s Časom toliko materijalne podpore med Slovenci, da bi mogel pri enaki ceni vselej na celi poli na svitlo hoditi. Za cölo leto velja „slov. Glasnik" 3 gld., izhaja pa 5. 15. in 25. dne vsacega mesca. Koledarček za navadno leto 1867. Na svitlo dal M. Vilhar. V Ljubljani. — Sredi zime so dišeče cvetlice preredka prikazen; s toliko veČim veseljem bodi v sedanji osorni, poeziji neugodni dobi pozdravljen pričujoči književni obrodek, ki obsega mimo navadne pratike lepo kitico railo-glasnih, rekli bi, narodu iz srca vzetih pesmic, med kterimi jih je dobra polovica čisto novega dela. Gorka ljubezen do premile domovine, živa Čut za radosti in grenkosti njenih sinov in vroča želja po lepši prihodnjosti predragemu narodu — ta blažena trojica mu odmeva zdaj v milo-tožnih, zdaj krepko-veselih, pa vedno domaČih glasovih iz ubranih strun, da se morajo te miČue poezije vsakemu, kdor je bere, na prvi mah prikupiti; pesnik ume pa tudi bolj ko vsi njegovi vrstniki narodu v srce seči. Mnogo starših Vil-harjevih pesem se je že vdomačilo med ljudstvom ; da se to tudi s pričujočimi, po Koledarčku prvokrat naznanjenimi kmalo zgodi, to bodi vaša skrb, slovenski skladatelji, če jim pesnik sam brenka ne ubere. Sklepamo kratko naznanilo s srčno željo, da Vilharjeve pesmi kmalo zbrane v lični obliki beli dan zagledajo! SloT. nemški slorar. Veliki slovensko-nemški slovar, ki ga ima naS sloveči jezikoslovec Levstik v delu, bode brez ugovora najimenitniše, naši literaturi najpotrebniše delo, kar jih smemo Slovenci v teku prihodnjih de-setih-dvajsetih let pričakovati; kdo bi nam torej zameril pravične želje po njegovi skoranji izdelavi in izdavi? — Po naši misli je na vse strani po-polen slovar pri današnjem stanji naše književnosti se nemogoča reč; prepričani smo, da g. Levstik popolnoma ugodi svoji nalogi, ako nam s svojim korenitim jezikovim znanjem v red spravi in razloži besedno blago, ki se mu je v izdelavo izročilo, kakor hitro bo dovršena nabira besedi in rekov iz najboljih slovenskih spisov starše in najnovejše dobe; to pa utegne marljiva roka, ako jo vodi resna volja, v primerno kratkem Času srečno dognati, 'A 1^^ preveč izbornega knjižnega pridelka. Naj se pomni tudi pri jzdelavi slov, nemSkeg^ slovarja, kar učeni Schlözer pile; Man kanu und 16 soll nach Vollkommenheit streben und muss gleichwohl, da die Natur keinen Sprang macht, anfänglich mit halb vollkommener Arbeit zufrieden sein ; zögert man damit, in der besten Meinung, das Gute recht gut zu machen, und will die unvollkommene Arbeit nicht eher produzieren , als bis alles vollkommen ist: so zieht sich die Unternehmung in die Länge itd. — potem pa bodo škoda veča od koristi , če slovar še le v kakih desetih letih ali še pozneje izpod peresa dobimo. LepozDanski časniki. Slovenci se radi oziramo po lepoznanski književnosti slovanskih bratov na jugu in severji; upamo torej, da ustrežemo čast. bralcem z naznanilom najboljših hrvaško-srbskih in Čeških lepoznanskih listov ž njih celoletno ceno vred : V Zagrebu izhaja a) „Dragoljub'', nov zabaven in podučen tednik, pod vredništvom znanega književnika Gj. Deželica; želimo mu najboljši vspeh med brati Hrvati in tudi obilo podpornikov med nami Slovenci, da se književna zveza med južnimi Slovani še bolje utrdi! Cena mu je 5 gld.; b) „Bosiljak", list za mladino, dvakrat v mescu po 3 gld.; V Novem Sadu izhajata trikrat v mesecu: „Danica" po 5 gld. in „Matica" po 4 gld., v Belem gradu pa „Vila" po 5 gold. — V češkem narečji izhaja v Pragi izvrstni tednik ,,Kvety" z literarno prilogo ,,Včela" po 6 gld. 20 kr., in dvakrat v mesecu bo izhajal ilustrovani Časnik „Praha"^ cena mu je 3 gld. 40 kr Mej ali med! Abecedna vojska je, hvala Bogu, med nami minula, ob-likarski vihar je potihnil, vnel se je v^sndar nov boj zoper posamezne besede in njih dosedanje lice v pisavi, ki včasi prav po nepotrebnem moti toliko potrebno edinost. Sprožila ga je nova, na staro slovenščino oprta Levstikova in po njegovi posneta Cegnarjeva šola, ki ima po naših mislih pri mnogih prednostih to slabo stran, da ne popravlja samo, kar je v resnici pomanjkljivo ali napačno, ampak sem ter tje tudi prenareja , kar je že v dosedanji obliki dobro in po mnogoletni rabi v knjigi utrjeno. Le-sem spada n. pr. tudi nenavadni, večini slovenskega naroda neznani ,,mej", ki žuga koreniti, vsem Slovenom znani „med" popolnoma izpodriniti. V stari slovenščini se glasf ta predlog ?????, v hrvaščini med ali medju, v Češčini m ? z i, v polščini m i e d z y in v ruščini ????? — ktera oblika ima torej več pravice do knjižne rabe: mej ali med? Upamo, da zadobi nas „med" spet staro pravico in veljavo, kakor se jo v najnovejšem času okorni „nej * umaknil obliki „nij", ki je bliža našemu „ni" in slovenskemu uŠesu ne zvoni tako zoperno kakor prednica „nej". Novina. V Lipskem pri Hässlu je prišel na svitlo polskonemški del obširnega slovarja: „Nowy dok^adny s^ownik* od draBoocha=Arkossya; cena 4 toi. 15 gr. Nemsko-polski del izide tekoče leto. — V Zagrebu pri Jakiča „Sbirka hfervatskih narodnih poslovicah i riečih" od M. Stojanoviča, cena 1 gld. 50 kr. Prevažno delo za jezikoslovje. — V Budišinu pri Smolerju „Laut-nnd Formenlehre der oberlausitzisch-wendischen Sprache" od dra Pfuhla, s posebnim ozirom na staroslovenŠčino, cena 1 gld, 34 kr. listnica. G. dru V. z. Če je mogoče, vsaj do pomladi; J. C. v. L. Premalo izvirnih misli; g. dru G. K. Prav všeč mi bode; g. A, D. Lanski Glasnik 2. polletja morete dobiti za 1 gld. 50 kr.; g. J. K. v. G. „Slovenec" velja polletno 4 gld. 80 kr.; g, 8. Ž in M. V. v. V. Hvala; kmalo; g. D. T. Hvala za vse ; kmalo pride na vrsto; g. J. P. pri et. C, in g. J. P. v. L. Dobro došlo; kmalo se prične natiskovanjo. g, Fr, L, v, L. Prosim kmalo spet kaj; g. A. Ž. v. G. Večina se porabi._ ' Vrednje iu na »vitlo ä^e; A Jaaežič, tiska pa J, * Fr, Leon,