&AŠANJA ' REVIJA ZA LITERATUR O !N DRUZ N ^353-6750, UDK OL50 (497.4) LETNiK XV)t, OKTOBER 20 ** . 'j-1 VSEBtNA Dej str. RAST št. 5(107) UVODN)K Breztežno zlato oktobra 407 Milan MARKELJ L)TERA!TRA Poezija Ujedanke ^ j Introspcktivni atelje Sandolin 408 Tone PAVČEK 413 Zvezdana MAJI IEN Proza 418 Bariča SMOLE Čistoča ^ - 422 Matjaž BRULC KULTURA / "Naznanim jest potpisani mestni stražnik" 427 Meta MATIJEVIČ Drevesa so sestavni de) kulturne krajine, a se tudi starajo 447 Jože STRGAR NAŠ COST Pod trto rojen za čast in slavo vina Pogovor z enologom dr. Julijem Nemaničem 452 Milan MARKELJ Novomeški likovni dnevi 468 Katja CEGLAR DRUŽBENAVPRAŠANJA Rcgionaini razvojni program 2007 -2013 (1) 472 Igor VIZJAK ODMEV! )N ODZ!V) Uveljavljanje mednarodne odličnosti 483 Joža MIKLIČ Forma viva že enaindvajsetič 49) Goran MILOVANOVIČ Zeliščar 20. stoletja 495 Nataša POLAJNAR FRELIH Prazgodovinska jantar in steklo 496 Rasto BOŽIČ Pleterje v Švici 497 Danilo BREŠČAK Skozi Oči (OKO) v svet 498 Alenka ČERNELIČ KROŠELJ Rudi Stopar Hommage Ipusi 500 Alenka ČERNELIČ KROŠELJ Kočevska - pusta in prazna 501 Gojko ZUPAN Nova publikacija z gradivom Kapiteljske njive 503 Rasto BOŽIČ Jazbečeva Mavrica izza duše 504 Ivan KASTELIC SKR)T) ZAKLAD) KULTURNE DED)ŠČ)NE Poročilo o misijonskem delu v Severni Ameriki (2) 507 Oton SKOLA Prevod: France BARAGA KRON)KA Maj - julij 2006 522 Lidija MARKELJ NAS!,OVNKJA: Klavdij Palčič: DREVO (izrez), 2006, kom. tehnika, !00 x )00 cm Nataša Mirtič: HA !/H. orig. jedkanica, akvatinta, 2006 UVODN!K ŠT. 5 (107) OKTOBKR 2006 BREZTEŽNO ZLATO OKTOBRA Oktober. Mesec, za katerega radi rečemo, da je z)at torej zkiti oktober. Če je lepo vreme, sc v tem času očem razprejo prelesti jeseni, odete v barvito melanholijo slovesa, in zlato oktobra začutimo v njegovi estetski žlahtnosti, 'lam, kjer se v ljudeh še pretakajo dihi narave, kjer so še ostali v stiku z zemljo, zlato oktobra razumejo kot dobrino; oktober je zlat, ker je čas sadov, čas pobiranja in preštevanja plodov lastnega dela in darežljivosti narave. V vinskih goricah se ta čas v bero ponuja še posebej žlahten sad grozdje, ki bo, sprešano v sladek mošt, v zimskih mesecih dozorelo v vino, v njem pa bo po skrivnostnih poteh pretakanja in prehajanja vsega še sijalo zlato sonce tega leta za dušo in srce pivca, ki ho znal užiti in ceniti ta dar. Vsekakor je zato primerno, da smo za našega gosta v oktobrski številki revije Rast izbrali dr. Julija Nemaniča, enega naših najimenitnejših poznavalcev vina in vsega, kar je povezanega z vinom in vinogradništvom, ki naši deželi na jugovzhodu Slovenije daje svojevrsten pečat tako v njenem pokrajinskem videzu kot v življenju njenih prebivalcev. V oktobrskem duhu obiranja sadov je tudi likovna oprema te številke. Zanjo smo izbrali slike, ki so nastale na letošnjih Novomeških likovnih dnevih, ustvarjalnem srečanju slikarjev iz domačega in širšega slovenskega okolja, pa tudi z onkraj domačih plotov. Srečanje je potekalo že drugič, kar obeta, da bodo Novomeški likovni dnevi oživili tradicijo nekdaj uglednih likovnih kolonij v dolenjski prestolnici Upajmo, da njeni sadovi ne bodo deležni usode sadov nekdanjih kolonij, ki, kdo ve kdaj in kako razgubljeni, niso nikjer zbrani in tudi ne vsaj občasno na ogled javnosti. In ko smo že v mesecu oktobru in pri sadovih, velja pomisliti tudi na plodove, ki se rojevajo na sicer vedno zelo obetavnih, a redkokdaj vse obljube izpolnjujočih vejah politike. Prav zdaj poteka predvolilni boj. Na gosto trči naokoli perje najrazličnejših političnih barv in obilno nas zaliva dež obljub iz sirensko mamljivo pojočih oblakov političnih strank, nestrankarskih politikov in ljudi, ki jim srce utriplje zgolj in samo v želji, da bi za vse nas storili kaj dobrega, le izvoliti jih je treba ... Iz pisane bere ponujenih sadov bo treba nekaj izbrati in se odločiti. Upajmo, da bomo izbrali prave, zdrave plodove brez skritega črva, ki od znotraj zgloda še tako lep sad, da se skvari v neužitno sfrkovino. Ali drugače povedano, vino obljub, ki nam ga zdaj velikodušno nalivajo vsi že omenjeni, bo treba, tako kot to stori izkušen pokuševalec, pogledati proti luči, da ga presije in razkrije njegovo pravo barvo, ga skrbno povonjati, da med aromami zaznamo morebitne vonje skvarjenosti, ga okušati na jeziku in šele potem popiti, da nas, ko mine veseli čas obljub, ne ho bolela glava ... Zlato oktobra je lahko namreč tudi ponarejeno! Odgovorni urednik Milan Markelj RAST L. XVH ! /Jc.SC/ /7? VCČ AM77/ 77777 S/r77/ /7M/^MM/M. /VMC/vA/M/ r/r/c A Mr s /rc/777 /7/77///. Ac .s /7//M77777 /M Mg z A/če/// /7r/^77M/M /M /7rc/ sc .SM777 Ar;/ /rMA/Mr M/r;/r//. EČ.S/C77/C z /?///?;. ('/.s// //r/, ///MŽe, o///, MC ZCMC V /777/7777. M 77777/MC777 .S/777777/M77 /7 M V.S'/77/M/M M/C /M V7// 777C7/ /77////. D77/7 /777 VC7'MC777 Z7/77/ .S/77/'r// /77/ /7CMC7M77. /Vr/vrz/c v 7777/7/7. ,S'/Mr; ČM.s/ MM /7777-77/; M A7/rCM777/7/ SC M/M/C /77/rcA/7/. A*77 .SCM7/ŽC///7 /M 77M MZM/*M/7 /77-zM/M A7/77/7, Acže v /7rc/cA/M. /METEOROLOG 7rMA/M77.s7 /7/7 77C .s/ZŠ/. ( CMr/MT* Č777/cM 7/AČ77/cA 7777///7C /777/ V /77/.S/7' .S'///, 7/M MM večer A/ .sc, z A/7 77/ /r/zr/cM, .s//,s/7// Ar/M/ A /c/77, /M/7/7 AM/77/7. /7r/ VrC777CMM 7/7/V7.SM7 .S'7/ 777M7/^7, .še več/7/7 /7M VC/7'77 7//77MČM /7/MŠČ. fčSCTM ZM/M /7r/r/c/M AMAMr MM/MŠČ Z777Cr77/ /7rMV 777C/C7/r7//77^7. Zveš ZM C/A/MMC /M ZM /7r7/7.sAc, ZM 7/.S777Cr7/S7C VC/rMV 777 SM/7 7M /7rc/7rcč/š AMAŠMM MC7/77777M AM/7 v AMr/cr/ M// MMZMr.s Ac .s7/.s Ac. E' /C777 /C r/r//gW7/ČMM 77M/77/VC7/, A/ MMZMM77/M 77/ 777M, V//7Mr 7M MM//S', AM/ /rM77//7M 77C/7CŠAM M// /7MZ/V MM AM/MrZM, /7MAMrM 777 S/7MVC7/ ( 'A/VcA .SC /7r//M^Mr/7 777 777CM/M M/7/cAM, /7M7 VM, VCrM 7M Č77r/ 7M ZMMVM .S'V77/ /rv/r/V7 /7*777/ Z MMV7777 VrC777CMM777 ZMČCM/M. '/Mrc/ /c Ar/vM ZM /rMve.sV/7.sVvr/ 777C/CMrM/M^7/M. MC MMŠ ZMMČM/. < re/r;c r/M/MČM, AMAM /M AM/, /77 7777 S7777/ 7/7/v/.SM7. 7?/ /C /77.S/VM. ŠT. 5 (!07) OKTOBER 2006 LITERATURA Z7*/Vt'//7v /V/// /V/vZ/7/vZ/V^. T'Z/v^///v/vZ/7/A/'A/v//. A'/'A//Z/'/*/7////' ////vZ/ Zv/v^. J/"//^//V/ ^/7/J/V Z/A/V/V. /'/7e/ vNAZNAN!M JEST POTPtSANt MESTN! STRAŽA) K...« Stovcnska poročita mestnih stražnikov konec )9. stoietja Policijsko službo, to jc službo, ki je skrbela za javni red in mir, so v drugi polovici 19. stoletja v Novem mestu opravljali mestni stražniki trije ali štirje nepremožni meščani, ki jih je najela in plačevala mestna občina. Njihova naloga je bila, da so pri obhodih mesta budno pazili na vse nepravilnosti in jih sporočali nadrejenim. Spočetka so bila naznanila kar ustna, kasneje pa so morali vsak primer javiti v pisni obliki. Ni bilo tako kot danes, da bi imeli že vnaprej pripravljene formularje, kamor bi vpisali le še imena in višino kazni, tudi še ni bilo brez števila pravilnikov, da bi s trudom razvozlavali, po katerih členih je dejanje kaznivo, tedanji stražniki so preprosto opisali dejanje, ki je prekoračilo osnovne zakone in pravila ali pa ni bilo v skladu z običajnimi pravili lepega vedenja, pozornosti do drugih in nravnega življenja. Pisna naznanila stražnikov se ne zde zelo pomembno arhivsko gradivo, kajti gre za male prestopke, take, ki so se ponavljali iz dneva v dan in niso zgodovinsko pomembni. Zato se tudi niso vsa ohranila in so pravzaprav tista, ki jih imamo, po srečnem naključju neopaženosti ušla uničenju, toda celo izbor iz celote še ohranjenih pove veliko o vsakdanjem življenju v malem kraju. Mirno, povprečno, monotono in neekscesno življenje ljudi v mirnem podeželskem mestecu ni pustilo veliko sledi v pisnih dokumentih. Na drugi strani mirnega življenja so huda kazniva dejanja, umori iti ropi, ki so jih obravnavale sodne oblasti, t i mali prestopki še nekje na sredi niso, bili pa so toliko moteči, da jih je bilo potrebno prijaviti in jih je nato občinska oblast kaznovala, morda z globo ali izgonom, večkrat samo z opozorilom. V naznanilih niso zanimivi samo prestopki, ki kažejo, kaj jc bilo normalno in kaj ne, kaj jc bilo dovoljeno in kaj ne. Zanimiv in vreden pozornosti jc tudi odnos stražnikov do teh ekscesov, njihovo pikolovstvo in užaljenost ob grobih odgovorih tistega, ki so ga zasačili, njihova prizadetost ob trpljenju ubogih, njihova naivnost, priklanjanje pred oblastjo, rekli bi lahko njihov odnos do življenja. Slovenska naznanila so stražniki pisali, ko jc občinsko predstoj-ništvo prišlo v slovenske roke. Nemških dopisov v gotici prav gotovo ne bi zmogli. Hili so slabo šolani ljudje, pisati so sicer znali, kar pomeni, da so poznali črke, brali pa najbrž, niso prav dosti. Zato so pisali tako, kot so govorili, zavijali so po dolenjsko in uporabljali narečne izraze. Iz nemških vzorcev jim je ostalo pisanje mnogih samostalnikov z veliko začetnico in postavljanje glagolov na konec stavka. Pravopisnih napak so naredili toliko, da bi današnji otroci še tretjega razreda ne izdelali, ko bi jih posnemali, toda tudi njihova KULTURA I Letnica pomeni tudi letnik spisov-nega gradiva v fondu Mestna občina Novo mesto, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v Enoti y.a Dolenjsko in Uelo krajino Novo mesto. Številka y.a letnico je številka spisa. KULTURA Rast 5 / 2006 slovenščina, kakršnakoli že je, je vredna pozornosti. Knjižna slovenščina tedanjega časa je poznana iz literarnih de), o tem pa, kako so ljudje med sabo govorili, vemo prav malo. Nekatere popačenke so izginile iz splošne rabe, za nekatere tujke so se uveljavili slovenski izrazi. Vsekakor bi taka in podobna slovenska besedil azaslužila tudi pozornost slavistov. Iz naznanil v resnici veje duh časa, pa naj si izraz razlagamo v pomenu, kot ga uporabljajo različne zgodovinske stroke, ali pa tudi bolj dobesedno. Zelo živo kažejo utrip mesteca, vrvenje podnevi in hrup ponoči, mirne meščane in okoličane pri svojih opravilih in predrzne mladeniče, ki prehitro ženejo svoje konje čez trg. Med dostojne meščane so se večkrat pomešali sumljivi ljudje brez osebnih listin, klateži ali tatiči. Gostilne so bile vedno polne, pitja, petja in razgrajanja je bilo vedno preveč, gostilničarji so imeli odprto še pozno v noč. Ozke ulične prehode so zapirali čakajoči vozovi, sem in tja so se komu sneli konji z vajeti in begali naokoli. Nesnage na ulicah in njenih vonjav v zraku so se mimoidoči že navadili, le ko je bilo prehudo, se je stražniku zdelo vredno opozoriti na to. Svinjakov v lopah in prizidkih pri hišah ni bilo malo, stranišč tudi še marsikatera hiša ni imela. Novo mesto v tem času res ni prijetno dišalo. Naznanila so objavljena z vsemi pravopisnimi napakami ali tudi samo pomotami, le ločila so sem in tja malenkostno popravljena. Prav tako so samostalniki pisani z veliko in imena z malo začetnico, če je tako v originalu. Večkrat pa ni bilo mogoče določiti, ali so besede v resnici pisane skupaj ali narazen, kajti pisale sojih zelo okorne roke. Pisna naznanila začenjajo po letu 1886, ko je mestno predstojni-štvo prejelo nepodpisano pismo z zahtevo po večjem redu v mestu. 1886, št. 84' Naslovljeno na: ke/e.s/avaa A7e.s/aa Žapara/a v /?ar/o//ovew. prošp/a za /z po/a//ev ao/er aavec/m/; po.s/avm/; reč/. Dopis ni podpisan. ke/e.s/avaa AVe.s/aa Žapaa//a v /?ar/o//aveo? Gr/ AVe.s//aaa se sago/av//a za .spa/a//ev /ega /z rarp/.saa/ga GA//ca z oz/rao? aa /a, r/a 6/ .SVavao /ae.s/ao Žapaa.s/va g/er/e aa pa.s/ava ar/ r/ae ///. Ma/a /A72 /ar// zar/a.s7ava/a .s/ew, r/a 6/ .se v.s/ v/e/ po.s/av/ aaver/a/ //ar//e ee/a v.saA/ r/aa or/ we.s7a/c7; čava/a pa we.s/a .s/rogo za .s7er/ova// /a /a za.vačeae po/ew /aAa/šo/ e. A. we.s/. r/e/eg/raaaaa .Sar/Zčea /z racava// a//pa g/er/e po.s/ave r/ae 27. ,/a///a /Z?7/ po ^ / .ve v .s va/e oAč/ae ar/ver///. A^ar/aZ/e, r/a 6/ A/avaa /ae.s/ao Žapaa.s/va g/er/e po.s/ave ar/ r/a e 2. .4pr//a /A33 aa /a, r/a 6/ .se /aAa/šae A/erčwe /a P/va/ce ar/ /ae.s/a/7? čava/a večAra/ preg/er/a/e /a /. za /a, r/a 6/ se v ar/zgara/ aaver/a/ po.s/av/ /a še /ar// r/rag/ sara///v/ //;rr//e a// a.se/te //ar// v a/7? za.s/er/ava//. 2. pa r/a 6/ A/erčwar// .s va/e Aerčrae /a P/va/ee r^pravaa paaača/a? ča.sa zap/ra//, a e pa pa/ae A'erčwe /a P/va/ee p//aaca. razgra/a/ea /o /ar// raz/a/a/ca pa ce/e aoč/ aa/er r/erža//. Ža// //ag po.se/wo pa ove//A//r praza/A//; AaAor ravao /ar// zar/ae pre/ečeae //až/čae pra.sa/Ae .sa a aeAa/er//? A erča/a/? /a eaa /ar// c/a z /raeao/a paver/aaa pr/ ve,se//a/r/ A/ra/aca .sa a a .s/ve/ večer /a 6až/ča/ Pra.sa/A pa ce/o aač p/e.sa// /a razgra/a// /aAa, r/a sarar// a///! ra.sgra/aa/a /a rapa/a .sa v 6ag/w w/ra/a? sa.ser/ara še spaa/e pr/Ara/ava//. /a .se ač/7aa r/aAaže. ... .,r 7—, Poročilo stražnika Jane/a Markuša. K.III.IURA Kast 5 / 2006 Drz//e, r/rz A/ s/rzvzzrz /zzes/zzrt Žzr/zrzzzs/zrz /^/er/e zzrz re.srz7*.sAz z/Arzz /7: /'rt/z e z.s A rt /zrts/rzvrt, /o, r/rz /z z .se vse grže/Ae /7? /t/e.se rt/z ve/Az/r /zrrzszzzAz/z, /rt /e te/zArt zzer/e/rt, /tzzzA.š/zzrt zzer/e/rt, sv. //e.šzzrt /e/rt, /trtžzčzzz /tzrz.szzzA /77 /zzr/z .še vse r/z*zz^e v /e/ /zrts/rzvz /tfe/trtver/rzzze erv.se /trt Aerčzzzrz/z 777 /'zvzzzerz/z r/eržrz/z /trte/ rt/.s/trt Arzzzzz/rt /tre/trt-ver/rz/rt. Ar//* se /zrz v ///77 rt/zzzrzz r/rtzr/rz/ /e7777/ /tzrzt' 77/e rtr/ .SVr/t'77/^rv Žzz/trzzzs/vrz zrzr/rt.s/rtvrz/rt 77/. ///trtzzzzzz/z /e /trv še /zzr/z /ze/zrz /rt. r/r/ 77 e/iz 77ze.s/77Z ezzt'rz/z Aer/rzz* svrt/rt s/zzr/trt rt/t/'rzt7/rz/rt /trt Aez-čzzzrz/z /trt/tzvrv/z /z/ se Aefčzzzrzz/ezzz /77 /'zzzzzčrzz/ezzz r/rt/trzArz/z /77 /t/ z/zsrtvr/// s/z/zz, r/rz r/rt/tz ArzAz j^/rz.š vzzzrz sr/s/rt/ezz /77 s/tz/e, r/rz //rz /trt/ezzz Aerčzzzrzz/rv rz/z /'zvzzzr'rv7;/rz srvzrzr/z /trt.s/rzvzzz/jrv /zz-es/rt/zArz Žzz/trz/7.s/t'zz zze 77rz rtvrzr/z. Artzzčzzrt .se Pe/e.s/rzvzzezzzzz zzzes/zzezzzzz Žzz/trzzz.s/t zz /zzz/zrtzrtčrz /rt, r/rz /zz zzrz vse /e /zzArz/ //77 še več/ 77rzver//ze /trt.s/rzvTze reč/ s/rrt^o ezzvrz/rt /77 s/rrtj^rt r/rtve7*.šrtvrz/rt, /rzAzz /e zrz^zz/rtvrt /trt/e777 /zre; zzrzr^rtr/e zrz /trzčrv-Artvrz/z /trt//.šz^rz zzzzrzz v zzzes/zz //zzr/rt//rtvez7zzz. //zzr/rt//rtvrt Tzzeserz./rzzzzzrzrzrz /A'A'/t Prvo nagnanih) je stedito že čex nekaj dni, vendar ne o zgoraj navedenih nepravitnostih, temveč o nepravitnosti v tastnih vrstah, o neprimernem obnašanju stražnika (/rajtanda. i8H6, št. i()7 //rv/t/trtrZ /2/7e 2R. /777. /e zzzze/ /rrzzzr (/rrzz/rvzzr/ zzrtčzzrt s/z rvžrt, /trzr/e rt/t 7 zzrz zvečez* v s/7*rzŽ77rt srt/trt, se s/eče /77 /;re s/trz/, /77/e s/trz/ r/rt /2. Art se /e szze^ zz s/7*e/ze /trtrzz.šz/, se (/rrzz/rzzzr/ s/zzzr/z, /77 ^z*e ^/er/rz/ ve/7, Arz/ r/rz /e. /trt/ezzz /zrzr/e s/te/ zzrzzrz/, se v/eže zz7 srvs/tz,' 2 zzs/rzz/e /77 /y*e r/rt777zz, /77 77/ /zrz.še/ zzrzzrz/. Artzzečzzrt se s/trtrrtčrz, r/rv se (trrzz/rzzzr/ 77/č 77e /zrz//rz zrz zzvr.šrtvrzzz/e svrt/z/z rer/rzrsAz/7 r/rt/žzzrts/z. DrtArzzrz/z zzzrz/rt /rt .srtrer/rzr/z /rrzzze /'zzre/zer zzz A/zZ/rz //rz/z/rzz7. //zzr/rt//rtvrt 29. /rzzzzzrzr/rz / A'A/t ./rzzzez A/rzrAzz.s Janez Markuš je (jraitanda še naprej tožit: )886, št. !43 .S/trtrrtčz/rt D/ze /t. /e/zzzzrzr/rz /////<5 rt/z J zzz z zvečez*/zzzr/e ('rt/e.s/zzz ttrt// v s/rrzžzzrt srt/zrt. zzz /j/r/sz, r/rz /tz*er/ eA. rtArrz/ .^/rzvrzzs/vzz /ezz' e/7 /tz/rzzzee r/rz /z/ se s/trt/z s/trrzvz/, /rzz.s/z črv.s 77/ /zz/rt r/rzzze//rz s/rrzžrzzArz v s/rrzžrzz srt/zz ArvArtz* /zr/zze (trrzz/rzzzr/, zr/Arz/ r/z*zz^e r/vrz s/rz /zz/rz ,s/zzž/ze77rt /tz*eč/zrt-s/rzTzrz, zzrz /rt zzArzžezzz /es/ /zrtr//zzsrz77z. (trrzz/rzzz/zz. r/rz zzrz/ /trt 77/e^rv j^7*e, /t7*zr/e zzrzzrz/ s/ezzz, /es/ //rz zzezz/rtre/zz v s/7*rzŽ77rt srt/zrt /zz*z/zr7/rz/z, Art /rt r/z7zz7rz7yrz /'zzzz//e7*črzz* zzz /'z*rt//rzz* zrz.š/z/rz /tz*rzvz7rz /ze/zzzrt zzzzz /zrtzzzrz-//rz/, zzz s/rz .š/rz, 77rz zzzes/rt /zrz r/rz /zz /tzrzz/rzTzr/ zz Tz/zzzzrz .še/, /e rts/rz/ /tz*er/ 7*rt/rtvžrzzzz /77 črvArz/ Ar/e/ r/rz //zz /zez*/ze//rz/rz /zrt.s/rz. Zvečez* /zzr/z 6. /e/zT zzrzz/rz /e zzzze/ / rrzzze /tz rzz/rzzzr/ zzrtčzzrt s/z rzžrt, zzz Art sezz7 /es/ /zrtr//zz.srzzzz s/rrzžrt /zreg/er/rtvrz/. r/rt/tz/ 77rzr/.s/z*rzŽ77zArz / rrvzzerz Grrzz/rzzz/rz v ^rt.s/zvzzz / /zrt zzrtčz Art/ /^rts/rz, /tz*z //rts/t. /7zz/rzz*/zz. /7zzr/rt//rtvrt 7. /e/zz zzrzz/rv / A'A/z ./rzzzez A7rzT*Azzs Meta Matijevič ))NAZNANtM JEST POI RISANI MESTNI STRAŽNIK INa (^rai)anda so tetete Sv hujše obtožbe: 1886, št. 179 .S7z/vaz za aaaes/aaza /arez/s/za/aa/š/vza v /?a/z/o/Aoveaa/ 7*ra zzAozzz aaae.s/. /arez/s/za/aa/š/vo .se /e Gro/7oaa/ovo A/so / J/2 / ANA A/ .se govor/ z/o /ar/ aa/eaa/// /e ve/zAza aaaes/aa/A reč/ s/arz/v//ea//7/, v /ar/čza gzas/a. oz/Azaraa/Ao A'z/r/ /.//za?z/a/z/ /o ./zzaaz^zo A7orAz/.so /are/zAo/o, /o .so .se s/ez/eče reč/ a/oš/e. / ea/z/ /azaz/zaAza /(/eAeaaAA/za/A zaz/ /e /azaAzaAeje A/Aa večAro/ gzavzar/eaaza Aoaa/ z/z/je /areš/o, /7? / a* (2rz//7z/a/z/ v/arošz/aa /a/7, A///// z/z/je /azaz/zaAza z/o/, o/! oz/gzavzar/, z/o /o /o/a/o je zaaa o o 7za/a//coA A///a/7, s/aa/čoa/za z/o /e /azaz/zaAo zz/e.s/zzzz. /7/ /azas/ez/ soaa/ zaA.s/o/, <7o /e /e /z s/rožaae .so/ae vze/. 2 e/ao Aoro/o A/je /a//o /ao<7 saaegoaa/. 2 e//o /eseaaza /o/ao/o, A/ /o /za/aza/zz je A/7o več /aza/az /zAoaao, je /a/7 (7ro//oaaz/ v/arošoaa če o/? ve A/e e/o je.^ /e.s/ /aeve/a/, /e.s/ je ////a/o/a/. 7 eaao .s/A/7*o, A/ /e reA// z/zz/e /Za/o /ar/ vzaz/zavzaz/zz, /aa .se je /ar/ aa/eaa/// z/zaaazz/ /ra/ošA/. J eaao s/za/ae/aazoš/aaza, /o /e z/a/o z/zazz/z/ /aa/e/, ///a /e Aza// /are.sAer/a/ /aza//a/o/e /rgza/ /J.//. /A/ /a/ se za/eg/avo A/šo /ao// a/z/Zzaa/Aza /are/sAo/o, z/zaA//za A/ .se .še s/vzza/. 7//zA se je Gro/7oaa/zavo s/rožaao zaA/eAo /aaeg/eAza/za, aazoaa// A/ go je soaa/za A aaaeseov aazas/7, /ao/eaa/ z/zaaa/o /z žaa/77a/ zaz/evo/, /e svza/za vo/aao tz/Aza roz/rgo/, z/o aa/ zo aazaAeaaza roAza, v/arošoaa A/7 rz/Azz/je //a aaorez///7 jest seaaa go v A os// roz/rgo/, z/ra/gz z/oaa /e reAe/, /A/ go je sežgo/, z <7veaa/o r/7/Az/aa/z rovaao /oAo aaorez/z/ svza/zavza/aaza roz/rgo/. <7o Z/zz/z aa/so več zo /aoroA/7/. /Voaaaes/o z/o A/ oaa Ao/ aaae.s/az/ s/z/žoAza/A sAerAe/, /A/ se /zeA/ aa/es/z/ AoAo sAo<7o AeA/A/, /e šAzaz/za soaaa <7e/o/, /er oaa/e os/re Aozaa/ vrea/eaa. /?zzz/za//žavza z/aze / A. svečoaao ///AA A7orA//.s Stražniki so biti preprosti tjudje, ki so si s tem detom stužiti vsakdanji kruh, zato jim seveda ptača ni bita nepomembna in večkrat so prositi za povišico. 1890, št. 37 A/ovaa/ aazes/aa/ ooTaor v /Voveaaa AVes/z/ ./es/ /aoo^azsoaa/ /azaz//ogoaa/ /azaaa/žaaza /arzašzaza z/eA/ s//ovaaz A/es/aa/ o<7Aor A/ogzavza//// A/zžAza/šzaZ/ aaaesečaae /a/oče Aer /aazoaa/jes/ š/eraaza zoaa/ozo/ /aa Aor /e /o aaao/go z/e A/ jes/ .Sz/azz aaorez/zaa/ če /e /reAo AoAo Aa/ao/za zaorez/// vAza/za /zaz/jes/ soaaa aaorez/zaaa /aa zz/za/ /azaz/aaa /azzareaaa vsoA z/oaa /e/ /aa ez" zaz/Az/o/ še /azaaazač/ aaazareaaz z/zas//Aro/ Aez/za/ A/a/oš/aa /e/ zo/zare/ /azaaa/žaaza /arzas/aa/ že je aa/zagzače sza/ eaz /az/r Arza/eer/ev /ar/Aza/šo/z Aer s/za/aor je /aaze/ /ae/ gza/z/zaaor/ev zaz/ aa/oš/aae /aa grzz/A/aa/ je zaa/e/ /zaz/ J g/aA/zazozjev zo/zare/ /arov /azaaa/žaaza /arzas/za/ že je aa/zagzače aa/eaa/ sza/ eaa /aor Ar /7/ /azzrAza/šo/z A7o/z/o Arš/e s/rožaa/A KHETURA Rast 5 / 2006 1893, št. 339 Arzašaa/7/ /Aaz/Azgzzaaz /aza//a/soaa//azaaa/žaaza/arzašaa/za .S7zzvazeaazzz aazes/aaeaazzz zaz/Azarz/, zo /zv/šoaa/e aaaesečaae /a/oz*e /aza 29 g/, a/./a. Aer/e sez/za/ zaaaerza/ aa/aazagza več s/aažAeaa/go za/arov/7o, AoAzar /zzz/z /oz za//arov//oaaa še /azaseAaao Kttl.HJRA Rast5/20<)6 77/77* 777*7/77 /777.s/77*77t*//77/7 76*777*777777 /77,S777*7777 7A 6777*7/7 /7ee/ /77 ///J/ V.VA6/ 7/7777 7777t'7/77A/e At 777A:A777/'e 777*e, v :r'7777/6'77 777e.s/77e A/.ve, A tv /77/ /7*777 /7777A'777/77 /777.S/77/77777'776 S* ZV77A/6 7777 t'7/77/7 /77 A7AZ77/7 777*77, ,V7 .S7777777 S/7*777 V /e/77 7*AZ/7*7*/jA7A 7*A7' cev/e. A77A7ŽA77 /77*77.V7777 .s/77t'777 777e.V/A7 ZA.V/77/7 6/77/j77V'77/7/7 7ZV'7.VA77/e 7777*.S7*č'A7* /7/77 Jg. /t'77A //7*77 V A/ ) 896, št. ! 7) 7 /'777//77.S77777 777e.V/A7 .S/7 77Ž777A7 /777^/77^77/77 /777777Ž7777 /77*77.V77/77 7/776/ s/77t'777 7777*.S/A7 77^6777* 6/A/j77V77///. :677/.V77V7V/7 7777*.se7A77' /7/777'e. 67*7" .v/77 /7/77J77 777 77777/j777Y* v/777/77/7 . 77777777777 Z7/7// Ve//677 V7'J 77/77*77t'7/77. /77777777*7 777 /777-7/777'V'7 , 7777 677/7776*777* 77777777777 V.VA6/ 7/7777 V/7'7'67'77/ 7.777:677, 777/ 7/Av6A/'7/e 777 7767*A777e/jA ,tj/AS'777"S7VA/7* Ve//677 ZA A77.V/AS'/A/7. 7777*77/ /7/*77.V777777 /777777:7777 7/776/ 6/77^77^77//// 6*7*77777' /'777*7*67*7*, 777e.V/A7 AA7/.V/7*AŽA76 A*. //7*77V77/ 6*777*/ A/77.ŠA77 Pripis s svinčnikom ob robu: /'777*7*67*7* /77777 33 /j/7/.. M77.ŠA77 23 /j/7/. /77 //7*77v77/ 23 /j/A. Zadaj: /6777*77/7/77 .S7'/7* ^/7*77:77/677777 t'.S7767'77777 2 /j/7/. 7777 7777*.S7*7' Vet' 777/ /. /. /V vode Save je zabodena veriga. Od bolečine in solza so motne njene oči «. Veriga je simbol povezovanja in simbol navezovanja, simbol lepega sožitja različnih elementov in simbol zatiranja - zažiranja ter prisile. /godba, ki jo predstavlja Stopar, je sestavljena iz. vseh elementov njegovega ustvarjanja: na dolgem akvarelu.kjer so sumaričnoinzglavnitni vidnimi poudarki(harvo.vt)do, obalo in drevesi) nakazane glavne zna-čilnosti in poti Save.jc poudarilsvo-joinčlovckovoncločljivonave-zanostzvodo:zgra))kami njegovega rodnega Uoštanja je zapisana neločljivost narave in kulture, narave in človeških izdelkov arhitekture prostora, kamor zbežimo pred naravo (od narave), vendar jo vseeno pu-stimočistohlizu hišebrezvrtovso kot ljudje brez duše. Rudi Stopar je pretresen nad ugotovitvijo, ki je del sodobnega načina življenja: »Človek je izstopil iz sozvočja z naravo, vse bolj si jo podreja.« Veriga v steklenem. omejenem ntikro prostoru, ki ga zapira velika krogla, večplastni simbol popolnosti in vesolja, ki odreja naše kotaljenje. Rot po reki dopolnjujejo majhne skulpture, ki so neke vrste odvod od bolj znanih Stoparjevih kiparskih lorm in novost v njegovem likovnem izrazu. Od raziskovanja in poigravanja s strukturami, ki jih omogočajo raznovrstne tehnike obdelave koviit. kjer ga je vodila predvsem želja po strukturiranem oblikovanju tlgur. so te male plastike obrat v čistejše in simbolno dctlniranc oblike. Krogla - mrzla kovina - je speta s toplim lesom, prebarvanim v modro - barvo vode itt rdečo barvo ognja ali pa barvo krvi - trpljenja, ki se pretaka tudi v 11'USI tisti, ki jo iz preteklosti v prihodnost čuti Rudi Stopar. Razstava je tako pogled v njegovo delo in odraz njegovega aktivističnega življenja, ki je zavezano lokainenm regionalnemu okolju, okolju sveta in vesolja. Človekovo kotaljenje je lahkovsozvočju ali pa v uničevalnem nasprotju z naravo. Rudi Stopar z vsemi ustvarjalnimi močmi opozarja na sozvočje, gledalci (drugi) pa se lahko vključijo v verigo povezovanja in sožitja ali pa v spone tistih verig, ki se bodo odkotalile v propad in uničenje ... Otvoritev razstave je bila tudi začetek praznovanja pete obletnice delovanja galerije Ana. katere »duhovni oče« j c prav tako Rudi Stopar. Stoparje 3 I. avgusta pripravil tudi slovesni razrez akvarela -SAvcr in nadaljevanje različnih zgodb, ki bodo nova postaja v njegovem aktivi-stično-umetniškem delovanju. Gojko Zupan ()[)MIVIIN()I)/.IVI Hast 5 /2006 KOČEVSKA -PUSTA IN PRAZNA Mit ja Pcrcnc: Kočevska - pusta in prazna. Modrijan, Ljuhijana 2005 Založba Modrijan je izdala knjigo Kočevska, pusta in pralna s podna-s)ovoni:Nem.ško jezikovno obnmčje na Kočevskem po tidselitvi Nemeev. Knjiga je prvi eetovit prikaz zgodovine območja, ki jev zadnjili letih predmet posameznih raziskav števil-niti zgodovinarjev, umctnosttiil) zgo-dovitiarjev.etnotttgovindrugihrazi-skovaleev. Podnaslov je skoraj zavajajoč, saj ne gre le za jezikovno področje, gre zn območje bivanja obravnavane manjAine. in to tlele pt) odselitvi Nemeev. ker avtor spremlja njihovo življenje najmanj skozi dve zadnji stoletji. Uralee tako dobi več. kakor obeta naslovnica. (iozdnatoohmočjev južnem delu države je dolgo nosilo pečat skrivnosti. vojnega dogajanja med drugo svetovno vojno ali povojnih pobojev. Nekateri so ga preveč poetuistav-ljenoalieelopodeenjevalnopreitne-novali v Deželo medvedov. Kočevska je prostor s posebno kulturo, ki so jo v sedmih stoletjih trdega življenja na kraških goličavah, v gozdovih in ob njih, z razvojem indn-strializacijc.zizscljcnci in krošnjarji skupaj izoblikovali Slovenci in kočevski Nemci. Manjšina je danes pri nas znana samo s kulturno dejavnostjo dveh manjših društev in iz knjig. Redki so materialni ostanki, redke žive priče, ki pripovedujejo terenskim raziskovalcem o svojem življenju in usodi. Dr. Mitja t erene je zgodovinar srednje generaci je. Sam in s sodelavci Kočevski že desetlet je in pol vrača njeno zgodovinsko prepoznavnost, njeno temeljno identiteto. Zgodovinar jcvtchlctihzznanjcm in energijo preiskal vse dostopne arhive, zasebne zbirke, preveril je knjižno gradivo in vrsto sekundarnih virov, da hi lahko sintetiziral vsaj del izgubljene materialne in nesnovne dediščine Kočevske ter njenih prchival-ccv.Svojc znanje jc ponudil vhranjc kar na 830 straneh knjige s številnimi erno-hclimi fotografijami. Vsako temo z. obravnavanega področja je I erenc obravnaval celovito rn skušal svoj zapis utemeljiti na primerljivih podatkih. 1'ogosto nas je že prepričal, da je prišel problemom do dna.pa jc vedno samtisti.ki najde še dodaten vir. nov podatek ali fotografijo. Veliko je zgodovinarjev, ki cnakodohro in marljivo obvladujejo pisne vire. Redki jih tako natančno povežejo s terensko topografsko obravnavo kot I erene. Prav obravnava realnega prostora iti posledice človekovega bivanja in delovanja v njem lahkt) popravi navidezm) popolnost aliobjcktivnost dokumentov. Na tem področju je avtor obravnavane knjige mojster, ki nima para. Začetni del knjige je uvodni okvir, s katerim pisec bralca postavlja v natančno zamejen prostor in čas. Dodatno je območje obravnave označeno na pregledni karti na pred-papirju knjige. Rrvcmu. geografskemu poglavju sledi še 12 vsebinskih. Vsako je razdeljeno v pregledna podpoglavja, ki jilt lahko beremo kot zaključene celote. Zadnje poglavje knjige je dodatek skoraj 50 strani izjemno natančno citiranih virov ter za znanstveno publikacijo koristna in običajna kazala s posebnimi preglednimi seznami naselij, cerkva in kratic. Kritični bralce lahko vsako navedbo avtorja preveri ali nadgradi. Radovedni domačini bodo dopolnili svoje znanje o svojem kraju. Za ljudi zmanj potrpljenja je vsebina knjige sežeta v dveh povzetkih: slovenskem in angleškem. Zgodovinar usodo ljudi in prostora raziskuje kot nenehen proces sprememb s koreninami najmanj pri Ortcnburžanih in srednjeveški kolonizaciji območja. Pisec nas natančno seznanja s širšimi okviri usode kočevskih Nemeev oh koncu Id. stoletja: popelje nas skozi čas in občutja prve svetovne vojne ter obdobje kraljevine Jugoslavije, z vsemi svetlimi in temnimi platmi sožitja med Nemci in Slovenci. Natančno je opisana izselitev Nemeev in vzroki zanjo ter posledice. Zelo izčrpno so opisani in Gojke Zupan KOČIVSKA )'t)STA !N PRAZNA razloženi dinga svetovna vojna/ vsemi podrobnostmi ter tragični povojni čas. Brez heroiziranja nas /mrazijo podatki o/eni, ki je izgubila elane svoje družine in nogo ter tiatbtogralijislikarja.lakcanemoin večno stoji na pogorišču; nič manj niso povedni opisi zaporniee iz povojnega taborišča. Kar srhljivi so podatki iz sedmega in posebej iz dvanajstega poglavja, ki je posvečeno zaprtemu območju Kočevske Reke in prikritim grobiščem, lerenc je bil med prvimi raziskovalen ki so skupaj z gozdarji odkrivali te malo znane prostore, ko tam še ni bilo množičnega obiska niti samovoljnih degradacij prostorov spomina. /aširše kroge so matij atraktivna poglavja o upravni organiziranosti, o detnograliji in lastnini ter spreminjanju lastninskih razmerij. Strokovnjakom pa bodo prav te raziskave odličen temelj za dodatno spoznavanje ne samo gospodarskih razmcrijKočcvskc. venaki meri sosednjih območij vSIovcniji. Bralcem bodo bolj domači opisi o povojnem razvoju šolstva, usodi cerkva in naselij. Pisec je obravnaval vse naštete pojave preteklega stoletja kritično, vendar se ni pustil zapeljati nacionalnim čustvom ali političnim pottdarkotn. tako značilnim za nekatere nestrpne pisce zgodovine. I erene vešče obvlada računalnik. Račttnalniškimičin opisov, razpredelnic in oblikovanje opomb ob dodatnih raziskavah avtorja vplivajo, da se je obseg knjige, če jo pri-merjatnosstarejšimi. bistveno povečal. Zaradi tnarljivih raziskav so oblikovalci knjige razpolagali še s stotinatnilbtograllj. I di Berk. uveljavljen in vešč oblikovalec, seje zavedal »strogosti« vsebine in ji je prilagodil zunanji videz/obliko, ki nikjer ne stopavprvi plan.Ostaja pa okvirno izhodišče, ki omogoča na- tančno branje in pregledovanje natisnjenih reprodukcij iz različno kakovostnih virov. l'odobc so uravnoteženo uporabljene med bcsc-dilotn. da razbremenijo obsežnost celote. Dokmnentarnelbtogralije in novi posnetki stanja so velika obogatitev izdelka, ki je prav s tem gradivom daleč od dolgočasnih strokovnih razprav. Na njih zaživijo objekti iz statističnih podatkov, prostor in predvsem ljudje. Avtorjeva značilnost so izčrpni, zelo dolgi podnapisikpodoham.liden zadnjih podnapisovvknjigi.ki tolmači napis na znamenju, skritem v gozdu, pa je verjettio kar avtorjev moto. V ujem izraža svoj odnos do Kočevske, svoje kar trmasto iskanje resnice tega prostora v najširšem pomenu besede, ki so jo najbolj vztrajni prebivalci območja izrazilizljuheznijodoljudi in do Kočevske. Kratka ocena male "enciklopedije" Kočevske ne more povzeti vseli njenih posebnosti. Bralec si mora in more sam poiskati poglavja, ki ga zanimajo. Ni nujno, da bere knjigo od prve dozadnjc strani. Že birmat in obseg kažejo, da to ni turistični vademekum, je priročnik za nekaj naslednjih generacij iskalcev zgodovinskih dogajanj. Vsako posamezno poglavje je malo skladišče zgodovine, iz katere hi pisatelji sestavili roman. Založba Modrijan je pogumno izdala knjigo, ki je na prvi pogled ni mogoče hitro prodati./,c njena promocija pa je pokazala, daje zani-manjc za poglobljeno obravnavo regionalne problematike, ki odseva usodovseSlovenije.velikovl.ju-hljani. Novem mestu in v Kočevju. Knjiga ho na policah vseli, ki jih zanima identiteta neke le navidezno puste in prazne pokrajine, imela prostor med uporabnimi priročniki. (ll)MI VI IN OD/IVI Hast5/2()()A Rast. Božič NOVA PUBLIKACIJA Z GRADIVOM KAPITELJSKE NJIVE Horut Križ, Novo mesto V!, Kapitctjska njiva, Mtajšcžcicznodohno grobišče, Carniota arehaeotogiea 6, Doienjski muzej, Novo mesto 2005 (2000) N()\ Kapiteljska " j'J** ODMLVI !N ODZIVI Rast 5 / 2006 Ko so novomeški arheologi pred dobrimi dvajsetimi teti začeli z izkopavati jem prazgodovinskega grobišča na Kapiteljski njivi nad maro!'skim gradiščem, so obsežnost nekropole ocenjevali na dva hektarja. nato so prišli na tri in pol. danes velja ocena, da bo končna velikost verjetno nekje okoli petih hektarjev. Mo vseh letih raziskovanj jih še vedno preseneča izredno veliko število grobov, kar kaže na močno prazgodovinsko poselitev območja. Vse bolj postaja jasno, da gre pri odkrivanja preteklosti Kapiteljske njive za vcčgencracijski podvig. V Novem mesta se pojavlja več arheoloških najdišč, povezanih z imenom Kapitlja, kar pri nepoznavalcih povzroča določeno zmedo, ('c gremo po vrsti. Kapitcijska njiva se razteza po temena in pobočjih najvišjega novomeškega griča. Če stopamo skozi Kettejev drevored po makadamski cesti, ki vodi čez Maro! iz mesta proti Bršljinu. je na naši desni strani. Na grobo si jo lahko predstavljamo, kako leži poleg Klemenčičeve kmetije nad blokovskim naseljem Mestne njive in Bršljinom. late je dobila po lastnika, to jc bil novomeški kolegiatni kapitelj. Osrednje poslopje novomeškega kolegiatnega kapitlja je bila župna cerkev sv.Nikolaja ali Miklavža, zato je grič. tia katerem stoji. ljudstvo poimenovalo Kapiteljski grič. tudi Kapiteljski grič je arheološko najdišče. Na njegovem temena so leta I97K našli sledove, leta 1999 pa še dejanske ostanke prazgodovinske in antične poselitve. Lani so pod Šan-eanti naleteli tndi na ostanke antičnih peči. Mri nporahi obeli krajevnih imen se zlahka pojavi napaka, lapsns. ki je doletel tndi avtorja novega dela o Kapiteljski njivi. Arheolog in knstos Dolenjskega muzeja Borat Križ v aprila izdani publikaciji Kapiteljska njiva VI. v seznaniti literatnre na strani 3K. napačno navaja članek Danila Breščaka. Arheološka izkopavanja na Kapiteljski njivi, ki je pravilno naslovljen Arheološko izkopavanje na Kapitlja, objavljen pa je bil leta 2000 na straneh februarske številke Kasti. Napaka je seveda povsem neškodljiva in naključna, jc pa kot taka značilna. Da je Kapiteljska njiva skoraj zgodba brez konca, daje slatiti tndi nova publikacija Dolenjskega muzeja. Obsežna in bogato opremljena knjiga je izšla v seriji Carniola ar-ehaeologiea. ki jo je Dolenjski muzej z namenom objave bogatega novomeškega arheološkega gradiva začel izdajati leta 19Kb. Serija letos obhaja dvajsetletnico, česar pa se ni nihče doslej posebej spomnil, še posebej ne letošnji Dolenjski knjižni scjcm(!). Kapiteljska njiva v tem nizu publikacij obsega kar polovico oziroma tri izdaje, vse gradivo pa še zdaleč ni odkrito in restavrirano, kaj šele objavljeno. Na Kapiteljski njivi so po doslej znanih rezultatih v obdobju zadnjega predkrščanskega tisočletja pokopavale tri medsebojno povezane kulture; nosilci kulture mlajše bronaste dobe ali kulture žarnih grobišč (KŽ(i). nosilci halštatske ali kulture starejše železne dobe in keltizirani staroselci ali nosilci kulture mlajše železne dobe. Mrav o teh zadnjih prazgodovinskih prebivalcih govori novi zvezek Carniole arehaelogiee. Mrinaša objavo stodcvctindvajsctih značilnih grobov mlajše železne dobe. kar pa še ni dokončna številka, saj so na Kapiteljski njivi poleg grobov starejših kultur doslej raziskali že preko 700 grobov tega obdobja. Mredgovor knjigi je prispeval ravnatelj Dolenjskega muzeja Zdenko Micctj, ki toži predvsem zaradi v splošni zavesti meščanov preskrom- Kasto božič NOVA PUHI,IKACIJA /GRADIVOM RAI'lfll..lSKIN.IIV) !van Kastctic ODMIVIIN ODZIVI Rast 5 / 2006 nega priznavanja pomena novome-škiharheološkilt najdb in prostorske stiske muzeja. Za tijim besedo prevzttme avtor Borut Križ. V Uvodu pojasni zasnovo knjige, izbor iit merita /a objavo gradiva ter umestitev grobišča. V poglavju Kttpitclj-ska njiva tnlajšež.elcz.nodobno gradišče daje najprej zgodovinski pregled raziskav, celostno opiše mtjdišče in njegove značilnosti. V nadaljevanju je podrobneje obdelano gradivo: l.ončenina. 1'rirkttki ženskih grobov Nakit in Deli noše. Pridatki moških grobov Orožje. Deli noše in Drugo. Nato poda Sklep in navede uporabljeno strokovno literaturo. Osrednjidet publikacijejc namenjen katalogu gradiva, /a opisi stodevetindvajsctih grobov je objavljenih še sto tabel z risbami gradiva v merilu 1:2. v zavihkih platnic je priloženo pet prilog in načrt grobišča. Kot ugotavlja avtor, so vsi grobovi »klasičnega« mlajšežclezno-dobnega grobišča brez izjeme žgani in plani. Časovno segajo od stopnje l .t B2 do začetka stopnje l .t D. po slovensko od 3. do I. stoletja pred našim štetjem. Zanimivo je. da se najstarejše najdbe teh grobov pokr-ivajoznajmlajšimi najdbami starejše železne dobe. Večkrat so bili najstarejši plani grobovi vkopani v plašč starejših gomil s skeletnimi grobovi, kar kaže na določeno nadaljevaje in moč staroselske kulture, ki lastne korenine vleče vse od kasne bronaste dobe. lako kot na pred desetletji raziskanem delu mlajšeželeznodob-nega grobišča v Kandiji se tudi na Kapiteljski njivi mešajo elementi vzhoda in zahoda oziroma vplivi vzhodnih in zahodnih Keltov, kar kaže na odprtost prostora ter na trgovske stike s eelotnim prazgodovinskim evropskim prostorom. Knjiga je pisana dvojezično, za prevod v angleški jezik je bil zadolžen »novomeški« arheolog Phil Mason. Za izvrstno terensko dokumentarno in kabinetno študijsko 1'otogralijo je poskrbel avtor sam. le posnetek za naslovnico je prispeval Dragan Arrigler. oblikoval jo je lovo (irohovšek. Risbe so delo Maje Rudolf Matkovič in Svetlane Rodič-Jakimovske. kartno gradivo je pripravila Mateja Belak. Knjigo so v naklttdi petsto izvodov mttisniliv I iskarni Novo mesto. JAZBEČEVA MAVRICA IZZA DUŠE Milan Jazbec: Mavrica izza duše. Roman n diplomaciji. Miš, Dob pri Domžalah 2(106 Podnaslov knjige je Koman o diplomaciji. Kdor pričakuje v njej opise podvigov ali bleščečih koktajlov in sprejemov z zakulisnimi igricami na diplomatskem parketu, ho razočarati. Knjigavohliki kolaža nameče nekaj strnjenih podob iz življenja karierncgadiplomata. ki je bil nekoč novitiar in ki»zadip)onmta piše preveč«, kot pravi njegova znanka Sophie. »Piše preveč« pomeni, da je za njim že cela vrsta natisnjenih uspešnih romanov in da je zadnji med njimi ttominiran za Nobelovo nagrado. Med utrinki izbranih doživetij in dogodkov teče pripoved spominov v tretji osebi. Kot bi uporabil antični zbor. Za spletko kolega iz- vemo šele preko njegove zadrege, ko mora junaku nobelovcu včast sestaviti dosje voščil. Avtor Mavrice obdela eelo najbolj žgečkljive dogodke. kot so ljubezenski prizori, skozi spominjanje. Zgodba je napisana »na mah v eni sapi«, kot se to počne pri uredniškem komentarju, lak vtis lahko dobi bralec. Spomini in razglabl jan ja, ki so prava srž zgodbe. se pomikajo v času nekoliko naprej ali nazaj med odbranimi dogodki. Jazbec jih pač po potrebi prikliče v protagonistove misli. Zato se mora bralec na trenutke sam znajti v času in med liki. Ampak zgodba je samo skelet za vse drugo. Osrednji lik zgodbe, torej njegov Ivan Kastelic !A/HI ( ! VA MAVRICA I//ADIIŠI MAVRiCA tZZA DUŠ E roman, prejme Nobelovo nagrad«, l a dogodek na tak ali drugačen način obnovi njegove slike z nekaterimi izmed oseb. ki so se ga bile nekoč skozi življenje žedolaknile. Osredotoči sc na nekaj ženskih likov. Na dame. ki so praviloma odigrale epizodne vloge v njegovem življenju. Nekjenasvojipotijihjesrečal.ven-dardljeodoprijateljstvainzatip-Ijivosti« njegovi odnosi z njimi večinoma niso prerasli. Jazbec polaga svojemu jtrn^kti v misli(tudi)meditiranjeosreči.kida je lahko le trenutna in se je zavemo šele potem, ko je že mitno.l .nako je z medosebnimi odnosi: nekaj ali nekoga lahko dodobra spoznaš in oeetiiš šele. ko si se odmaknil od njega. Prevladuje ločenost! Ne bližina in hrepeneča razmišljanj;: so skoraj gonihta sila za junaka. Celo njegove odmisc z lastno hčerko zgodba izroča virtualnemn mediju. / bitjem, ki muje(vdoveu)najljub-še. ohranja edino redno toplo komunikacijo prekoclcktronskc pošte, lo sc sliši čudno, vendar njemu očitno uspe. da po tej poti hrani svojo brezmejno očetovsko Ijtthczcn.lbjc še eno od sporočil knjige: samota je usoda človeka iti je tiormalno stanje. Največ lahko dosežeš, kadar si satu. ifludi v sltižbi delaš vedno sam«, je pojasnil pisatelj Mavrice na njeni predstavitvi v Posavskem muzeju Brežice, uče je predstavništvo države še tako številno, greš na nalogo (sprejem, razgovor, pogajanja...) vedno sani.« Dr. niozolijc(diplomacijc)Milati Jazheejekariernidiplomat. tako kot junak njegove knjige./a seboj ima kar nekaj strtikovnih in kakšno literarno delo. litdivMavrici si privošči občasna pojasnila o delovanju in nalogahdiphunatskih predstavnikov ter razmišljanja o vlogi države. Ib je mimo prej. kot se zavemo, da nas poučtijcvmaniriprcdavatclja. Hkrati pajc bralcu že podtaknil utrinek ali dvaodepešah, odnosih med sodelavci na ministrstvu, v diplomatsko konzularnih predstavništvih o fenomenu podmornice ali (rccitno) v (ieneralni skupščini Združenih narodov. Dejanskega dogajanja, akcije usedaj in tukaj« je v knjigi rela-tivtio malo. Srž ni v dogajanju. ^Jazbec« je v junakovih razmišljanjih in čustvovanjih. Kot vstarih japonskih lilmilutimirjeno dogajanje in veliko utrinkov. Poudarek: mnogi drobci odražajo nežnost, liričnost. prijazen poklon ljubkostim vokolju ...Nekoliko ženski način pisanja'? Površen ali hiter bralce zlahka zgreši tiit dogajanja, ker je nit potek zgodbe izven zgodbe. Je v logiki vsakdanjega življenja protagonistov. Saj so tudi v drugih rotnanih liogosto vpleteni avtobiografski elementi./ato nima smisla razglabljati 0 tem. kaj je vezano na dejansko Jazbečevo življenje in kolikšen del je prispevala domišljija. Nekaj pa jc prišlo na dan verjetno nenamerno. 1 iden od likov v romanu je negativce, vendar mu osrednja osebnost Mavrice ne privošči niti grde misli. Nikar da hi mu vrnil za nekdanjo podlo spletko. Kar preveč črtio belo. Prelepo, da hi bilo res! In vendar: tisti, ki Milana Jazbeca poznamo kot človeka, vemo. da lahko k njegovim slabostim dodamo tudi to. Nekako ne zna ali noče hiti žlcht! Morda še podrohnost:(dcl)zgod-ha iz knjige je prejela nagrado tržaške založbe. Knjiga Mavrica izza duše je izšla pri založbi Miš z Doba pri Domžalah. Avtor napoveduje, da bosta prvi knjigi sledili še dve in da ho nastala trilogija Dama vhelem. Veljko loman: KANTI.[J,^OOfi. akril p!..]()()x]()() cm KAST-L. XVH Oton Škota Prevod: France Baraga .1KVi/virniku'Milwaukic"(i/g "Miluuurhi"). JVJotumu Martin llcuny je hil prvi ameriški Skoi itcmSkcga rodu (Bendih 26/1854,str 45) Š r.5(!<)7) OKTOBKR 2006 V! POROČILO O MISIJONSKEM DELU V SEVERNI AMERIKI (2) Spovedovanje Medtem so se moji kristjani skrbno prizadevati, da bi ohranjati čisto iti neomadeževano vest. Zato so se v zakramentu svete spovedi pogosto čistiti svojih grehov. Dva dneva v tednu, sredo in soboto, sem posebej dotočit za spovedovanje, izjema so biti nujni primeri, denimo, če je kdo zbotet ati se odpravtjat na pot. Nekateri so prihajati k spovedi vsaka dva tedna, drugi vsak mesec ati dva, spet drugi dvakrat na teto. Kanadčani so se mi spovedovati svojih grctiov neposredno v francoskem jeziku, ki sem ga dovolj dobro obvladat, tako da nisem potrebovat prevajalca. Mestici in gozdni prebivalci pa so se vsi spovedovati v očipvejščini s pomočjo prevajatca. Ta je bil ne te moder in obziren, ampak tudi žeto tankovesten. Ko je spovedanec naštet svoje grehe, jih je tolmač prevede) v francoščino, jaz pa sem, kakor je navada, spovedanca stavek za stavkom po prcva-jateu poučit ter mu natožit grehom primerno pokoro, tako sem pomagat dušam, dokter nisem bit sposoben vse to storiti sam v indijanskem jeziku. Pobožni prebivatei divjine so se navadno iskreno obtoževati tudi najmanjših grehov, smrtnega greha pa jih je bito tako groza, da so sc nekateri v spovednici kar razjokati zaradi storjenih grehov. Drugi niso hoteli ne spati ne jesti, dokter se niso s skesanim srcem spovedati storjenega greha. Pred spovedjo so se dotgo pripravtjati nanjo in se po njej z vso vestnostjo truditi opraviti natoženo pokoro. Sadovi njihovega iskrenega kesanja in pokore so sc kazali v dobrih detih, v močni veri in v poštenem in častnem živtjenju. Vsako nedetjo so po duhovnikovem obhajilu prejeti obhajito tudi verniki, in to nadvse pobožno, ssktonjcno glavo in ssktcnjcnimi rokami. Po obhajilu so z raztočnim glasom, počasi in prav pobožno zmotiti pet desetk rožnega venca. Wisconsin Do teta ]K46 jc spadat La Pointc v dežeto Wisconsin in je bit v pogtedu škofije pod državo Michigan. Ker pa je ameriška vtada de-žeto Wisconsin, ki je obsegata La Pointc in indijanske pokrajine ob obalah Gornjega jezera, po novem napravita za eno od novih združenih držav, La Pointe postej zaradi nove geografske razdetitve ni več spadal pod škofijo Michigan, ampak Mi)waukcc (izgovori Mitvo-ki).'" Zato sem detroitskega škofa trikrat prosil za odpustnico, dokter mi ni končno ustreget in mi dat dovotjenjc, da ostanem v La Pointu v škofiji Mitwaukce pod škofom Johnom Martinom t tennyjem. Škof je bil po rodu iz. Švice'" in mi je že prej dovotil prost vstop v svojo škofijo. Zdaj je to potrdil tudi s sogtasjcm v pisni obliki. SKR!T! ZAKLAD! KULTURNE DED!ŠČ!NE OtonSko!a P()ROČ!l.()()M]S[J()NSKTM DG.DVSTVBRNIAMBRIK! 40 Vi/virnikuIbntJulMC Beseda pomeni "na k()rn;ujc/cra't)ancsjc to predmestje Dulutlia lndijaneisose nioralikasnejeumaknitiboljvnotra-njost.kjerje danes indijanski rezervat londdui.ae. 41 /,e pred temje Baraga načrtovat izgradnjo eerkve. a mu to očitno ni uspelo V Beriehte 20 ()846). str 54. piše januarja 1846. da ho v ta namen potovatizt.AnsavlonddutaeSe pozimi in bo za pot tjH in itazaj P" snegu potreboval kar 230 ur (30 dni poSur!) 42Vprvempismu, 4. julija IK46. Beriehte20(1840). str. 67, piAeSkola, da je našel tam samo Atiri družine mestieev in nekaj krščenih Indijaneev Vsi drugi so bili še pogani SKRITI/AKI.ADI KUITURNB DTDlAČINi: Rast5 /2006 Fond du Lac V maju teta 1846 sem s svojim tolmačem iti nekaterimi vesiači mestici v iesenem čolniču prepotoval 150 milj od La Pointa do pritoka (lornjega jezera pri indijanski vasi lond du Lac/" kjer je v kočah na ravnini živelo približno dvesto malikovalskih poganov. Naproti mi je prišlo nekaj spreobrnjenih Indijancev, ki so stali na obrežju reke, ko sem stopil na kopno. Tolmač meje peljal k hiši poglavarja indijanskega plemena. Prijazno sva ga pozdravila in nato odšla k nekemu mesticu, pri katerem sem stanoval do konca svojega bivanja v l'ond du Lacu. Ker v kraju tli bilo eerkve, sem začel najprej misliti na hišo, kjer bi lahko darova) vsakdanjo daritev Gospodu Bogu za zveličanje svoje črede/' Pokazali so mi staro leseno hišo in takoj sem se lotil gradnje oltarja. Napol podrte stranske stene, ki so bile polne razpok in umazane od saj, sem v ta namen prekril deloma z rogoznico, deloma z volneno tkanino. K steni sem pomaknil mizo, jo prekril z lanenim prtom in pripravil vse potrebno za bogoslužje. Zjutraj sem z zvoncem sklical indijanske kristjane v hišo in tam maševal. Že v letih pred mojim prihodom jih je častiti gospod Baraga kakih petdeset privedel k siv// vcr/Z Po maši sem začel to pobožno in preprosto ljudstvo po pol ure ali več, kolikor se mi je zdelo potrebno, učiti molitvenih obrazcev. Ker sem takrat že nekoliko napredoval v indijanskem jeziku, sem jim iz Katekizma prebral nekaj resnic, potrebnih za spoved in obhajilo. Preden sem prišel v La Pointe, je gospod Baraga pogosto sam obiskoval te krščanske prebivalce in jih pripravljal na vreden prejem svetih zakramentov. Tako so nekateri od njih prihajali v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj pred mašo k meni, da hi se po tolmaču spovedali. I isti, za katere sem presodil, da so dovolj poučeni in vredni, da sprejmejo sveto obhajilo, so se pridružili obhajancem pri Gospodovi mizi. Ker v tej divjini ni bito najti nobenega cerkvenega pevca, sem ob nedeljah po tihi maši prebral vernikom sveti evangelij in jim brez vsake druge svečanosti s pomočjo tolmača razložil Božjo besedo. Poganski gaji Dokler živijo pogani v poganstvu, nočejo stopiti v hišo, kjer sc opravlja krščansko bogoslužje. In to najprej zaradi sramežljivosti, ker jih k veri spreobrnjeni Indijanci zaničujejo kot nekultivirane malikovalce, potem zaradi neke prirojene trmoglavosti, da ne bi tudi njih kdo pregovoril za sprejem krsta, in končno, da jih ne bi kdo omejeval pri njihovih praznih zabavah in pijanskih veselicah. Sami darujejo svojim lesenim bogovom daritve na višavah in v gajih, kakor so delali nekoč stari pogani. V Fond du Lacu je zelo visoka gora. Na njen vrh vodijo razne dobro izhojcne poti. Ko sem se nekoč povzpel na to strmo goro in sem sedel na dolg hlod strohnelega drevesa, sem na njem opazil dve veliki kači, štiri čevlje dolgi in dokaj debeli, z zelenim hrbtom in rumenim repom. Zelo sem postal radoveden in približal sem se jima, da bi si ju ogledal. Toda prestrašili sta se me in zbežali. Sam pri sebi sem premišljeval, ali ni ta vrsta strupenih živali predmet poganskega praznoverja in malikovanja. Od tam sem šel na drugo stran gore, ki je bila gosto poraščena z drevjem in trnjem. Napravil sem kake pol milje poti čez goščavo, a kolikor dalje sem hodil, toliko teže sem šel naprej. Pogledoval sem sem in tja in daleč na vrhu zagledal majhen kos zemlje, očiščen od trnovega grmičja. Bil je OtonSkola !'()l<()ČH,()()MIS!.!()NSk]:M [)]-:!.() VSUVURNIAMURtk! 43 Še več o obredu "velike medieine" piše v prvem pismu l.eopoldinini ustanovi 4 juliju 1X46: Beriehte 20 (1X46). str. 67 69 Primerja ga/ nebesi V usta indijanskega poglavarja postavlja hesede: "Velikimedieini so ostali naši očetje zvesti do danes, ker ustavlja bolezni in ohranja naše otroke zdrave Čehostepraznovaliveliko medieino. boste po smrti pri$li na prijeten prostor, vedno boste bobnali in praznovali medieino"(str 6X) 44 V izvirniku 'medewiwin v Baragovem slovarju razloženo kot "grand medieine". 45 V zadnjem, šestem pismu. 22. avgusta IX56, Beriehte 2X (IX56). str 23.opisuje Indijanea. kije bil star čez sto let in popolnoma bel Sieer pa pravi: pravi Indijanei vse do osemdesetega leta ne dobijo sivih las, šele potem jim začno lasje polagoma siveti." 46 V izvirniku "kalyh" /a besedo nisem našel zadovoljive rttzlage. zanesljivo pa je bil eden od glavnih pred-metov.ki sojih imeli Indijanei/a pasom, nož (prim. I riderik Baraga. Zgodovina, značaj nravi in šege severnoameriških Indijaneev, Celje 1970. str 4X) Ustrezno ima angleški prevod na tem mestu "Steel" SKRIIIZARIADI kui,i'unNi:i)t:i)tačiNi': Rast 5 /2006 kakor ograjen vrt, v katerega je vodila pot. Stopi) sem v ta skrivni ograjeni prostor iti videl v njem osem kolov, kakor v pravokotniku zabitih v zemljo in zgoraj pobarvanih z rdečim. V sredini je bil daljši kol, ves bel, na vrhu pa je bila pričvrščena lesena, z rdečo barvo pobarvana sova. Imela je zavit kljun, dve glavici medeninastih žebljev pa sta ji bili namesto oči. Na tem kraju so pogani žrtvovali krivim bogovom iz lesa in kamna in med letno daritveno slovesnostjo izvajali svoj veliki zdravilni obred.^ Priprava šotora in zunan josti na veliki zdravilni obred Prav v dneh, ko setn priplul v Potid du Lac, so Indijanci tistega kraja praznovali svoj veliki zdravilni obred (indijansko: midcwi-win)^ in izvajali svoje glavno malikovalsko bogoslužje. Napravili so velik in prostoren šotor, 100 čevljev dolg, 16 čevljev širok in H čevljev visok. Za kritje šotora, ki je bil podprt s številnimi koli, zabitimi v zemljo, in drugimi, postavljenimi na vrhu počez, so uporabili rogoznico, spleteno iz ločja, potem brezovo in ccdrino lubje ter številne kose bele volnene tkanine, v kakršne se Indijanci navadno oblačijo in ponoči pokrivajo. Na vrhu šotora so bile odprtine za prehod zraka in dima od ognja, na katerem so kuhali in pripravljali svoje pojedine. V šotoru, ki je bil znotraj prekrit s cedrovimi vejami, so na eni strani sedeli moški, na drugi ženske. Nekdo izmed poganov je neprenehoma tolkel po bobnu, drugi pa je držal v rokah kositrni lonček s peskom in z njim med bobnanjem ropotal. Med praznovanjem svojega velikega zdravilnega obreda so bili pogani praznično oblečeni in so imeli obraze pobarvane z raznimi barvami. Nekateri so si pobarvali čelo z zeleno barvo, okrog oči so imeli črn krog, nos rdeč, brado modro; drugi so si čez čelo in nos vse do ustnic potegniti črte v črni, čez ostali obraz in brado pa v rdeči barvi, spet drugi pa so si ves obraz pobarvali s črtami v črni, beli in rdeči barvi. Vse te in številne druge vrste barvil različnih barv izdelujejo Indijanci sami. ko posebej velja tudi za rdečilo, ki ga delajo iz lubja nekega divjega drevesa in ki v svoji sijajni lepoti nič ne zaostaja za cinohrom. Druge vrste barv, razen črne in bele, izdelujejo iz različnih rož in rastlin, tako da njihov sok posušijo in ga zdrobijo v prah. Pogani si krasijo tudi vrh glave. Med goste in dolge črne lase, ki tudi pri stotih letih ne osivijo/' si umetelno namestijo peresa orlov, sov, sokolov in tako naprej, da se zdi človeku na pogled, kakor da resnično rastejo iz njihovih glav. Drugi si na obe strani glave vpletejo peruti roparskih ptic, ki jih zgoraj razprostrejo in učvrstijo. Svoje lase lepo spletejo in jih spletene v kite pustijo, da padajo čez rame. Pogani nižjega razreda si okrog čela ovijejo volneno blago, pobarvano z različnimi barvami, tako da po svoji obliki spominja na turška pokrivala turbane. Tudi poganski vrači, ki so starešine in svetovalci naj višjega poglavarja (šeka oz. poveljnika), in katerih je v Fond du Lacu približno dvajset, si ovijejo čela s takim pokrivalom, navrh pa si dajo okrog glave še kožo velike kače, tako da njena glava gleda s čela vsakogar in ga krasi. Veliko indijanskih vračev opasuje tudi svoja ledja s kačjo kožo, ki jim rabi za pas, za katerim hranijo kresilo, nož/" tobak in pipo. Nekateri pogani so oblečeni v halje, ki jim segajo od ramen do gležnjev in so porisane črno in rdeče z različnimi, črkam podobnimi znaki. Roke jim oklepajo medeninaste zapestnice, noge pa pokrivajo obuvala iz jelenje kože. Na prsih imajo tako vrači kakor navadni 47 Baraga nasprotnoož.enskah trdi: nikoli panmiaju obročkov v misu" Glej navedeno delo, prav tam 48 Skola pripoveduje iz prve roke. suj se je udeležil vseh njihovih obredov, na katere so ga sami povabili. Med obredi sicer ni mogel nikogar krstiti, ana koncu mu je indijanski poglavar sam naznanil, da se nameravajo vsi pokristjaniti, počakati hočejo le, da hodo imeli v l onddul.acu cerkev lako v prvem pismu. 4 julija 1846. Herichtc 20(1846),str 67-69. 49Vz.adnjem. šestem pismu, 22 avgusta 1856, Heriehte 28 (1856), str. 18, jih omenja kot glavarjeve svojce, v indijanskem jeziku "oskkinawe" 50 V izvirniku je latinski izraz "per-tiea" (merska enota za dolžino skoraj 3m). Herichtc 28 (1856), str 19, uporablja izraz. ellenlang (dolžina vatla je 77 em). ki je veliko ustreznejši Izvirna cev mirovne pipe je namreč dolga 16 do 20 inčev (okrog pol metra) 5ll'riHuragu mckatcwikwanaic" Prim I riderik Baraga, Krščanski nauk za Indijance, Ljubljana 1997. str H). SKRIIIZAKLADI KULTURNI: DUDIŠČINL Rast 5 / 2006 pogani stektene korate, pa tudi vetikc kositrne ati žetezne medatje, na katerih je vtisnjena podoba ameriškega predsednika ati kakega drugega pomembnega moža v ameriški državi. Poganske ženske se ne barvajo in tudi nimajo nagtavnega okrasja, te ob svečaniti dneh nosijo kovinske uhane, a sicer so brez njih. Vetiko žensk si ne pritrjuje uhanov te v obe ušesi, ampak si dajo uhan tudi med nosnici.^ Nekatere dajejo na obe ušesi obeske rdečih ati majhnih betih kora), zaradi česar se jim, kakor sem to sam videt, ušesna mečica povsem razpara in tako raztrga, da je mogoče s koncem prsta iti skozi odprtino. Vctiki zdravitni obred" Vse, kar sem do zdaj povedat o vetikem zdravitnem obredu, pa je te uvod k temu, kar stedi. Ko je gtas bobnov skticat skupaj poganske može, so šti, ker se je že btižata ura praznovanja, v šotor, da bi se s posvetovanjem pripraviti na vetiki zdravitni obred. Najprej je vstopit najvišji pogtavar(ogima). Njegovo visoko pokrivato jc bito obrobtjeno z dotgimi betimi resicami. Sedet je na rdečo tkanino, sem ter tja pretkano z betimi cvetovi. Za njim so šti nižji pogtavarji. ki jim pravi mtadeniči (ochkinaweg)^', nazadnje so vstopiti vede-ževatei ati vrači vetikega zdravitnega obreda (mashkikiwininiwag). Vetiki pogtavar jih je vse posedet na zemtjo poteg sebe s po turško spodvitimi koteni. Vsak izmed njih je vzet svojo precej vetiko kamnito pipo, izdot-beno na izviren indijanski način, in jo skupaj z vateP" dotgo cevjo za kajenje napotnit s tobakom. Med seboj so si iz roke v roko podajati kresilno gobo, ki jo je vetiki pogtavar prižgal s kresitom, da so si z njo prižgati tobak v pipi in začeti kaditi. Med tem so biti kake štabe četrt ure povsem tiho. Po preteku tega časa je vetiki pogtavar nagovorit tjudstvo, ki se je zbrato krog njega. Vsebina njegovega govora je bita pribtižno takšna: "Moji sinovi! Mistim, da so vam vaši očetje, od katerih so mnogi že dotgo mrtvi, pripovedovati, kakšno takoto so pretrpeti v tej divjini, ko so hoditi po vseh okotiških gozdovih, pa niso prinesti z tova ne medveda, ne zajca, ne votka, pa tudi nič drugega niso imeti, da bi se preživeti, in tako so mnogi od njih od takotc umrti. Veste, da so nekateri izmed vašiti bratov dobiti od angteške vtade pisna odtikovanja in vetike medatje za pomoč Angte-žem v borbi proti francoskim Kanadčanom, kajti pogumno so se boriti, drugi pa so padti v borbi. To je bito našemu narodu v vetiko čast, a zaradi vaših bratov, ki so umrti, našemu ptemenu tudi v vetiko nesrečo. Veste tudi, da so prišti vaši predniki pred mnogimi stotetji iz žeto oddatjenih krajev čez ozek morski pretiv na naše obatc. Častili so sonce, luno, zvezde, ogenj, vodo, kamnite podobe, žetve, bobre, sove in kače, v senčnih gorr/ov//? so si napraviti gaje in postavili svetišča za prerokovanje, tn vaše čaščenje bogov seje ohranito med nami do današnjega dne. Zato, sinovi moji, se nikar ne pridružite veri mož, ki so obtečeni v črno hatjo in pridigajo o Križu, ampak zvesto čuvajte svoje domače bogove, kakor so detati vaši očetje, da se naše pteme ne razprši med druge narode in se povsem ne razbtini in izkorenini. Zato svojim sinovom vračem natagam, naj pazijo, da bi se kdo izmed naših ne pridružit veri mož v črni suknji (mekate-wikonaiegČ' in se tako naše ime ohrani. Zato, sinovi moji, vas vabim na pojedino. Danes jaz, jutri in druge dni pa bodo zanjo prispevate 52 V prvem pismu, 4 julija I846. Bc-richtc 20(1846), str 67.navaja tri tedne. V /adnjem. Šestem pismu. 22 av-gustal856,Her:ehte 28(1856). str 18. Skula razlaga./aktij so njihova zborovanja tako dolgotrajna: "Indijanei imajo sieer po naravi doher spomin iu zdrav razum, njihova prirojena divja nagnjenja jih delajo vmarsičem tudi zelo spretne, njihov dar razumevanja paje tako top.daje tudi po Številnih pojasnilih in ponovitvah iste. žc večkrat obravnavane zadeve, z njimi le težko priti do konea " SKRIII/AKLADI KUI.HJRNIDIDIŠČINL Rast 5 / 2006 druge družine, vsaka zase. Če pa katera ne bo mogia sama postreči z vsem potrebnim za pojedino, bodo de) prispevati njeni sosedje. Možje bodo prinesti od svojega tova srne, zajce in jetene, kar bo dovotj za vse dni obhajanja našega vetikega zdravilnega obreda. Dajmo, mtadeniči, udarjajte na boben in plešitc!" Ogtasito seje vriskanje mož in mtadeničev, ki so vsi zaptoskati in v en gtas zakticati: "Taiia, ataiia! Dobro, žeto dobro!" Z vetikim vesetjem so začeli stoje drug proti drugemu po rodnem običaju pte-sati ati botje poskakovati, se pravi nenehno dvigovati prste na nogah in z njimi gibati, tako da se jim je od ponavljajočega se gibanja prstov stresato vse teto. Ko so odptesati, so začeti pogani po dva in dva v tišini, s sktonjeno gtavo in s prekrižanimi rokami ter zamiš-tjcnih obrazov v krogu hoditi po šotoru od enega konca do drugega. Kakor v sprevodu so hoditi okrog sove, pritrjene na kot sredi šotora, jo častiti in ji poktanjati svoje darove. Ko so prišti do vhoda v šotor, je vsakdo izmed častitcev pridat daritvi zrnce tobaka ati kako gozdno rastlino. Potožil jo je na ptatno, razgrnjeno na tteh, potno vsakovrstnih čarovniških in praznoverskih rasttin in korenin. Vrači so se večkrat z roko dotaknili rastlin in jim dodali še drugih. Na koncu so bitke in rože skupaj s tobakom in nekaterimi barvami med seboj pomešati in napraviti čeznje razna čarovna znamenja. Ko se je ta matikovatski sprevod končat, je pogansko ljudstvo sedto k obedu. Pojedina je bita namreč že pripravljena. Pega prazničnega obeda so se udetežiti vsi pogani iz vasi Fond du Lac z otroki in ženami vred. Nekateri so jedti v šotoru, drugi zunaj pred šotorom. Kadar so imeti ob takih praznovanjih vetiko živeža, so navadno napraviti prav tepo pojedino. Postregti so s svinjskim, včasiti tudi z medvedjim mesom, skuhanim skupaj s krompirjem ati divjim rižem, z okusno praženo perutnino, raztično divjo perjadjo in z več kakor petdeset vrstami pogač, pripravljenih iz moke, jajc, mteka, masta, stadkorja in divjih jagod. Prvi obrok so razprostrti na goto zemtjo. bit je samo za može. Ko so možje vstati, so njihove žene sebi in otrokom po-strcgtc z drugim obrokom. Oh takiti poganskih pojedinah se možje pogosto žeto napijejo. Nesramni in drzni trgovci jim namreč prodajajo potne sode strupenega vina in žganja, ki ga imajo pogani sicer žeto radi, a je zato po teh strupenih pijačah večji det mož ves čas pojedin v omotici in nenehni pijanosti. Ženske in otroci pa se takšnih izpadov vzdržijo, saj se poganom samim zdi pijana ženska nekaj odvratnega. Vetiki zdravitni obred traja povečini petnajst dni, a če so tndijanei dovotj preskrbtjeni z živežem, tudi ves mesce/- Ves ta čas pogani ponoči in podnevi nenehoma bobnajo. Ko se eden izmed njih utrudi, ga nadomesti drugi. Vrači pa v nočnem času v svetih šotoriti uganjajo svoja prerokovanja in vraževerstva. tz tega je lahko vsakomur jasno, da je v času vetikega zdravitnega obreda komaj mogoče upati na kako spreobrnjenje poganov k veri. Totiko manj, če duhovnik še ne obvlada jezika tega indijanskega tjudstva. Zraven tega tudi nezmerno pijančevanje in omamljanje ter vse vrste izgredov ztih strasti in izvajanje matikovatskega bogostužja žeto ovirajo pogane, da ne morejo sprejeti luči krščanske vere. Poteg povedanega k oviri veliko pripomore tudi sama avtoriteta najvišjega pogtavarja. ki vsemu tjudstvu prepoveduje, da bi se kdo izmed njih pridružit veri duhovnikov. Tudi svojim vedeževatcem, kot najhujšim sovražnikom krščanskega imena, nataga, da branijo poganskim otrokom sprejeti francosko vero. OtanSkola l'()R()(.'ll.() O MISIJONSKEM DII.DVSIVHKNI AMERIK) l'<)t(m Skala SKRIII/AKIADI Kiii,H)KNi:i)i:i)i3(iNi: Hast 5/2006 5)2 tndijanci namreč z imenom francoska vera označujejo katoiiško veroizpoved, saj so biti francoski Kanadčani, ki vsi izpovedujejo katotiško vero, prvi, ki so se pridružiti temu indijanskemu tjudstvu in ga poučevati v krščanstvu. Ne gtede na pogansko prepoved pa je dobri Bog sktenit, da mi izroči v krst šest matikovatskih duš. S pomočjo svojega totmača sem jih poučil v skrivnostih svete vere, jih naučit potrebnih motitev in jih po zvetičavni Ar.s/m vodi prenovit ter privede) v Kristusovo stajo. Zeto pototažen sem se vrnit v svoj misijon v La Pointe. Dva nenavadna krsta v Fod du Lacu Od teta )846 do )850 so bita v La Pointu pogajanja z tndijanci, zato so v nastednjiti tetih t 847 I 849 prišta vsa očipvejska ptemena z Gornjega jezera v La Pointe in so vsi katotiški tndijanci svoje verske dotžnosti skupaj opravtjati v La Pointu. Leta t850 pa niso bita pogajanja več v La Pointu, ampak v Fond du Lacu, zato sem v spremstvu nekaj mesticev odplut v Fond du Lac. Tam sem ostat mesec dni in svoj čas kakor v predhodnih misijonih uporabit za to, da sem svoje tjudstvo opominjat in spodbujat ter mu detit zvetičavno pomoč. Zdeto se mi je, da bi bito primerno, če bi še) obiskat pogane v njihovih kočah, in to z namenom, da jih pozdravim, jih btago spodbudim in z dobrimi besedami pridobim, da bi kdo izmed njih sprejet sveto katotiško vero in se dati krstiti. Zato sem se napotil k njim, da bi jim oznanit evangetij Božje mitosti ter večno živtjenjc. Toda povsod so me zavrniti in niso hoteti postušati Božje resnice. Potn zaupanja v Boga, a obenem tudi potu žatosti, sem si reket: "Čemu si prišet sem? Gtej, nič ne boš dosege)." Medtem ko sem v duhu premtevat podobne stvari in se btižat hiši, kjer sem se bit nastanit, sem po naktjučju srečat poganskega moža, ki je bit že žeto v tetih. Bi) je star čez osemdeset tet, žeto počrnet in ostabet od botezni. Zaradi stabosti, ki ga je mučita, se je komaj še premikal. Vprašat sem ga, ati je hotan. "Da, žeto botan sem," mi je odvrnit. "Prijate))," mu pravim, "kako srečen bi tahko bit, če bi verovat v Gospoda Jezusa Kristusa, Sina Božjega, ki ga jaz oznanjam! Gtej, botan si zdaj in tačen, če pa sprejmeš krst. boš vekomaj srečen v nebesih, nikoti več ne boš ne tačen ne botan!" tn gtej nepričakovan odgovor iz ust tega ostaretega in zakrknjenega pogana: "Da, prav ta trenutek sem premišljevat, ati me ne bi mogti morda krstiti, kajti moja zadnja ura se pribtižuje. Prišet sem torej," pravi, "da bi sc dat krstiti." Potn totažbe sem stopat za njim, ko je še) s počasnimi koraki naprej, kakor upam, žeto srečni smrti naproti. Vstopit sem v njegovo revno kočo, kjer se je detoma zaradi šibkosti detoma zaradi botezni, ki ga je težita, vrget na svoje težišče na tteti. Ker sem takrat že odtično obvtadat indijanski jezik, sem ga, preden se ga je dotaknita voda, spodbudit, naj se povsem odreče ma-tikovanju, ki ni nič drugega kakor demonski privid, naj veruje v enega samega pravega Boga, Vetikega Duha (Kijc-Manito), ki je na višavah, in pokazat sem s prstom v nebo ki je vse ustvaril. Naj veruje v Jezusa, njegovega Sina. ki je umrt pribit na križ, da bi izbrisat grehe vsega sveta, in tako naprej. Potem ko je na vsa vprašanja, ki jih predpisuje Cerkev pred krstom, z mojo pomočjo dobro in veseto odgovori), sem ga krstit po obredu svete rimske Cerkve. Po tem zvetičavnem preporodu je hi) videti žeto vese) in poživtjen Oton Škota ROROČtt.O O MtStJONSKt M DHt.UVSHVHHNtAMHKIK! v duhu, a drugi dan je, rešen svoje botezni, srečno zaspat v Gospodu. Hit pa je ta pogan vcdeževatcc, gtavni čtan vetikega zdravitnega reda in žeto goreč malikovatce. 'to mi je povedat starešina hiše, kjer sem stanoval. Kadar koti ga je stednji poskušat pregovoriti, naj sprejme krst, mu je oni naduto odvrnit: "Postušaj, prijatetj, naj odgovorim na tvoje vprašanje, t udi ko bodo krščeni vsi matikovatei, ki živijo v Fond du Lacu. boš videt mene kot zadnjega, še vedno pogana." V tetu, ko sem prišet v Fond du Lac in ko sem obiskat že nekaj botnikov, so me poklicati k neki krščeni ženski, ki je bita hotna na smrt in ki sem ji v zadnjih trenutkih živtjenja podetit svete zakramente zvetičanja. Ko se je torej btižata njena zadnja ura, je v botezni mirno prenašata trpljenje, čeprav je morata prestati še raztične borbe s skušnjavami in hudim duhom, ki jo je napadat. Nenadoma pa sc ji je megla spremenita v tuč. Na njenem obrazu se je prikazato neko povsem nenavadno vesetje in vetiko hrepenenje. Njene oči so kake četrt ure nepremično strmete v nebo. Potem se je začeta pobožno smehtjati. Njen obraz je hit sicer poln sotza, vendar pomešanih z vese)jem. "Dobra hči," jo vprašam, "kaj vidiš?" "Vidim Gospoda Jezusa," mi je odvrnita. "O, kako je tep! Vetiko tuč vidim! . . ." Še nekaj ur jo je zadrževata mračna ječa časnega bivanja, nakar seje presetita h Gospodu. Dobre ndadikc novega rodu Med spreobrnjenimi tndijanci je pogosto videti takšne in podobne 53 !.kl.53:l.kh.h spodbudne primere. Besede svetega pisma: "Lačne je napotnit z dobrotami" in "btagor tačnim in žejnim pravičnosti"'* se tako v njih izpotnjujejo. Potem ko si pri svetem krstu nadenejo Kristusa, se ne hvatijo samo s častnim imenom katotiškega kristjana, ampak se tudi na vse moči trudijo s tetesom in duhom ugajati Gospodu. Ponovno rojeni kot Božji otroci, posinovtjeni po Svetem Duhu in prcnovtjeni z njegovo mitostjo, vztrajno hodijo po poti, ki vodi naravnost proti nebeški domovini. Njihova vera ni prazna in ne načeta od mrzke rje navade in dotgočasja, kakor se to pogosto dogaja pri katotičanih vseh narodnosti Novega sveta. Čeprav so se, rojeni in vzgojeni v katoticizmu, od samega otroštva učiti častiti in bati se Boga, vendar tako hitro omagajo pri vaji v kreposti. Dobra mtadika novega rodu pa nikakor ni takšna, ampak se v svetih žetjah, z dobrimi deti vere in v srčni preproščini daruje Bogu v prijeten vonj. tako se 54 Mk 10.3) bo zgodito po besedah večne Resnice, ki pravi: "Prvi bodo zadnji in zadnji prvi."'" 55l'rim!.kl!.KinRim9,33. SKRIII/AKLADI KULTtJRNH DIDIŠČIN]'. Ras( 5/2006 Še druga spreobrnjenja Ko sem torej krstit omenjenega pogana, ki mi ga je tako rekoč pokazat Božji prst, in sem ga z Božjo mitostjo, ki ga je postata k meni, utrdit za nebeška vrata, me je še botj kot prej zažejato po spreobračanju duš. Gtcdal sem, ati se ne bi hote) kdo od domorodcev pridružiti sveti katotiški veri in sesti z ostatimi gosti h Gospodovi gostiji, a nisem našet nikogar. Vztrajat sem in potrpežljivo čakat na čas mitosti. Ker je po besedi večne resnice zanestjivo, da naše upanje, se pravi vztrajno trkanje na Gospodova vrata, ne bo osramočeno", sem morat tudi jaz z. zaupanjem čakati na čas Božjega usmitjenja, da bi mi pripet jato kako dušo, iztrgano izčetjusti demonov, in jo pridruži to svoji htaženi 56 Prim. molitev kanaanske žene v Mt 15,22. 57 Rim 11.33 58PrimKol3,ll 59 Dogodek / otrokom obširno opisuje v četrtem pismu. 22 septembra 1853, Reriehte 26 (1854), str. 46^t7 I u pravi, da je bil deček star dvanajst iet.karhopačholjdr7.alo 60 Oboje, tako duhovni zakladi kakor brezna malikovalstva, je aluzija na tamkajšnje rudnike bakra in srebra SKRIII/.Akl.ADI KUiniRNLDIDIŠČINL Rast 5 / 2006 5)4 čredi. Božja milost ne zamuja s pomočjo. Takoj naslednjega dne, ko je bito moje upanje še zamračeno od zmerne srčne žalosti, so v hišo, kjer sem stanoval, nepričakovano prišli poganski Indijanci z ženami in otroki, da bi prejeli krst. N jihov prihod ni napolnil s tolažbo le moje duše, ampak tudi moje srce navdal s silnim občudovanjem Božje previdnosti. Z velikim veseljem sem torej sprejel te pogane in jih začel takoj učiti o veri, krstu in molitvi. S poučevanjem sem nadaljeval še mesec dni potem, ko so bili že krščeni. H krščanskemu nauku so prihajale nekatere starejše ženske, stare že šestdeset in celo osemdeset let. Dve izmed njih sta sc v pravi golobji preprostosti sami čudili svojemu lastnemu izredno okorelemu in omejenemu spominu. Zvesto sta prihajali k pouku in nista zamudili enega samega jutra, a si kljub temu v celem mesecu nista uspeli zapomniti niti očenaša. Sveta vnema za Božje reči, ki stajo pokazali ti starki, seje toliko bolj razodevala v tem, da se nista sramovali učenja molitev in poslušanja krščanskega nauka skupaj z dečki in deklicami, med katerimi so bili nekateri stari komaj deset let, čeprav sta bili sami materi in že zelo v letih in so se jima zaradi počasnega spomina otroci pogosto posmehovali. Zasmehovanje sta prenašali ne le brez vsake prizadetosti, marveč sta se skupaj z njimi tudi sami smejali. Ko sem torej videl, da se na noben način ne moreta naučiti molitev, sem se prilagodil njuni dobri volji in njunim pobožnim željam ter jima naročil, naj vsaj nekajkrat na dan pobožno ponavljata besede: "Dcbcnimiian Jcsus, jawcnimishin!" kar pomeni "Gospod Jezus, usmili se me!".^ Prcdno sem odšel iz Fond du Taca, pa sem ju priporočil nekaterim pobožnim ženam, da bi jima pomagale pri učenju najosnovnejših molitev. Ko sem torej končal svojo oskrbo v Fond du Facu, me je čas že klical, da se vrnem v Fa Pointe. V mesecu dni se je z Božjo pomočjo in mojim skromnim sodelovanjem petnajst kristalnih mladik iz naroda Očipve Indijancev pridružilo Božji Cerkvi. Preroško videnje bolnega poganskega dečka Nedolžnost, dobra volja in iskrena preproščina so jasna znamenja tnale Kristusove črede. Božje sodbe so "nedoumne ... in ... nezasled-Ijivc njegove poti";^ njegovi darovi milosti, s katero spremlja naša dejanja in jim sledi, nc delajo razlik med Judi in Grki/" ker je on Bog vseh. In Bog je v svoji dobroti sklenil, da z nebeškim blagoslovom obišče nedolžnega, komaj osem let starega poganskega dečka, ki ga je dolgotrajna bolezen priklenila na posteljo/" Še preden je bil krščen, ga je nagradil za njegovo veliko hrepenenje po svetem krstu. V svoji nedoumljivi previdnosti mu je dal posebno milost, da je predvidel stvari, ki jih smrtnik nikakor ne more vedeti, razen če mu jih Bog sam ne razodene, kakor bo razvidno iz nadaljevanja. V mesecu juliju 1X53 me je spet prevzela želja, da hi obiskal Fond du Lac, ta bogati rudnik'" duhovnih zakladov. Iz njegovega globokega brezna malikovalstva sem do tedaj z dovoljenjem božje dobrote iztrgal že veliko dobrih in plemenitih duš. V družbi nekega Kanadčana Jeana Bella in njegove družine sem se torej odpeljal čez Gornje jezero. Po štiridnevnem potovanju smo se okoli četrte ure popoldne z ladjo bližali bregu reke Fond du Tac. Ko sem še sedel na ladji, sem na bregu zagledal veliko množico ljudi, ne le katoličanov, ampak tudi poganov, ki so začudeni stali na obrežju reke iti se med seboj pogovarjali. "Res ugodno znamenje," sem pomislil OtonSkoia POROČM.O O MtSIJONSKt M DPLUVSHVIUNtAMIKIK] AI 1'n/drava ob prihodu v omenjenem pismu Se ne pove/uje / dečkovim videnjem SRR!!I/.AK)AD) K.m;nj)