PoIMna platana v gotovini.
Leto. VII, It. 41. V LSublfani, v četrtak 22, februarja 1923. Posam. It. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V., Stev. 8. Četrtkova Številka „NAPREJA"
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmatsko-delavske zveza«
Stane letno 42'— Din, mesečno 3-50 Din.
Kandidatne liste SSJ in KDZ za skupščinske volitve 18. marca 1923.
Za ŠTAJERSKO volilno okrožje: Nosilec liste:
FRANJO KOREN, pekovski mojster v Celju.	.	•
SrezkS kandidati:
Za volilni srez:
BREŽICE: Ivan Baraga, železničar v sj Brežicah.
■'/. ..namestnik: Mardn Umek, pete. sin. v Globokem.
CELJE: Franc Jelen, železničar v Celju, Gaber je.	v
namestnik: Andre' Martinšek. rudar v Velenju.
DOLENJA LENDAVA: Valentin Hrastnik, tov. delavec in župan v celjski okoliški občini,
namestnik:	Ernest	Judec,	rudar,
Griže-
KONJICE: Ljudevit Flor, mizar v Oplotnici,
namestnik: Karel Lešnik, posestnik v Vojniku (okolica).
LAŠKO: Ivan Krušič, strugar v Trbovljah,
namestnik: Peter Logar, strojnik v Mežici.
LJUTOMER: Rudolf Špendel, strojevodja v Velenju,
namestnik: Franc Tratar, rudaT v Zabukovci.
MARIBOR desni breg: Alojz Leskošek, strok- tajnik v Celju, namestnik: Josip Dorn, poslovodja v Slov. Bistrici.
MARIBOR levi breg: Alojz Leskošek, strok, tajnik v Celju, namestnik: Josip Dorn, poslovodja v Slov. Bistrici.
MOZIRJE: Ljudevit Flor, mizar v Oplotr-nfici.
namestnik: Karol Lešnik, posestnik v Vomiku (okolica).
MURSKA SOBOTA: Valentin Hrastnik, tov. delavec in župan v Celjski okoliški občini.
namestnik:	Ernest Judec. rudar,
Griže.
ORMOŽ: Franc Rozman, mizar v delavnici južne žel. v Ptuiu, namestnik: Anton Talan, usnjar v Ptu u.
PREVALJE: Ivan Krušič. strugar v Trbovljah,
namestnik: Peter Logar, strojnik v
Mežici.
PTUJ: Franc Rozman, mizar v delavnici
južne žel. v Ptuju.
namestnik: Anton Talan, usnjar v; Ptuju.
SLOV. GRADEC: Franc Jelen, železničar v Celju, Gaberje, namestnik: Andrej Martlnšek. rudari
v Velenju-
ŠMARJE: Ivan Baraga, železničar v Bre* žicah,
namestnik: Martin Umek. pas. sin v
Globokem.
*
V LJUBLJANI:
ZVONIMIR BERNOT, urednik »Napre-ja« in tajnik SSJ in KDZ v Ljubljani, namestnik: MILOŠ TROBONJAČA, kovač v Ljubljani, Spodnja Šiška.
*
Za KRANJSKO volilno oikrožje: Nosilec liste:
KAREL KISOVEC, železniški uslužbenec v Ljubljani,
Srezki kandidati: za volilni srez:
ČRNOMELJ: Mihael Mušič, župan v Dragatušu.
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu.) (Dalje.)
Tretje poglavje.
Prvi korak po božji milosti — Vele-križ reda zlatega petelina. — Toaletne težkoče- — Subvencioniran bik kranjskega deželneoa odbora. — Kri na kri. — Tornado in poplah v areni. — Groza dveh minut. — Sherlock Holmes žvižga. — Narod se solzi. — človeku ni dobro samemu biti.
Končno ie Zaplotnikov Franceli toliko napredoval, da se ie lahko javno preizkusil. Neke noči so ga preselili tajno v bočno krilo kraljevskega gradu, da bi bil pri rokah, kadar ga bodo potrebovali.
Prvič naj bi zastopal kralja pri velikih bikoborbah. Slavni toreador Diego Rod-riguez ie slavil desetletnico svojega delovanja in glavno mesto ie pripravilo slavnost kakršne že davno ni bilo videti. Bi-koborbci pomenijo namreč pri Špancih
vse kai več.1 kakor pri nas operni tenorji ali pesniki. Slavni toreador ie najpopular-neša oseba ne samo v mestu, temveč tudi v vsei državi in vsak najbolj zanikrni Španec zna niegov življenjepis popolnoma naizust. Ministrstvo, ki ne prija takemu toreadoriu, pade, nai kralj hoče ali noče. Radi tega mogočnega političnega vpliva mora take kapacitete celo kralj temeljito respektirati in povprašati za njih cenjeno mnenje, kadar hoče izvršiti kaj važnega-
Francelinova naloga ni bila na prvi pogled težavna. Pokazati se ie moral v kralievski loži amfiteatra in do vsaki točki, ki io izvrši Toreador. prijazno mahniti z roko. Potem je moral sprejeti senora Diega Rodrigueza v avdijenci, ga pohvaliti za izvrstno izvršeno nalogo in mu pripeti na prsi velekriž svetega reda Zlatega petelina, ki ga dobe le velezaslužni možie in izjemoma tudi tuii vladarji kot posebno visoko odlikovanje-
Gospoda Zaplotnika so oblačili kakor nevesto v zrcalni dvorani. Dvanajst ur je preteklo, predno se je bil ves v kraljevskem. bogato v zlatu vezenem obla-
čilu. Česali so ga in popravljali, da ga je že vse bolelo. Sherlock Holmes se je jezil in besedičil, češ, da je taka pretirana natančnost odveč, da bo vsa pozornost občinstva obrnjena na toreadorja in bike. ki so neprimerno bolj zanimivi. Toda dom Pedro Miguel in senor de los Pajdalos de la Zalamanka sta nacbrže bila prepričana, da prideta v višji plačilni razred, če se skušnja posreči.
Končno, ko so bili vsi gumbi raznih plaščev, vsi traki škapulirjeV in bandalir-iev. vse vrvice sponke in prepone, redi, znaki in zvezde, mantilje in pentlje in vse drugo, kar spada k pestri in bogati kraljevski obleki, zaprto, zvezano, pripeto, zaveseno ooasaeno in priveseno, tedaj se je Zaplotnikov Francelj domislil, da ie na nekaj pozabil- Dolgo je listal v svojem slovarčku. da bi našel pravo špansko besedo in mogel senorju de los Pajdalos de la Zalamanka in donu Pedru Miguelu pojasniti, zakai se mora*© zopet vsi gumbi odpeti, traki in vrvice razvezati, spone in prepone razrešiti. Primernega izraza ni našel; oba dvorjanika pa sta brala raz niegov kisli obraz in njegovo premikanje.
SodruSi svoje dolžnosti nisi Izpolnil, te nisi „Hapreiu“ ali »ljudskemu glasu“ pridobil najmanj dveh novih naročnikov!
namestnik: Jari' Gorše, kmet v Obrhu.
KAMNIK: Janko Cvajner, kleipar v Spod. Senici, obč. Medvode, namestnik: Franc Čeme, tov- delavec v Stožicah.
KOČEVJE: Ferdinand Oberster. mali kmet v Novi gori (Črmošnjice). namestnik: Ferdinand Stritzel, mali kmet v Brezjem (Črmošnjice). KRANJ: Josip Pintar, železničar z Jesenic,
namestnik: Anton Thaler, tov. dela v ec z Javornika.
KRŠKO: Alfred Pičinin, mali posestnik iti žel. poduradnik v Radečah, namestnik: Josip Stary, uradnik v Krškem.
UTIJA: Josip Pastorek, knjigovez v Ljubljani,
namestnik: Josip Prašnikar, ur. sluga v Višnji gori.
LJUBLJANSKA OKOLICA: Janko Cvaj-ner. klepar v Sp. Senici, obč. Medvode,
namestnfk: Franc Černe, tov. delavec v Stožicah.
LOGATEC: Ivan Krašovec, mali posestnik v Hribarjevem (Št. Vid nad Cerknico).
namestnik: Karo! Mršek. kmet v. Ravniku na Blokah.
NOVO MESTO: Mihael Mušič, župan v Dragatušu,
namestnik: Jurij Gorše, kmet v Obrhu.
RADOVLJICA: Josip Pintar, železničar z Jesenic,
namestnik: Anton Thaler, tov. delavec na Javorniku.___________________
Naši dnevi.
V tem burnem času bližajočih se volitev, v tem času, ko se vse stranke in strančice pehajo z vsemi mogočimi sredstvi za dosego kar največjega šte* vila mandatov, v tem času najgrših metod političnega udejstvovanja in ve* likanskih obljub od vseh strani in niče« vih dejanj v resnici — v tem času se nepristranskemu opazovalcu z nobenim političnim strupom otrovamemu člove* ku porajajo čudne mislL
kje ga boli. Dimilo jih .ie prav bolestno, da ie bilo njuno skrbno delo zastoni in v duhu sta se zaobljubila, da pred prihodnjim oblačenjem Franceljna vedno povprašata. če morda ni česa pozabil.
Kmalu nato se je peljal kralj Alfonz XIII., naš Zaplotnikov Francelj, v dvomi ekvipaži s krasnim komorni št vom v areno. Sherlock Holmes mu je sedel nasproti, preoblečen v častnika osebne kraljevske straže.
Na ulicah je navdušeno ljudstvo glasno klicalo slavo našemu junaku, ki Je pokimal z lahnim nasmehom na vse strank Njegova duša pa je bila popolnoma mala- Neskončno oblačenje, večno opomt-njanle poslednje korepetioije. strah pred morebitnim atentatom in še boli pred kako nesrečo, ki bi ga mogla razkrinkati, vse to mu je mučno legalo na dušo. Ah, bože moj če bi takole v Velikih Laščah pri Ribnici vedeli, kai on tu počne! Grlo se mu ie ožilo in vsak trenutek ie pričakoval klica:
»Prevara, to ni naš kralj!«
O, jej, in vsak trenutek lahko prileti bomba. Kadarkoli je kočijaž počil z bičem, je streslo Zaplotnika in ozkosrčno je po-
Razmeroma najmočnejša stranka v naši državi so danes gotovo radikali. če so tudi v moralnem oziru, je drugo vprašanje. Vsekakor pa so si pri seda= nji notranjepolitični zmešnjavi osvojili nadvlado nad vsemi drugimi strankami in si ustvarili v svrho vplivanja in izida bližajočih se volitev takozvano »tira* ni j o večine«. Ta tiranija se opira na vsa mogoča dejanja državne oblasti. Proti tej tiraniji bi morali biti na straži vsi, ki jim je za blagor države in s tem ljudstva, ki ga zastopajo. Tega prejšnji parlament ni znal, ali pa ni hotel. Da* nes vidimo posledice:	opozicionalce
manjših strank so napravili neškodljive na ta ali oni koruptni način (muslima* ne, samostojneže), druge zopet so izlo* čili kot strup iz parlamentarnega života (komuniste), pri tretjih so zopet teme* Ijito izrabili njih naivno plemensko in državnopravno * zgodovinsko naziranje in mentaliteto (Hrvate) itd.
Namen posvečuje danes sredstva. To pa nikjer bolj kakor v politiki. To* da bili so časi, ko se je bil bolj načelni boj. V sedanjem času in v teh novih zgodovinskih mejah se način politične* ga strankarskega boja sedanjih vlasto* držcev uvaja tudi pri nas. Sicer še nismo padli tako nizko, da bi se »palile kuče« (zažigale hiše), če si ne daš zlepa vtep* sti mnenje in prepričanje tistega, ki si domišljuje, da ima pravico do nadvla* de. Toda vsi ti znaki balkanizma in fa* šizma se pojavljajo danes že tudi pri nas. Demokrati, pri nas sicer neznatni, a opirajoč se na prejšnjo moč v parla* mentu, hočejo uvesti pri nas družabno in politično tiranijo, ki ne pripušča do* sti izhodov in hoče zasužnjiti dušo sa* mo. »Orjuna«, nacionalistična organiza* cija, kakor se sama imenuje, ni nič dru* gega kakor izvrševalni organ stra~ke, pretepaška tolpa, sestoječa iz nekoliko inteligentov, ki jih vodi slepi egoizem, v večini pa iz naivnih, politično nezre* lih mladičev, ki jih vodi samo fraza in —posurovelost.
Akcija rodi reakcijo. Jasno je, da si nasprotnik ne bo pustil uničevati last* nine in svojih ustanov od peščice nadu* težev. V ospredju vsakega boja ne bodo več načela, razlogi in dokazi, temveč ulica s svojimi nožmi in bakljami. »Če ne boš pokoren, te bom uklonil z na* sil jem« je danes načelo vseh tistih, ki
se potapljajo. Proti takemu nasilju nad duhom in prepričanjem se je treba bo* riti. Pa ne z istim orožjem. Treba se je boriti proti nagnenju ljudi in stranke, ki hoče vsiliti svoje lastne ideje in de* janja kot edino veljavno življensko na* čelo vsem tistim, ki so drugega mišlje* nja. Boriti se je treba proti onim, ki ovirajo razvoj pravih osebnosti in zna* čajev, ki vzgajajo s svojimi metodami in svojimi darovi same hinavce, peto* lizce in neznačajneže.
Pod takimi pogoji in v takih raz* merah je izključeno vsako socialno iz* boljšanje. Ljudje begajo danes iz ene stranke v drugo, ne oziraje se na pre* pričanje. Mnogi se ogibljejo sploh vsa* kemu političnemu udejstvovanju, ker so obupali nad boljšo bodočnostjo. To je najžalostnejši pojav. Koritarstvo slavi danes svoje orgije. Včeraj navdušen »socialist« (ki pa v srcu nikdar socialist ni bil), je porabil politično konjunkturo ter prešel v tabor vsemogočnih radika* lov. Včeraj zagrizen nacionalec in od* padnik, pozneje jugoslovanski demo* krat, je danes navdušen radikal. Saj se obeta obilen sad! Pri takih nizkotnih vplivih ni čudno, da trpijo splošni in te* resi družbe.
Toda pri vseh teh žalostnih pojavih je opaziti vsaj eno razveseljivo dejstvo: vsak pošten in razsoden človek čuti to zlo. čuti vso gnilobo, čuti, da bo treba novega socialnega preporoda. Občuti razliko med korupno moralo trenutne sedanjosti in pravo moralo bodočnosti. To čuti vsakdo; moralo sedanjih resnič* nih ali vsaj dozdevnih vlastodržcev mo* ra vsakdo obsoditi, razbiti se morajo, kakor pravi nemški filozof Nietsche, »table njihovih vrednot«. Kdor to hoče, je danes zaničevan, opljuvan, križan. — Pa kljub temu bomo razbijali in razbili
Vsakdo bo mislil, da je danes so* cializem poteptan in kapitalizem na vr* huncu svoje moči in slave. Starorimski kapitalizem in imperializem je slavil najhujše orgije — tik ob svojem poginu. Propadla je vsa morala, vsa poštenost, vse prvotne vrline. Koritarstvo in uži* vanje je bilo geslo. Kakor takrat, trpijo ljudje tudi danes na praznih srcih, ki so postala po veliki vojni tako pusta. Sovraštvo, strah in nezaupljivost sreču* jemo danes najpogostejše. Kdo nam je tako izsušil naša srca? Kdo nas je oro*
gledal Sherlocka Holmesa, ld ie sedaj mirno 'in ni premaknil niti poteze na ostro začrtanem obrazu. KLjub temu. da ni trenil niti s trepalnicami, se je Zaplotniku vendarle zdelo, da se vedno nasmehuje. To mu ie vrnilo nekai miru, zakal Sherlocku Holmesu je zaupal brezmejno.
Kraljev vstop ie pozdravila arena preburno. Sherlock Holmes ie porinil »kralja« do ložine ograje. Zaplotnik ie zamahnil z roko v pozdrav, kakor ga je naučil don Pedro Miguel. Roke so se mu pri tem tresle, kakor v slabem kinematografu, toda občinstvo je mislilo, da ie kralj posebno veselo 'n dobro razpoložen.
Na Sherlocka Holmesa znamenje Je vrgel Zaplotnik ključ od hleva v areno, češ, da naj se borbe začno.
Bikoborbe!
Franc Zaplotnik si Jih je mogel samo netesno predstavljati. Vedel je. da je bik včasih strašna zverina. Nekoč je doma v Velikih Laščah zbezlal občinski bik. Z visoko dvignjenim repom, z glavo sklonjeno globoko k zemlji pihaloč in vrteč oči. ie bezial oo vasi naravnost k županovi hiši, ki ie bila pokrita z rdečo opeko. Vsa fara te bežala pred znorelo živaljo. In to
ie bil čisto navaden bik, subvencioniran od deželnega odbora kranjskega- Kai pa šele ti-le biki iz slavne Andaluzije, ki podedujete po očetih svojo jeznorito nrav in ki jih od mladega vedno nalašč dražijo.
Nikakor ne moremo podrobno op's ati potek začete četvorke in borbe same. Gledališče, ki ga še nikoli ni videl, je Zaplotnika tako prevzelo, da je skoro pozabil na svoo zvišeno vlogo. Oči je mogel izgubiti in bil ie kakor zamaknjen. Sherlock Holmes, ki ie stal za njim. mu je še-oetaie pojasnjeval, kai je to pikadri. ban-derileri. kuli in kakšne so niihove naloge tekom borbe. Ko oa ie prihrumel skozi vrata velikanski bik. divii in strašen, se naš ljubi Zaplotnik ni mogel več zdržati, sopihaioč se ie sklonil daleč čez ograjo. Še bolj ie bil razburjen kakor pri fantovskih tekmah na vasi v Velikih Laščah. Don Pedro Miguel ga je moral pocukati za rokav kraljevske man til te. da bi prišel k sebi. ker se kai takega za kralja ne spodobi. Ali, kakor Je Sherlock Holmes popolnoma pravilno pripomnil, je bilo to nepotrebno. Kakor hitro se ie v areni prikazal bik. ie občinstvo na kralja popolnoma pozabilo.	(Dalje	Pr,h->
paJ vere V Žlove^attsfvo? KaEo Sodo so* dili o nas ljudje čez nekaj desetletij? Treba nam je predvsem reforme mo* rale. Treba nam je nove vere v ljube* zesn do bližnjega, to je v socializem, ob* noviti moramo nauk o enakosti in brat* stvu.
Nova morala že trka krepko na duri Socializem ni samo trenuten pr o* gram. ki se jutri preživi. Socializem je vera, morala, nujnost Zmaga socializ* ma je kljub trenutnim navideznim ne* uspehom v vseh državah na Zmagoslav* nem pohodu. Pretepaške tolpe na tej ali oni strani, zlato, visoka mesta — vse to ne bo nič pomagalo. Zmagalo bo tisto, kar tli dandanes po tolikem ne* človeškem trpljenju v srcu vsakega: končno odrešenje po novi pravici, po novem evangeliju — po socializmu. Ce se človeštvo noče samo uničiti, potem mora zapustiti današnjo pot nepošte* nosti, podkupljivosti, uživanja, lenobe, na drugi strani pa zatiranja in izrablja* nja sočloveka. Na praporu socializma so sledeče čednosti: pravica, pokoršči* na, disciplina, pridnost, vestnost ter umstvena in srčna izobrazba. Radi tega je gotovo: po tem moraličnem zastrup* ljenju in opojnem uživanju mora priti Končno iztreznenje — popolna zmaga socializma.
Le ob pravem času se še nauči spoznati razliko med garjevci in čistimi
t Dr. Ivan Tavčar.
Razen mladine, ki je stopila šele po Vojni na politično bojno polje, pozna Tavčarjevo ime vsak Slovenec, če se je količkaj bavil z javnimi posli. Dr. Ivan Tavčar ni bil le ljubljanski župan, kranjski deželni odbornik in državni poslanec, temveč se je kot politik izka* zal posebno s svojim delom za narodno napredno stranko. Kot voditelj te stran* ke je Tavčar neverjetno močno vplival ne le na politične, ampak tudi na gospo* darske in kulturne razmere na Sloven* skem.
Kakor nismo in ne moremo biti za* dovoljni z liberalizmom, ki ga je ta stranka presadila iz tujine na sloven* ska tla, tako ji moramo priznati, da je vršila pri tem svojem delu velevažno in nujno zgodovinsko nalogo, kajti šele po izvršitvi njenega dela je bilo mogoče začeti z delom za socializem, ki se v nobeni deželi ni in se niti ne more vko* reniniti, dokler ni odpravljeno politič* no, gospodarsko in duševno tlačanstvo.
Dr. Tavčar tega ni vedel, ker se resno nikdar ni bavil s socializmom. Toda iz liberalnih nagibov, iz svoje glo* boke svobodomiselnosti, posebno glede odprave duševnega tlačanstva, je ven* dar nevede in nehote delal za sociali* zem, nekako podobno kakor Karel Hav* liček Borovsk^ pri Čehih. Nič ne po* maga boriti se proti socializmu, če pa postavljaš take zahteve, ki jih bo mogel uresničiti edinole socializem! Tavčarjev »Slovenski Narod« je vzgojil m«trsika* terega socialista!
Seveda pa se ne smemo čuditi, če ao bili ti socialisti precej »liberalni«. Na* ravno je to. _ Svobodomiselstvo jim ni pomenilo boja za pravo svobodo miš* ljenja, temveč samo boj proti nasilstvu takrat vladajočega mišljenja. V tem se nam zdi, da leži ves Tavčarjev greh, da je v neenakem, obupnem boju proti vladi nazadnjaškega klerikalizma poza* bil na pozitivno stran svobodne misli. Toda — niti ne smemo reči, da je po* zabil nanjo, le časa ni imel, da bi bil mislil na pozitivno stran, ker mu je boj vzel vso energijo. Dokaz za to vidimo
V Hejsivu, da je na stara Ie?a proti »Na* preju« branil katoličanstvo, ko je — se* veda pomotoma — mislil, da brani svo* bodno misel. Branil jo je v resnici prav tako malo, kakor takrat, ko se je iz strahu pred nevednimi masami boril proti splošni in enaki volilni pravici. Bal se je, da bi zmagala neumnost, zato neumnim ni hotel priznati volilne pra* vice, pri tem je pa meril neumnost po liberalnem merilu:	bogati	so pametni,
revni so neumni. Ker imamo med socia* listi še dandanes take »liberalne« socia* liste iz starih časov, ki iz istega razloga govore proti ženski volilni pravici, češ, ženske še niso zrele, zato se ne smemo čuditi Tavčarju. Prava svobodomisel* nost zahteva svobode tudi za najmanj* še in najslabše, ker ve, da bodo šele v svobodi mogli rasti in zbirati moči.
Tavčar je imel silen vpliv na naš narod, to tembolj, ker se je udejstvoval na vseh poljih, posebno je pa tudi kot pisatelj oral zelo globoke brazde. Zgo* dovinar bo z lahkoto opravičil vse nje* gove zmote, z veliko težavo bo pa zbral komaj desetino tistega, kar je ta delavni mož prispel k napredku našega ljudstva. Devet desetin bo ostalo pozabljenih, ali pa si jih bodo lastili drugi, posebno tisti, ki so v Tavčarjevi senci pridno pasli svojo lenobo.
Tedenski pregled.
Ponedeljek, 12. febr.: Pašič se odločil obiskati naše kraje radi agitacije med Nemc.i — Francozi in Belgijci prepovedujejo izvoz iz Poruhrja v Nemčijo in njenim ministrom vstop v zasedeno ozemlje.
Torek. 13. febr.: Neodvisna delavska (komunistična) in demokraška stranka vložili kandidatno listo za Belgrad. — Klerikalci ustanavljajo po Sloveniji svoje farofašistovske organizacije. — Sestavili so komisijo za razmejitev z Reko. — Češkoslovaški parlament sprejme zakon o zaščiti države. — Nove aretacije Italijan-* skih komunistov. — Angleška zbornica otvorila svoja zasedanja. — Zavezniške vojne ladje se ne upajo dvigniti mine v smimskem pristanišču, čeprav so dobile tak ukaz. — Francozi in Belgiici zasedajo nova nemška mesta. — Bivši dijak zvr-šal atentat na vodjo macedonskih četašev Aleksandrova, ker ga je zamikala od naše vlade razpisana nagrada.
Sreda. 14. febr.: Predkonferenca o Južni železnici v Belgradu. — Bolgarska zemljoradniška stranka izključila tri svoje ministre, ki so radi nekih umazanih svojih afer odstopili. — Turki se v Traciji pripravljalo na novo vojno in so začeli preganjati grško duhovščino. -- Litva dobila Memel, Poljska del nevtralnega pasu na meji z Litvo. Obe državi se zastrupljeno gledata. — Nemoi so začeli v zasedenem ozemlju izvajati bojkot proti Francozom in Belgijcem. — Angleški ministrski predsednik izjavlja, da še ni prišel čas. ko bi mogla Angleška posredovati med Francosko in Nemčijo. — Policija prepovedala vse komunistične In republikanske shode v Belgradu in v Južni Srbiji.
Četrtek, IS. febr.: Sodr. Nedeljko Dl-vac nosilec liste v okrožju Veliki Bečke-rek in Velika Kikinda. — Pašič si je premislil priti agitirat med Slovence. — Konferenca o Južni železnici se otvorila v Rimu, kamor so šele zvečer odpotovali naši zastopniki. — Grška vlada,se odločila za ljudsko glasovanje, če naj bo Grška monarhija ali republika. — O Cičeri-nu poročajo, da je v Berlinu dosegel ru-
 n a
skc-nemškb-fttrški blok proti zaveznikom, — Zavezniki odklanjajo odstranitev svojih vojnih ladij iz turških pristanišč in vztrajajo pri določbah Sudanskega premirja. — Angleška prepovedala Francozom prehod skozfi ozemlje, ki se nahaja v njeni upravi. — Pogajanja med starini In mladini za skupni • nastop v Ljubljani so se razbila- Druge »napredne« meščanske stranke tudi ne marajo v blok.
Petek. 16. febr.: V Ljubljani določene naslednje kandidature: dr. Perič SSDL, prof. Reisner za JDS, dr. Gosar za SLS, dr. Ravnihar za NNS, Ivah Deržič za NSS, inž- Sukiče za samostojno kandidaturo. Videti je torej, kako je blagoslov mnogfih strank v tesni zvezi z blagoslovom premnogih advokatov. — Laški senat odobril sv.-margheritsko pogodbo. —■ Vrhovni svet zemljoradniške stranke na Bolgarskem odobril izjavo Stambolijske-ga v Belgradu, da se Bolgarska odpoveduje Macedoniji. — Pariška konferenca zahteva od Bolgarske odplačevanje reparacij. Bolgarska zahteva znižanje, od-goditev in pomoč pri najetju posojila. — Opozicija v angleški zbornici predlagala na iniciativo delavske stranke konferenco za revizijo mirovnih pogodb. — Francozi konferfrajo z Angleži, da bi ti ne nastopali za pogaianja z Nemško.
Sobota, 17. febr.: Dr. Ninčič je odklonil kandidaturo v mariborskem okrožju. sprejel pa io je finančni minister Sto-jadinovič. — Notranji minister izdal na-redbo proti kršitvi miru in volilne svo* bode. Radikalci so. kakor znano, naivečjl kršilci. — Protestna stavka francoskih rudarjev radi zasedbe ruhrskega ozemlja ne uspeva. Organizacija je zanič. — Vložitev golouhovske kandidatne liste za mariborsko okrožje. Lista je peta.
Nedelja, 18. febr.: »Jutro« poroča, da je dr. Kukovec vložil tožbo proti Hribarju, ker je ta nagovarjal liberalnega prekmurskega kandidata, naj prekliče svojk) kandidaturo.
Politične vesti.
+ »Pojdimo skupaj! Prokletl boste, če ne greste v enotno fronto!« Tako je vpil Jože Nachtigal na mariborskem go-louhovskem oblastnem zboru 28. januarja- Nato se je srdito tepel za svoj mandat, pa je podlegel Favaievi prebrisanosti. Veren drug mu je Miha Koren, bivši komunistični poslanec. Kajpak, Nachtigal in Miha Koren sta bila vedno »radikalna«, zato tudi kandidirata pri — radikalcih!
+ Kandidature na Slovenskem. V Ljubljani te bilo vloženih 7 kandidatnih list po sledečem redu (imena nosilcev v oklepaju): 1. SLS (dr. Gosar), 2. NSS (Deržič), 3. SSDL (dr. Perič). 4. Napredni blok (Reisner), 5. Nar. liudiska stranka1 (dr- Šušteršič), 6. Nar. radikalna stranka (dr. Zupanič), 7. SSJ (Zv. Bemot). - V kranjskem volilnem okrožju je bilo vloženih 10 list: l.SLS (dr. Korošec), 2. SKS (Ivan Pucelj), 3- NLS (dr. Šušteršič), 4. NSS (Rud. Juvan), 5. JDS (dr. Žerjav),• 6. Slov. kmečka (Radičeva) republikank sak stranka (dr. Šibenik), 7. SSDL (prof. Vlad. Fabjančič). 8. Slov. rep. (Novača-nova) stranka (Josip Murn), 9. Radikal-ska (dr- Zupanič). 10. SSJ in KDZ (Karel Kisovec). — V mariborskem volilnem okrožju Je bilo vloženih pa kar 11 list s
1.	JDS (dr. Kukovec), 2. SKS (Drofenik),
3.	SLS (dr. Korošec), 4. Slov. rep. stranka (dr. Novačan), 5. golouhovsko-komu-nUstična (Golouh), 6. Nemška stranka
(Schauer). 7. Slov. kmečka reo- stranka (Stjepan Radič), 8. SSJ in KDZ (Franjo Koren), 9. Neodvisna gosp. stranka (Zagorski). 10. NSS (Brandner) in 11. Radi-kalska (dr. Stojadinovič). — Zanimivo je, da kandidira proti Novačanu tudi Radie.
+ Na »Jutrovo« vest, da smo umrli, moramo ugotoviti, da se je naše stanje presenetim) zboljšalo in da nam naše živ-ljenske sile rapidno rastejo, zato smo trdno prepričani, da bomo preživeli še mar-sikako jutro, ko »Jutra« ne bo več.
+ »Jutro« se veseli, da je »Naprej« prenehal izhajati. Prav radi veru.emo, tem bolj, ker misli da bo postalo zdaj »Jutro« samo glasilo SSJ. Priporočamo mu, nai začne objavljati vse tiste organizacije, ki so pokrajinskemu odboru SSJ »odrekle pokorščino« in ki pojdejo za dr. Korunom. — Zazdai pa bo »Naprej« še izhajal. ker ni prav nič odvisen od dr. Koruna. ki si je že, niti od tistih organizacij, ki si še bodo izbrale »Jutro za svoje dnevno glasilo. __________________________
„Naprejev“ gospodarski položaj.
Naš dnevnik ie imel včeraj smolo, ki Se mu lahko izpremeni v med.
V tuji hiši se tiska »Naprej«. Ta hiša je sicer last slovenskega učiteljstva, ki je sol naroda in se torej ne bi smela bati našega popra, sai sol in poper sta navadno skupai na mizi. Toda ta sol je tako pomešana z raznobarvenim peskom, da se komaj še čuti. da ie sol. Saj še od tistih učiteljev. ki so v naših vrstah, od časa do Časa kdo izjavi, da se ne spozna toliko v kaosu političnih razmer, da bi vselej vedel, kdo da ima prav, in da mora torej počakati na »razvoi razmer«, to se pravi, da hoče počakati, kam poidejo ovce, da pojde potem za njimi tudi pastir.
Tako se je zgodilo, da v vodstvu »Učiteljske tiskarne« ni nikogar, ki bi se upal jasno povedati, da je pastirjeva dolžnost hoditi spredai, pač pa izgleda, da jih je tam neka i takih, ki naši stranki' zamerijo, da hodi spredai in se ne ozira nazaj na ovčice, ki sploh ne mara za seboj ovčic .temveč ljudi, socialiste.
Ker je tako. in ker smo prevzeli »Naprej« 1- januara 1922 v najtežavnejšem času in v največjem neredu z dolgom sko-ro pol milijona kron in se ie ta dolg med letom še povečal, ker so imeli »starini« neomajno volio uničiti »Naprej« in so šli celo tako daleč, da so plačali inserat »Slov. Narodu«, »Napreju« pa ne, češ, tožiti se ne boš upal — vse to in beda našega delavstva in moč demagogije itd., je dalo vodstvu tiskarne dolžnost tudi iz gospodarskih ozirov napraviti, kar je napravilo, ko je sredi oktobra izjavilo, da se bo nadalje tiskal »Naprej« samo proti gotovemu plačilu.
Od takrat nam je že večkrat predla trda. Pa našli smo še kak cekin^ v kakšnem starem telovniku ali pa kakšno lepo besedo, da smo omehčali vodstvo, naj počaka do jutri, pa je šlo. Zdai pa ni šlo več in zdi se nam, da je to vpliv štiriperesne deteljice, ki ie na svojih sestankih obljubljala, da bo sporočila tiskarni, da »ne garantira več«. V resnici seveda tudi dozdai že ni garantiarla, samo Korunov in Čobalov podpis je imela tiskarna, pa še ta dva le do leta 1921., že takrat sta ga preklicala, dr. Korun kot zadnji. Vsi magnatjc so po izpremefflbi kurza na cel skem Kongresu leta 1920.. ki se je pa le počasi uveljavljala in zmagala definitivno šele na
Trboveljskem kongresu leta 1921., drug za drugim odložili gospodarsko odgovornost; najprei ie seveda skočila iz naše ladje tiska podgana, ki ie imela za gospodarstvo najfineiši čut ta je šla takoi. ko pri volitvah v konstituanto ni dobila mandata. (Pač pa ie pri svojem skoku obdržala v ustih slanino, to je tista mesta v gospodarskih zavodih, ki so dajala kaj dobička!)
Ker smo z nekaj izdatki za shode in letake porabili preveč, smo dali tiskarni premalo in ker lepe besede po Korunovem puču niso nič Več zalegle, ie izostala včerajšnja številka »Napreja«.
Da se to ne bo ponavljalo, za to naj poskrbi delavstvo. Pa ne s tem. da nam išče »težkih« »sodrugov«, ki bodo za naše dolgove garantirali, temveč s tem, da nam pridobi več naročnikov. »Napreja« tiskamo 2310, »Ljudskega glasu« pa 4950 izvodov, to ie premalo, če hočemo biti sami gospodarji v svoji hiši.
Opozoriti moramo pa tudi na razne delavske zadruge, ki se imenujejo socialistične in ki v njih delavstvo lahko poskrbi za drugačni kurz. Ne da bi hoteli podpor od tam. nikakor ne maramo, da bi se ponavl ala Prepeluhiiada. Posebno ne, dokler meščanska sodišča iziavljajo. da ni nič nenavadnega, če da zadruga za »svo-io« politično stranko četrt milijona kron in dokler nič ne pomaga, če član te zadruge z njenimi pravili v rokah protestira proti temu. da bi se take podpore dajale na tihem brez sklepa občnega zbora, ki še 50.000 K za »Svobodo« ni dal posebno rad. Ne, takih podpor ne maramo! Pač pa želimo, da zadTuge potom n aš e g a tiska skrbe za svoj napredek im razvoj, ne pa potom meščanskega. V »Napreju« bi moral biti inserat »Konsumnega društva za Slovenilo« vsak dan in za to bi imeli poskrbeti naši delavci na bližajočem se občnem zboru te in tudi drugih zadrug.
To se ne bo imenovalo podpora, temveč skupno sodelovanje za napredek delavnega ljudstva in njegovih organizcij.
To smo hoteli povedati. Kdor je za sklepe kongresa naj dela s polno paro. kdor ie proti niim, nai dela tudi — vsi pa odkrito, da bomo vedeli, čigav je kdo-Kajti le tako se bomo otresli podgan, ki se voziio na 2. ali celo na 3. lad ah, in le tako vzbudimo zaupanje v trpečem ljudstvu. ki zaradi teh podgan ne veruje nikomur več! Na delo!
Delavci, gorje vam, če vas bo moral šele fašizem naučiti, kaj je organizacija!
Okrožnica onoziciie.
Da pokažemo, s kako stvarnimi idejami se bojujejo proti naši stranki gg. iz opozicije in da &vno pozovemo vse, ki se s tako opozcijo strinjajo, naj gredo čim-prej tja, kamor jih vleče »načelni boj proti Napreju, ki piše o samih osebnostih,« kratko, da pomagamo tej opoziciji na noge, objavljamo njeno okrožnico dosledno. Razlago naj si naredi vsak sam, ker se mora po naše vsak sam odločiti, kam pojde. Samo na to hočemo opozoriti, da ustanavljajo oblastno organizacijo za Kranjsko, da so torej odločili delati Kranjsko politiko proti štajerski, kakor delajo Golouhovci štajersko proti Kranjski, oboji proti soglasnim sklepom kongresa, ki je odločno zahteval enotno organizacijo. Tako hočejo rešiti, »kar se za SSJ rešiti da.« Samo to so pozabili povedati, da mislijo na nekdanjo SSJ, v kateri so vladali še bogovi, ne pa organizacije potom svojih delegatov na kongresih.. *
Okrožnica se glasi:
Spoštovani sodrug!
Na Kranjskem, deloma pa tudi na Štajerskem, je nastal v zadnjem času oster odpor proti vodstvu pokrajinske organizacije naše SSJ, ker vodi najvidnejši predstavnik tega vodstva namreč tajnik in pa glavni urednik »Napreja« s. Bemot strankino politiko na tak način, ki jo večina organiziranih članov in pa večina organizacij ne odobrava.
Ta odpor ima značaj, ki je v stanu razbiti vse naše organizacije in naše člane privesti v tabor nasprotnih strank. Posebno je v teku volivnega gibanja napravilo načelstvo pokrajinske organizacije toliko napak, da je vsak pomembnejši volilni uspeh izključen. Smo sicer tudi mi mnenja, da število izvoljenih poslancev ne pomeni vse; ali vsak nepotreben volilni neuspeh zmanjša moralno moč in odpor organizacij — in zato se bojimo, da bo volilni neuspeh naše pokrajinske organizacije povzročil razpad organizacij.
Nekaj sodrugov je poizkusilo vse, kar je bilo mogoče, da bi s. Bemot zapustil tajniško in pa mesto glavnega urednika »Napreja«, § čimer bi se tudi vod-, stvo politike pokrajinske organizacije spremenilo. Zal, da so se vsi ti poizkusi izjalovili.
Stojimo pred dejstvom, da si bosta stali na Štajerskem v volilnem boju dve listi SSJ nasproti: Bernotova in Mariborska; nekaj, kar je za naše socialistično pojmovanje nezaslišano. Na Kranjskem in v Ljubljani pa bo doživela Bernotova lista neuspeh, ker ni volilnega gibanja pripravila in ker so skoraj vse organizacije odrekle pokorščino.
Da rešimo, kar se za SSJ rešiti da, smo podpisani sklenili, da poskusimo obdržati organizacije in člane v okrilju SSJ, četudi o Bernotovi pokrajinski organizaciji nočejo ničesar slišati.
Sklenili smo zato, da pričnemo izdajati ako bo le mogoče tednik, ki bo glasilo opozicije proti Bernotovemu političnemu vodstvu in da osnujemo začasno tajništvo oblastne organizacije SSJ za Kranjsko (Ljubljanska oblast).
Prvo številko našega tednika nameravamo izdati 22. t. m. Potom tednjka bomo skušali obdržati zvezo med pristaši in organizacijami SSJ v ljubljanski oblasti, tako da bo po Bernotovem volilnem porazu, ki bo njegovo pokrajinsko organizacijo popolnoma razbil, ta naša oblastna organizacija reprezentant SSJ v ljubljanski oblasti in strankino delo nadaljevala.
V našem tedniku nameravamo izdati pristašem in organizacijam SSJ tudi navodilo, kako naj se zadrže pri volitvah. Kot posebna skupina pri volitvah ne bomo nastopili, ker ne maramo ustvarjati še več zmede, kakor je je že.
Organizacije, ki v celoti pristopijo k naši oblastni organizaciji, naj to takoj sporoče začasnemu tajniku Jožetu Gol-majerju, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. in naj nanj tudi pošiljajo mesečne obračune, kakor to predpisuje pokrajinski ravilnik. Istotako naj se tudi posamezni sodrugi, od tam kjer ni organizacij ali kjer ostanejo organizacije pod pokrajinskim tajništvom s. Bemota, prijavijo kot člana naše oblastne organizacije obenem s pošiljatvijo mesečnega prispevka po razpredelnici progresivnega (stran 72 Socialističnega koledarja za 1923). Na s. Golmajerja se obračajte tucU po vse ostale infarmacije in pojasnila.
Mi bomo obračunavali naravnost glavnemu strankinemu odboru SSJ v Beogradu.
Pričakujemo, da bodete za razširjenje in naročanje našega tednika storili vse, kar je v Vaših močeh. Zbirajte že sedaj naročnike in nam jih sporočite, kakor tudi število izvodov, ki jih želite v kolportažo.
Prosimo, da obvestite o vsebini te okrožnice vse strankine pristaše in vse organizacije SSJ v Vašem okolišu.
V Ljubljani, dne 14. febr. 1923.
Za začasno tajništvo:
J. Golmajer.
Za začasno predsedstvo:
Dr. Milan Korun, L r.
Filip Uratnlk, 1. r.
Ne varčuj mo tako!
V januarju in februarju je že 13 so* drugov odpovedalo dnevnik »Naprej« in se naročilo samo na tednik »Ljudski glas«. Narobe so pa samo 3 sodrugi od* povedali tednik in se naročili na dnev* nik. To je znamenje, da čitatelji težko plačujejo naročnino, ker imajo pre* majhne dohodke, pretrdo življenje.
Toda, ali mislite, da bo življenje kaj boljše, če boste manj čitali? Čeprav težko plačujete, vendar pri tisku ne smete začeti z varčevanjem! Če vas ka* pitalizem tako tlači, da ne morete žrt* vovati niti 15 Din na mesec za svoj »Naprej«, kako vas bo tlačil šele po* tem, ko boste še manj vedeli, ko boste torej še bolj pristopni raznim demago* gom! Zato si zapomnite vsi, da si mora proletarec potrebni denar od ust od* trgati, če hoče imeti svoj časopis, ki ga naj izobražuje, da se bo znal sam potom svojih organizacij boriti za svoj napre*
dek.
Če misliš, da je dovolj imeti »Na* prej« enkrat na teden, da ti dnevnika ni treba, potem se strašno motiš. Ted* nik »Ljudski glas« je pač dovolj za za* Četnike, ki čitajo samo ob nedeljah, treba pa je, da se vsi ti začetniki čim? prej toliko navadijo na čitanje resnega političnega lista in da tudi toliko spoz* najo potrebo po čitanju, da jim bo ted* nik premalo. Zgoraj objavljene številke so strašna statistika: 13 navzdol, samo 3 navzgor! Vemo, da je težko za denar in tudi časa za čitanje primanjkuje. To* da čas si moraš odtrgati od počitka in ne smeš čakati, da ti ga nadomeste tisti, ki letajo od zabave do zabave, de? »ar pa si moraš odtrgati od svoje pre* Proste hrane, četudi od samega krom? Wrja in soli, in nikakor ne smeš čakati, da ti denar preskrbe tisti, ki bi jim bilo lahko odtrgati si ga od preobile jedi in Pijače. Za svojo izobrazbo, za svojo organizacijo in za svoj napredek moraš skrbeti sam, kajti tisti, ki jim z delom kopičiš bogastva, tisti vedo, da jim boš |jelal kakor živina samo tako dolgo, Qokler boš — neumen kakor živina.
Proletarci! Popravite to statistiko, dokler je čas, dokler zaslužite še za krompir in sol. Kadar vas bo kapitali* 2em tako poneumnil in poživinil, da .oste delali samo še za olupke, takrat 1)0 — prepozno!
IZJAVA
■Krajevne organizacije SSJ in KDZ v Globokem mariborskem oblastnemu tajništvu SP J*
lz vašega dopisa posnemamo, da delate popolnoma kakor kapitalisti, ker nam kar aU£nrate nosilca liste, ne da bi se dogovo-
rili z našimi zaupniki in Člani, kdo nai bo nosilec liste in če se strinjajo s srezkim kandidatom. Naznajamo vam, da člani naših organizacij spoštujejo program in strankin pravilnik, ki določa v § 6 kdo ima in kdo nima pravice kandidirati na temelju programa SSJ in KDZ. Nikakor ne moremo priznavati bogov, ki hočejo sami voditi stranko in smatrajo člane samo za ponižne ovčice. Socialno pravično je edino to, da si člani sami izberejo svoje funkcionarje, ki delajo v prid vseh in ne lovijo volilcev s svojo demagogijo. Resno delo in skupne organizacije vodijo k zmagi, ne demagogija in razbijanje organizacij. — Za odbor: Fr. Germovšek, predsednik.
IZJAVA.
Članstvo krajevne organizacije SSJ na Jesenicah izjavlja na neprenehana zlobna natolcevanja, osobito z ozirom na to, ker se bivši sodrug g. dr. Korun v meščanskem listu »Jutru« izraža v svoji izjavi, da izstopa iz »Bernotove« organizacije:
Mi priznavamo samo stranko SSJ, nikakor pa ne posamezne osebe. Tajnik ni stranka, temveč le izvršilni organ sklepov večine v stranki in k tej večini spa-pamo tudi mi, ter obsojamo vsa taka zlobna podtikanja, ki imajo namen stranki škoditi, ker to kar je, je in je bila volja večine naših delegatov na kongresu.
Apeliramo na vse krajevne organizacije iz področja pokr. odbora SSJ za slov. ozemlje, da naj se priključijo našemu sklepu in da naj v kratki izjavi objavijo to v strankinem tisku.
Na članskem sestanku krajevne politične org. SSJ na Jesenicah, dne 17. februarja 1923.
VOLILNI BOJ.
Volilni shodi SSJ in KDZ.
V nedeljo, dne 25. februarja se bodo vršili sledeči shodi:
V Sromljah ob 7. zjutraj,
V Artičah ob 10., ne kakor smo zadnjič obiavili ob 7.
V Starivasi pri Vidmu pa ob 14., ne ob 18.. kakor smo zadnjič poročali.
V Guštairiu ob 10. dopoldne.
V Dravogradu popoldan.
V Sv- Lovrencu na Pohorju ob pol 14. v gostilni g. Adama Autorja v Sv Lovrencu na Poh.
V Zabukovci ob jutranjem času.
V Žalcu ob 14. v gostilni g. Janiča.
V Št. Pavlu pri Preboldu zjutraj po maši.
V Št. Petru v SavinjsJfl dolini ob 14.
V Dravljah pri Ljubljani ob 15. pri
»Sojerju«.
V nedeljo 4. marca.
Na Vrhniki
V Gameljnah pod Šmarno goro.
V Medvodah.
Na Sedlarjevem ob 7. zjutraj.
V Kozjem ob 11. dopoldne.
V Koprivnici ob 18.
*
V nedeld. dne 11. marca:
Na Bizeljskem ob 7.
V Sv. Petru pod Sv. Gorami ob 14. (2 popoldne).
V Podsredi ob 18. (6. zvečer).
V Sevnici ob 7. zjutraj.
V Raihenburgu ob 7. zjutraj in v Cerknici in okolici.
Več na lepakih.
Vsi. ki živite ocj dela svoflh rok. udeležite se shodov polnoštevilno!
IZJAVA.
V mariborski »Volksstimme« štev. 14. z dne 18. febr. imenujejo v članku »Die Einheitszerstorer an der Arbeit« tudi mene, češ, da sem bil na seji dne
11.	febr. t. 1. v Celju za sporazum, ki ga je predlagala dr. Korunova štiriperesna deteljica.
Da preprečim zmedo, katero bi znala »Volksstimma« napraviti v pro* letarski javnosti, ki bi potem mene na* pačno sodila, pojasnjujem sledeče:
Dne 11. febr. t. 1. ni bila v Celju niti seja pokrajinskega niti okrožnega niti krajevnega odbora SSJ. Slučajno sem zagledal v mestu, da hodijo razni kompromisarji okrog. Eden od tistih me je začel obdelavati z enotno fronto. Še isti dan popoldne sem se sestal s kompromisarji, ki so dospeli po na* logu nekega tajnega ljubljanskega do* govora par ljudi izven organizacije.
Sestali so se: ss. Čobal, dr. Korun, Uratnik, Golmajer, Klenovšek, Felici* jan. Čebular in s. Koren ter jaz Sodrug Krušič ni bil navzoč. Jaz in s. Čebular ter Koren smo bili edini od kongresa izvoljeni funkcionarji.
Odločno proti komoromicarskemu načrtu, ki so ga prinesli iz T jubljane, sem bil jaz edini, ker sem videl, da po* nujata dr. Korun in Čobal denar za sa* niranje lista, če se ods+avi sodr. ured* nik in tajnik Bernot. Zlasti sem bil proti, ker so sklepali, da bi tajništvo SSJ prišlo v pisarno dr. Koruna.
Izjavil sem, da s kompromisarji ne grem, položil sem tudi kandidaturo, za slučaj, da se kompromisarski sklep ne* upravičenih ljudi uveljavi.
Že drugi dan sem zvedel iz Ljub* Ijane, da se nameravani politični akt ni posrečil, ker je načelstvo vso zlobno kompromisarijo zavrnilo. Moja kandi* datura se je s tem spremenila iz Celja na mariborski srez levi in desni breg, to pa z ozirom na to. ker so Golouhi in Favaji vedno prodajali štajerski socia* ližem (kot Neštajerci!), da bo maribor* ski proletariat lahko volil štajerskega kandidata na listi SSJ in, KDZ. To nima sicer v socializmu nikahega pomena, a naj se ost zasuče tja, odkoder so jo pr* vič zavihteli. Šel sem tja kamor so me postavili, ker sem discipline vajen po dolgih letih bojevanja v socialističnih organizacijah. Lovec na mandate nisem bil nikoli.
Celje, dne 19. febr. 1923.
A. Leskošek.
Iz stranke.
Vsem organizacijam in zaupnikom. Koncem tega tedna izide v brošuri strankin program in organizacijski pr a* vil nik. Veljal bo lepo vezan kvečjemu 5 Din. Izšel bo pa tudi samo broširan za nižjo ceno. Organizacije in zaupniki naj nam takoj sporočijo, koliko izvodov bodo razpečali, da bomo lahko takoj začeli z razpošiljanjem. Govorniki naj poskrbijo, da se bo strankin program in pravilnik razpečaval na vsakem sho* du, sestanku itd. Naročila sprejema Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Za januar 1923 so obračunale še sledeče organizacije: 10. Mislinje 17; 11. Zabukovca IS: 12. Jesenice 38; 13. Trbovlje 102; 14. Gor e 29: 15. Sv. Peter pod Sv. gorami 10: 16. Štore pri Celju 111; po seznamu v zadniem »Ljudskem glasu« so obračunale organizacije za 194 č'anov. po današnjem za 325 članov — skupaj za 519 članov.
©
Trbovlje. Kraj. pol. organizacija o Trbovljah, vabi vse svoje člane na član* ski sestanek, ki se bo vršil v torek, dne 27. febr. t .1. ob 4. popoldne v prostorih Del. doma z dnevnim redom: 1.Politični položaj in taktika; 2. Volitve v narodno skupščino. — Dolžnost vseh članov je, da se sestanka zanesljivo in polnošte* vilno udeleže.	Predsednik.
Sodrugi Iz Sevnice preklicujejo svoje podpise in ne prevzamejo mest čuvarjev skrinjic »enotne fronte«. Znamke pristopne izjave, in članske knjižice, ki jim jih ie izročil g. Stefanovič, so že vrnili.
Sodruge na Sedlarjevem, v Kozjem, Koprivnici In v Podsredi kakor tudi v Rajhcnburgu opozarjamo, da poskrbe vse potrebno za številen obisk naših shodov. To velja tudi za sodruge v Artičah, Sevnici, Sromljah, Bizeljskem in Št. Petru.
Radi pojasnil naj se sodrugi iz imenovanih krajev obračajo na s. Martina Umeka. Piršenbreg 14, pošta Globoko, ali pa na s. Ivana Baraga, železniškega čuvaja v Črncu, pošta Brežice.
V Velikih Pirešicih se je v nedeljo dne 18. t. m. ustanovila organizacija KDZ. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: za predsednika Ivan Ahtig, po* sestnilc o Št. Jungertu 63, za tajnika Jakob Kovač, delavec v Št. Jungertu 67, za blagajnika Franc Šklamba, delavec v Zavrhih 45. V odbor: Anton Dušak, Vinko Mirnik, Rudolf Herman, Jernej Naraks in Alojzij Roškar.
Zreče. Volilni sestanek KDZ se bo vršil v nedeljo 25. t. m. pri gosp. Janezu Orožu na železniški postaji v Radani vasi 	_________________Odbor.
Zaupnišk! sestanek ljubflanskih podružnic strokovnih organizacij se bo vršil v četrtek, 22. t. m. ob 6. zvečer v tajništvu Strokovne komisije. Šeleenburgo-va ulica 6. Dnevni red: Protestni shod proti določbam .pravilnika o delavskih zaupnikih. — Tajništvo Strokovne komisije.______________________________________
Sv. Lovrenc na Pohorju. Predavanje 0 mednarodnosti in esperantu bo v nedeljo 25 t. m. takoj po političnem shodu, to je približno ob 4. popoldne. Vabimo vse sodruge, zlasti »Svobodaše«, ki se naj predavanja polnoštevilno udeleže. [Vabljeni pa so tudi vsi, ki se zanimajo za moderna vprašanja, čeprav bi ne bili člani naših organizacij. Opozarjamo na to, da se zadnjič predavanje ni moglo vršiti, ker niso bili vsi ob določeni uri na mestu. Tokrat naj pridejo najpozneje ob
4.	popoldne! Po predavaniu nadaljevanje esperantskega pouka. Predavanje in pouk v ljudski šoli.
Dopisi.
Gorje pri Bledu. Občni zbor krajevne politične organizacije KDZ v Gorjah je 4. februarja sklenil, da se v podružnici uvede še posebni obvezni prispevek za vse člane (mesečno 50 para), kateri naj se uporabi takole: 25 para izključno za volilni sklad SSJ in KDZ in ostalih 25 par za kritje podružniških izdatkov. Zato plačujejo naročniki »Lj. Gl.« Din 5 in nena-ročniki 2.50 Din na mesec Vsakoletni občni zbor o tem prispevku naj sklepa nanovo. Strinjamo se popolnoma s pokrajinskim odborom, da naj se prodaja moka in drugo blago v naših gospodarskih organizacijah po dnevni tržni ceni, politične organizacije in strankin tisk naj pa vzdržuje članstvo s prispevki. Občni zbor nadalje potrdil tudi lanski sklep, ki se glasi: »Vsak član mora plačati svoje prispevke najmanj za tri mesece vnaprej To liko v vednost članom, ki se niso udeležili
občnega zbora. Člani pa, ki v prihodnje ne bodo dobili lista, naj ne zabavljajo, ampak naj pogledajo svoje izkaznice, če so v redu! — Tajnik.
Veliki Pirešici. V nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil tudi pri nas volilni shod SSJ in KDZ. Udeležba je bila zado* voljiva, četudi so se vsi klerikalni strici z gosp. kaplanom na čelu trudili, da te* mu ne bi bilo tako. Pa zaman. Ljudstvo je vzelo izvajanje sodr. Čebularja s pri* trjevanjem na znanje. Uspeh ni izostal. Ustanovila se je takoj po shodu krajev* na organizacija KDZ.
Žiri. (Važno tudi za druge organza-cije). V nedeljo 11. t. m. je bil v Zireh volilni shod SSJ. Poročal je s. Cvajnar, priporočal je naj se kmetje in obrtniki vdru-žijo v KDZ. Popoldne ob 3. pride orožnik k zaupniku in ga vpraša, kdo je imel shod in kaj je govoril. Zaupnik mu je povedal ime govornika in ga vprašal, zakaj poizveduje. pa ni povedal. Ali je bil upravičen povpraševati? Zaupnik. (Op. ur.: Sodrug zaupnik, pa ne samo ta, temveč vsi naši zaupniki naj si zapomnijo (kar smo povedali itak v zadnjem »Lj. Gl.«), da si dolžan volilne shode prijaviti oblasti le tedaj, če se vrši na odprtem prostoru. Če se torej vrši v kaki dvorani ali sobi in ga čisto upravičeno nisi prijavil, in bi oblast rada vedela o tvojem antidržavnem delu, nal se sama na shod ootrudi. Naknadnega pojasnila nisi dolžan.)
Ribnica na Pohorju. Gosp. Golouh je imel 11. t. m. pri nas v Ribnici volilni shod, katerega se pa delavci, katerim Je položaj kolikor toliko znan, niso udeležili. Razumljivo pa je, da mu zborovalcev, katerim so bile njegove lisičje nakane popolnoma neznane, ni bilo težko navdušiti zase. Poskrbeli bomo pa, da se mu pot k nam v Ribnico ne bo več Izplačala. Če bi nam bile razmere že prej tako dobro znane kakor danes, bi mu bili utegnili pripraviti tak sprejem, da bi bil mož zgubil za vedno veselje hoditi v našo gorsko vas. — Ribniški »Naprejevec«.
Ponikva. Preteklo nedeljo sta se vršila pri nas dva shoda SSJ in KDZ. Na obeh shodih je poročal s. Leskošek iz Celja, ki je v jedrnatih besedah opisal razne politične stranke, vehementno ožigosal klerose pa tudi samostojneže in Novačanove lažirepublikance. Na obeh shodih so bili navzoči tudi klerosi in sa-mostojneži, ki se pa niso upali ugovarjati trditvam našega govornika. Shoda sta pokazala, da zgublja klerikalizem tla tudi v tistih krajih, v katerih je imel doslej svoje trdnjave. Ljudstvo je že začelo misliti. Z veseljem lahko ugotavljamo, da pridobiva Socialistična stranka v vseh takih krajih na moči. Okovi klerikalizma se lomijo.
Vsem naročnikom, ki želijo dobi* vati »Ljudski glas« 2 krat tedensko na* znanjamo, da jim bomo poslali prvo številko prihodnjo soboto. Tisti, ki se še niso priglasili, naj to store še pravo* časno, ker bomo povečali naklado samo za toliko, kolikor bomo imeli naročil.
Uprava.
Glad, nevednost, strah. Kateri iz* med teh treh sovražnikov je proletari* atu najbolj nevaren? — Odgovori proti nagradi za naročnike »Napreja« in pa »Ljudskega glasu«, brez nagrade za^ne* naročnike samo še do konca t. m. Glej zadnji »Ljudski glas«.
Potrdilo o precetih odgovorih na vprašanje pokrajinskega odbora SSJ z dne 4. februarja 1923 (Razpis častnih nagrad):
29. J. K„ Gorje pri Bledu.
30. P. P., Vrhnika.
31. »Ko W da! ta. zvon, b! mi zvonilo bim, bam, boml«
32. M. P.. Velenje.
33. škof.a Loka.
34. T. S.. Trbovlje.
35. F. M., Črna pri Prevaljah.
36. »Boi nevednosti,« Fram.
37. A. H.. Metlika.
38. »Pesem 13/Rom IL«
39. »Frlči«, Sv. Lorene na Pohorju.
40. »Ignoranca«.
41. F. S.. Zagorje ob Savi
42. I. V., Zidani most.
43. M. V., Store pri Celju.
44. A. S., Sv. Lovrenc na Pohorju.
45. N. M.. Prevale.
46. I. S-, Črna.
47. »Legitimacija«. Ptua.
48. I. K., Sv- Peter pod Sv. Gorami
49. F. G., Sevnica.
50. I. W., Sv. Ožbalt
51. G. L., Ribnica na Poharju.
Volilni oziroma tiskovni sklad. Zadnji
izkaz 2813.70 Din s. Anton Kušar, Dravlje. blok št. 211 100 Din. s. Simon Ferjančič, Mežica. 2 bloka 200 Din, Franjo Kruleč, Vel- Bečkerek, 22 Din, s. Jurij Jeram. Jesenice 43 Din. s. Franc Gros, Tacen 57 Din, krajevna org. SSJ, Celje, 1 izkaz 1000 Din. 2 izkaz 800 Din, Ivan Kormanšek, Oštrelj-Bosna 5 Din. s. Franc Jelen Celie na nabiralno polo št. 4 136 Din. s. Leskošek na nabiralno .polo št. 3 7.50 Din in blok št. 121 100 Din, esperant-ski tečaj Cel e 150 Din, Franc Gubina, Ples 3 Din. Miha Dobrina. Polje 1.25 Din, Josip Gerer, Sv. Peter 2 Din. Franc Nov-šek. Bočna 5 Din, Franc Miklavc. Bočna 5 Din, Franc Podllnšek. Bočna 2 Din, Rafael Ogradi, Bočna 2 Din. Jožef Bastel, Sv. Jošt 2 Din. Ivan Žehel, Šmartno 2 D« Franc Kompare, Šmartno 4 Din, Martin Pavlin. Šmartno 2 Din. Jože Remšak, Šmartno 2 Din, Anton Božič, Bočna 2 D., Ivan Božič, Bočna 2 Din. Anton Bastel, Sv. Jošt 2 Din. Jože Gostečnik, Šmartno 4 Din, Franc Koren. Sv. Jošt 4 Din. Fr* Koren. Sv. Jošt zbirka 17 Din, skupaj 5497.45 Din.
gggsggs^gggsggsga
TRflOE MARK C ,	.
Velenje. (Lepa novoletna nagrada). Nekako čudno se mi je zdelo; opazil sem namreč med vlakospreannim in strojnim osob em. da kar naenkrat z veliko nezadovoljnostjo ooravlia službo v premogovniku v Škalah pri Velenju. Poizvedoval sem, kal je krivo nezadovol stva: posrečilo se mi je izvedeti, da je bila novoletna nagrada, ki jo je premogovniško vodstvo obljubilo železniškemu osobiu, katero ima pri premogovniku kaj opravka. tako lepo razdeljena, kakor še nikdar tako namreč, da so dobili tisti, ki imajo prav malo ali nič opravka lepo nagrado, tisti na. ki dostavljalo sestavljajo in odvažajo vozove, ne oziraje se na vreme, samo da ie vodstvo zadovoljno, niso dobili niti vinar a. Lahko so samo gledal', kako so si drugi uradno tajno razdelili sebi pripadajočo nagrado. Te krivične razdelitve pa nikakor ni kriv premogovnik. Vsa čast Premogovniku, ki se je potrudil, da se je odobrila lepa nagrada, s katero bi bilo vse prizadeto osobje zadovoljno, če bi Jo pravično razdelili. Velika krivda
Da zadene posta^enačelnika v Velenju, k! menda ne ve, kdo ima s oremogovnlkom naiveč dela in je zato predlagal za obdarovanje samo takšno osobje. ki ima le malo ali skoro nič opravka tam. Gospod oostajenačelnik je dobro vedel, da je delal krivično, zato ie pri razdelitvi baje vsakemu strogo zapovedal, da mora osta-
ti zadeva talna, da se ne bo zvedelo, kdo
je kai dobil in koliko. Iz tega dela Kosp. Dostajenačelnika v Veleniu mora vsakdo spoznati, da je svo'emu vlakospremnemu in stro nemu osobju zelo nasproten. In kot nasprotnik takšnega osob a bi ne spadal na oostaio. kakor ie Velenje, kjer ima s takšnim osobjem največ opravka. Sma-
trali smo ea za boli pravičnega, nego se
ie izkazal pri razdelitvi novoletne nagrade. To n'egovo delo ni pravično delo 'n mu tudi ne bo v ponos- — »Dober zna. noc«.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Nosile zaradi n j ihovih velikih rednosti
ol-pol-plofe
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 (»BALKAN")
N
O
>
&
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni   .............. izdelki.	----------
g?
<
Š
Telefon 866. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
+
Preminul je danes naš častni meščan, dolgoletni občinski svetovalec in prezaslužni mestni župan,
dr. Ivan Tavčar
slovenski pisatelj, bivši kranjski deželni poslanec in odbornik, ljubljanski državni poslanec v dunajskem parlamentu, poverjenik v naši prvi narodni vladi in kasneje zastopnik mesta Ljubljana v narodnem predstavništvu, predsednik raznih naših kulturnih in gospodarskih institucij, imetelj reda sv. Save II. stopnje, častni občan več občin, častni član raznih narodnih korporacij itd., itd.
Krsta, ob kateri žaluje vsa Ljubljana, bo v četrtek, due 22. februarja položena javno na svečan mrtvaški oder v vestibulu magistratnega poslopja in od ondot bo ob 4. popoldne mrtvaški sprevod.
Odšel je izmed nas mož, kateremu ohranita mesto Ljubljana in ves narod trajen in nevenljiv spomin. V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
Mestna občina ljubljanska.
Zapustil nas je, previden s tolažili sv. vere, dne 19. t. m. ob 1. popoludne naš predragi, nenadomesljivi soprog, oče, brat, stric in tast
dr. Ivan Tavčar.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 22. t. m. ob 4. popoludne iz mestnega magistrata na Visoko, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Poljanah in v stolnici Sv. Nikolaja v Ljubljani Prosimo tihega sožalja I
Franja dr. Tavčarjeva
soproga.
Dr. Iv. Tavčar
odvetnik.
Pipa Arka roj. Tavčar hči.
Fran Tavčar	Ante Tavčar
lnžener.	prokurist
sinovi.
Katarina Tomažin roj. Tavčar
posestnica sestra.
Vsi ostali sorodniki.
Posebna naznanila se ne bodo izdajala.
Igor Tavčar
can. med.
Vladimir Arko
veleindustrijalec — zet
Blago za prevleko divanov in drazega po- priporo*« tvrdk« hiitva v veliki izberi, dalje različno platno A, & E* Skabemč in jote za iapetnike, sedlarje itd. l j u b ■ j •«•, M«.tm trg 10.
Upravni svet, ravnateljstvo in uredništvo ljubljanske kreditne banke javlja žalostno vest, da je njen soustanovitelj, član upravnega sveta in dolgoletni predsednik, gospod
dr. Ivan Tavčar,
odvetnik, bivši župan ljubljanski, narodni poslanec itd. itd.,
danes preminul.
Slava njegovemu spominu!
V Ljubljani, dne 19. februarja 1923.
mr Na’bobše peči sedanjosti so emajlirano
LUC-ove peli.
HMTOf—MBK—SNil«« UH linHIBlIl—g——BMB—M——KWI
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne krate pri
F. P. Vidic & Komp.,
trgovina stavbnega materi jala
Pr.g.rnov« ulica LJUB Jj&NA	u,1<*
PERILO
23 dame, gospode in otrobe
v valikl Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
+ Žene +
pomirite se, če vam mesečni red zast?ja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
flC. Fesq
Hamtinrg B. 158. Pdpeos!ra8e 95.
Čitajte velezanimivo štpdijo Dr. Oto Bauer - Urafnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena 1 din.
Naroča se v upravi *NAPREJ“.
C^.
a sami
® l
to isž
- 0 S rs a
< ©!:
»n ?
© j
• jI
Kons. društvo za Slovenijo
Poštni predal št. 13.	H bS%ISb9& Mb 96 Pošt. ček. rac. št. 10.532.
Telefon inter. št. 178.	SUJ# U Er IJ €1 «■ CB ■ Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana.
Hranilni oddelek
naznanja, da je s 1. nOtfembrOIft 1922
zviiaS obresti in sicer	i
za navadne hranilne vloge..........na	6%>
za vloge proti četrtletni odpovedi . . na 6Va°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7°/0
98T Hranil''e vlog« iprejcmujo In zplatujejo va« prodaj In« naSo aadru"«1 "•B
VSaiajfe ??ss svoje prihranke v lastno hranilnico!