ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC 
OBVESTILA ČZS 
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 
apis.md@siol.net 

Delovni čas: ob delavnikih 9.00—12.00 16.00—18.00 ob sobotah 9.00—12.00 


Fotografija na naslovnici: Miniaturni čebelnjak Marijana Lapanje iz Cerknega. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. 
Foto: Bojan Tavčar, Slovenija 
UVODNIK 
NEWS AND EVENTS 188 
ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING 
ASSOCIATION OF SLOVENIA 191 
SMALL ADS 198 

IN MEMORIAM 200 
16
1 




UVODNIK 

izvaja JSSČ, vključeno delo svetovalcev speciali­stov in terenskih svetovalcev, vendar bodo drugi delovali v občutno manjšem številu, zato bodo morali skrbeti za večja območja društev oz. občin, kot je to veljalo doslej. Novi program JSSČ (ob pisanju tega uvodnika program še ni bil potrjen) bo po večini temeljil na svetovalnem delu, kljub temu pa bodo v njem predvidene tudi podporne dejavnosti in delo čebelarskih krožkov, predvsem zaradi uresničevanja dolgoročnih ciljev Resoluci­je o zaščiti kranjske čebele. Najpomembnejši cilji so ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ena­komerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, izpolniti cilje posameznih ukre­pov Operativnega programa za izvedbo Resoluci­je o zaščiti kranjske čebele ter strateške in razvoj­ne cilje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 kot tudi cilje Strategije za izvajanje Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetij­stva in živilstva do leta 2020 na področju čebelar­stva. Dostop do dela svetovalcev specialistov in te­
13. čebelarski praznik v Cerknici 
Letošnje srečanje slovenskih čebelarjev bo v so­delovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravila Zveza čebelarskih društev Cerknica. 13. čebelar­ski praznik bo v soboto, 23. maja 2015, v Cer­knici. Začetek prireditve bo ob 11. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Notranjski odred Cer­knica.Prireditev z bogatim kulturnim programom bomo odprli s sprevodom čebelarskih praporov. Po uradnem delu bo v šotoru pred športno dvorano organizirano kosilo, za zabavo pa bo poskrbel na­rodno-zabavni ansambel. Ponosni smo, da nam je bila lani zaupana organizacija 13. čebelarskega pra­znika, zato vas 23. maja z veseljem pričakujemo v 
renskih svetovalcev bo enak kot doslej. Prvi bodo osebno, po elektronski pošti ali po telefonu dose­gljivi med uradnimi urami v svetovalnih pisarnah, terenski svetovalci pa bodo čebelarjem svetovali na kraju čebelarjenja, če jim bodo ti po telefonu iz­razili svojo željo po tem. Dejavnosti JSSČ bodo sproti objavljene v novi­cah in člankih na spletni strani ČZS in v glasilu Slovenski čebelar. Več o delu JSSČ ter kontak­tne podatke svetovalcev specialistov in terenskih svetovalcev najdete na spletni strani www.czs.si. Ob tej priložnosti naj se zahvalim vsem terenskim svetovalcem, predavateljem in mentorjem, ki so v prejšnjem koncesijskem obdobju vestno opravlja­li delo po programu JSSČ, pa tudi drugim čebe­larjem, s katerimi smo sodelovali pri posameznih projektih, da smo bili kot celota uspešni. Upam in želim, da bomo tudi v prihodnje dobra podpora če­belarjem. Brez povezovanja ni dobrega sodelova­nja. Naj nadaljevanje našega skupnega sodelova­nja obrodi lepe in zdrave sadove tudi v prihodnje! 
Lidija Senič, vodja JSSČ 
Cerknici. Prireditev bodo s svojimi stojnicami po­pestrila notranjska kulturna in druga društva. Če si boste na ta dan vzeli več časa, pa ste vabljeni tudi na ogled kulturnih in naravnih lepot tega dela No­tranjske. Za potrditev vaše udeležbe in dodatne in­formacije smo vam na voljo: g. Janez Palčič, pred­sednik ZČD Cerknica, tel.: 031/618 900, e-naslov: janez.palcic50@gmail.com; Marinka Ivančič, tajnica ZČD Cerknica, tel.: 041/909 001, e-naslov: marin­ka.ivancic@gmail.com in Olga Braniselj, tajnica ČD Cerknica, tel.: 041/900 132, e-naslov: olga.brani­selj@gmail.com. Prijavnica je objavljena na spletni strani ČZS.  ZČD Cerknica 

Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar pokliče 112! 
Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar o do-112, in to ne glede na uro ali dan v tednu. Po obvestilu godku obvesti Center za obveščanje v RS na tel. št. bo čebele kot prvi pregledal veterinar in ukrepal naprej. 
IZDELAVA OMETALNIKOV 
IN OSIPALNIKOV ZA ČEBELE Klin d.o.o. 

Za čebelarje 5% popust!

Oddajamo apartma
„Čebelarjeva hiška“ 

Logatec 
Specifikacija ometalnika 
Material: inox, nerjaveča pločevina Metlice: konjska žima Pogon: 2 motorja, brez jermenov Napajanje: 12V (možnost 230V)
Mobilni telefon E-pošta
cebelarskaoprema@gmail.com 
041/726-175 

041-740-421 

www.turizem.tevzeve-dobrote.si 

SVETOVNI DAN ČEBEL 





20. maj – rojstni dan Antona Janše kot svetovni dan čebel 
Franc Pfajfar*, franc.pfajfar@telemach.net 
20. maj 1734 je bil tako za slovensko kot tudi za svetovno čebelarstvo pomemben dan. Tega dne se je namreč rodil tretji otrok Lucije in Matije Janša iz Breznice, sin Anton Janša. Kot mlad vaški fanté se je tako kot drugi brezniški otroci podil po vasi, pomagal staršem, a največ časa je prebil ob domačem čebel­njaku, ki ga je oče postavil ob leseni hiši. Užival je ob brenčanju čebel in pozorno prisluškoval pogovorom starejših vaških veljakov, ki so sedeli na klopi ob če­belnjaku in vlekli vsak svojo čedro. Vedno pogosteje se je zadrževal ob čebelnjaku in v njem. Opazoval je, kako »te male muhe« izletavajo in vletavajo v panje (poimenovanje kranjič se je uveljavilo veliko pozneje, in to za panje, ki so bili po prostornini skoraj za po­lovico manjši od Janševih). Postajal je vedno bolj ra­doveden, zato je od očeta želel izvedeti čim več o ži­vljenju čebel: zakaj in kako rojijo, kako nabirajo med in zakaj imajo ob vrnitvi v panj obložene nožice, kako se razmnožujejo in kako matica zalega. 
Poleg čebel je Antona Janšo zanimalo tudi sli­karstvo. Skupaj z bratoma se je odločil, da se bo izučil za slikarja, zato se je leta 1766 vpisal v bakro­rezno-risarsko akademijsko šolo na Dunaju. Ko je leta 1769 Nižjeavstrijska kmetijska družba iskala če­belarja, se je prijavil za to službo – in bil sprejet. Ce­
* Predsednik ČD Anton Janša Breznica 

sarica Marija Terezija ga je leta 1770 imenovala za prvega cesarsko-kraljevega čebelarskega učitelja v Augartnu na Dunaju. 
V počastitev rojstva Antona Janše pred 271 leti pripravljata Čebelarsko društvo Antona Janše Breznica, ki s ponosom nosi njegovo ime, in Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v so­delovanju z Občino Žirovnica in ČZS 19. maja 2015, ob 19. uri, v Osnovni šoli Žirovnica slove­sno prireditev. 
O življenju Antona Janše in o njegovih naukih v čebelarstvu bo govoril velik poznava­lec Antona Janše g. Pavel Zdešar. 
Praznovanje rojstnega dne Antona Janše je po­membno tudi z drugega vidika. ČZS je predlagala, Vlada RS pa sprejela sklep, da bo pobudo ČZS, po kateri naj bi Organizacija združenih narodov za sve­tovni dan čebel razglasila prav rojstni dan Antona Janše, posredovala v nadaljnjo obravnavo pristojnim odborom državnega zbora. Z veliko pomembnostjo čebelarstva za kmetijstvo se strinja tudi minister za kmetijstvo g. Dejan Židan, ki je udeležbo na prire­ditvi že potrdil. Te pomembnosti se zavedajo tudi lo­kalne skupnosti, zato bomo na srečanje povabili vse župane gorenjskih občin ter jim ob tej priložnosti po­nudili v podpis »Pismo o podpori predloga za razgla­sitev svetovnega dneva čebel«. 
20. maj – svetovni dan čebel 

V okviru prizadevanj za zaščito čebel in čebe­larstva je zelo pomembno tudi ozaveščanje javno­sti o pomembnosti čebel in čebeljih pridelkov. Zato Čebelarska zveza Slovenije, ki jo je pri tem podprla tudi Vlada Republike Slovenije, Organizaciji združe­nih narodov (OZN) predlaga, naj 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. 
Pomen čebel za trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje stalne preskrbe s hrano v svetu 
Čebele in drugi opraševalci so zelo pomemb­ni za življenje ljudi. Od opraševanja je odvisna kar  tretjina na svetu pridelane hrane, med opraševalci pa imajo najpomembnejšo vlogo čebele. Z opraše­vanjem rastlin pripomorejo k uspešni kmetijski pri­delavi, ki zagotavlja stalno preskrbo s hrano, s svo­jimi visoko hranljivimi izdelki (med, matični mleček, cvetni prah …) pa tudi hranilno varnost prebivalstva. 
Pomen čebel za okolje 
Čebele s svojim delovanjem pozitivno vplivajo na celoten ekosistem in ohranjanje biotske razno­vrstnosti v naravi. Biotska raznovrstnost je ključne­ga pomena za razvoj in ohranjanje človekovega ne­posrednega naravnega okolja in s tem človeštva samega. Zagotavlja hrano, kurivo, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri prilagajanju na spremembe, ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti, razstruplja in razgrajuje odpadke, oprašuje rastline, med njimi številne kmetijske pri­delke, nadzoruje škodljivce in bolezni kmetijskih pri­delkov, ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj 

SVETOVNI DAN ČEBEL 

novih sort, zdravil in drugih proizvodov, ter omogoča kulturne in estetske koristi. Čebele so tudi dober bi­oindikator razmer v okolju. Z opazovanjem njihove­ga razvoja in zdravstvenega stanja lahko ugotovimo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in kdaj je treba ukre­pati. Če se na ta opozorila ne odzovemo, so lahko posledice pozneje še hujše. 
Ogroženost opraševalcev 
V zadnjem obdobju so čebele vse bolj ogrože­ne, še posebej na območjih z intenzivnim kmetij­stvom. Njihov življenjski prostor se zmanjšuje, raz­mere za njihovo življenje in razvoj pa so vse slabše. Medovitih površin je zaradi vse večjih polj, zaseja­nih z monokulturami, ter zaradi spremenjene in in­tenzivnejše tehnologije pridelave travinja vse manj, na njih pa lahko čebele na manjši pestrosti rastlin kot nekoč naberejo potrebno hrano le v krajših obdo­bjih. Zaradi tega je slabši tudi razvoj čebeljih družin. K temu svoje prispevajo še nove čebelje bolezni in novi škodljivci. Nove bolezni so posledica manjše odpornosti čebeljih družin, škodljivci pa globalizaci­je, zaradi katere se selijo tudi na daljše razdalje. 


20. maj – svetovni dan čebel 
Predlagamo, da bi svetovni dan čebel zaznamo­vali v mesecu maju, ki je na severni polobli mesec najbujnejšega razvoja čebel. Maja se namreč številč­nost čebeljih družin toliko poveča, da rojijo, to pa je naravni način njihovega razmnoževanja. V tem obdo­bju je v panjih največ čebel, največje pa so tudi po­trebe po opraševanju. Na južni polobli spravila če­beljih pridelkov potekajo jeseni, ko pripravljajo tudi dneve in tedne medu. 
20. maj je dan, na katerega se je rodil Anton Janša (1734–1773), ki je znan kot začetnik mo­dernega čebelarstva in eden najboljših poznaval­cev čebel v 18. stoletju. Bil je prvi učitelj moderne­ga čebelarstva na svetu, saj ga je cesarica Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Imenovanje je 


Foto: MB 
podprl tudi takratni svetovni čebelarski strokovnjak 
A. G. Schirach. 
Njegov prispevek k začetku modernega čebelar­stva je brez dvoma izjemen. Zbran je v dveh knjigah: Abhandlung vom Schwärmen der Bienen in Voll­ständige Lehre von der Bienenzucht. 
Slavo je dosegel še pred smrtjo leta 1773. Vsi državni učitelji čebelarstva so morali po letu 1775 čebelarstvo učiti po naukih Antona Janše. Njegovo delo in življenje sta opisana v številnih čebelarskih knjigah, med drugimi tudi v knjigi Eve Crane The World History of Beekeeping and Honey Hunting, ki je izšla 1999. 


Ali ste vedeli, da ... 
• 
mora čebela za kilogram medu obiskati kar 4 mi­lijone cvetov in preleteti štirikratno razdaljo okoli sveta, 

• 
čebele oprašujejo kar 170.000 vrst rastlin, 

• 
brez čebel ne bi bilo toliko različnih vrst sadja in zelenjave in tako lepih barv na travnikih, 

• 
je kranjska čebela (ali kranjska sivka) avtohtona slovenska čebelja rasa in druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu, 

• 
je v čebelji družini toliko čebel, kot je prebivalcev v majhnem mestu (od 30.000 do 60.000), 

• 
je čebelja matica edina, ki leže jajčeca, in da izleže tudi do 2000 jajčec na dan. ČZS 




Podpora Vlade RS svetovnemu dnevu čebel 
Predlog ČZS, da bi Organizacija združenih naro-tek s skupne novinarske konference ČZS, MKGP dov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel, je pri-in MZZ si lahko ogledate na povezavi: http://4d. dobil podporo Vlade Republike Slovenije, to pa je r tv slo.si/!ar hiv/pris pe vki-in-izja ve-pr vi-dnev ­pomemben korak k uresničitvi te pobude. Posne-nik/174329750. ČZS 

Planina pri Cerknem 49 Izdelujemo kakovostne AŽ-panje iz su{enega smrekovega lesa 5282 CERKNO na izjemno trden spoj; povr{insko so za{~iteni, pitalnik imaGSM: 031/304 118prostornino 2 l. Na voljo so 10S, 12S, 7S panji, pa tudi AŽ-satniki: e­po{ta: stane.selakagmail.com lepljeni, cinkani in vrtani iz kakovostnega lipovega lesa. 

165 









matice 
Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si 

Izkušnje čebelarjev z zatiranjem varoj v Sloveni­ji so se v obdobju od odkritja tega sovražnika čebel in čebelarjev do zdaj občutno spremenile. S širje­njem odpornosti varoj na sintetične akaricide, smo se morali vsi čebelarji naučiti in uvesti nove metode nad­ziranja in zatiranja varoj ter se tako prilagoditi spremi­njajočim se okoliščinam. Ena izmed učinkovitih metod v boju proti varojam so apitehnični ukrepi, ki čebelar­jem omogočajo nadziranje varoj brez uporabe sinte­tičnih akaricidov. Zaradi tega so uporabni predvsem med čebelarsko sezono, ko čebele v panje prinašajo medičino, zaradi česar uporaba kemičnih snovi ni pri­merna. Z izvajanjem apitehničnih ukrepov pa uporabo sintetičnih akaricidov zmanjšamo na minimum. 
Čebelarji v svoji vsakdanji praksi že tradicional­no izvajamo apitehnične ukrepe za zaviranje rojilne­ga razpoloženja, razmnoževanje čebeljih družin, pri­dobivanje neoporečnega voska itd. Če so ti ukrepi vgrajeni v našo vsakdanjo čebelarsko prakso, z njimi nimamo več dela in stroškov, temveč naspro­tno, lahko pridobimo celo več medu, in to takšnega, ki bo brez kakršnih koli ostankov. Zaradi zmanjševa­nja števila registriranih sintetičnih akaricidov v čebe­larstvu in pojava odpornosti nanje, prav tako pa tudi zaradi spoznanja, kako pomembno je pridobivanje čebeljih pridelkov brez kakršnih koli ostankov, so apitehnični ukrepi dobili nov pomen. 
Eden izmed učinkovitih apitehničnih ukrepov, ki pa med čebelarji, žal, ni tako razširjen, je osami­tev matice. Ta metoda je priporočljiva predvsem za čebelarje, ki čebelarijo na območjih, na katerih je zadnja paša na lipi ali kostanju. Preden začnemo ta ukrep izvajati, pa se moramo ustrezno opremiti. Za osamitev matice lahko uporabimo posebno matično kletko, v katero bomo vstavili matico. Na tržišču ob­staja matična kletka »Var-control«, ki omogoča, da matico v kletki zadržimo daljši čas, ne da bi to vpli­valo na njeno zdravstveno stanje. Matična kletka je s sprednje in zadnje strani obdana z matično rešet­ko, ki čebelam dopušča dostop do matice, tako da jo med priporo lažje negujejo. 
Če nimate izkušenj z lovljenjem in prijemanjem matice s prsti, vam svetujem uporabo lovilnika matic. Najboljši in najuspešnejši lovilnik je steklen. Podoben je 15 cm dolgi, na enem koncu razširjeni 
* svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja 

in zaobljeni stekleni cevki. Z njim lahko hitro lovimo matice in jih brez prijemanja z roko spuščamo v ma­tično kletko. 
Približno teden dni pred začetkom lipove ali ko­stanjeve paše vse matice pripremo v matične kletke. Iz sata izrežemo toliko satja, da naredimo prostor, v katerega vstavimo matično kletko, vanjo pripremo matico ter zapišemo datum pripore. Kmalu po pripr­tju matice se čebele zaradi prešibkega širjenja ma­tičnih feromonov počutijo na pol brezmatične. Če­belje družine s starejšo in že omagano matico, ki izloča manj feromonov, po navadi začnejo graditi za­silne matičnike, zato moramo po osmih dneh druži­ne s priprtimi maticami pregledati in iz njih odstraniti vse zasilne matičnike. 
Tehnološki ukrep osamitve matice traja najmanj 21 dni, da se v čebelji družini izleže vsa pokrita zalega, prav tako pa je medtem končana tudi paša na lipi ali kostanju. Vse varoje morajo hočeš nočeš na plan, tako da jih je večina na čebelah. Ker smo jim onemogočili nadaljnje razmnoževanje, doživijo varoje v boju za obstanek neke vrste stres, ki pov­zroča njihovo hitro odmiranje po naravni poti. Zdaj je tudi pravi čas za temeljito uničenje varoj. 
Svetujem vam, da pri tem uporabite oksalno kisli­no, ki je po Uredbi Sveta (ES) št. 889/2008 (ta govori 
o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvo­dov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzo­ra) dovoljena za zatiranje varoj. Glede koncentracije in postopka priporočam, da se držite navodil Evrop­ske delovne skupine za alternativno zatiranje varoj, ki za Srednjo Evropo priporoča pršenje 2,1odstotne oksalne kisline. To pripravimo tako, da 30 g oksal-

Matična kletka »Var-control« 

IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 

dihidrata raztopimo v 1 litru mehke ali destilirane vode. Za pršenje tako pripravljene raztopine upo­rabimo ročno pršilko. Po vsakem satu, zasedenem s čebelami, na vsako stran sata razpršimo 3–4 ml  raztopine. Pršimo samo sate, pokrite s čebelami, kajti kislina deluje dotikalno (kontaktno) in mora priti v stik s čebelami oz. z varojami na njih. Paziti moramo da čebele niso mokre, temveč le nekoliko vlažne. 

Varoje zatiramo po točenju lipovega ali kostanje­vega medu. Ker smo čebele z osamitvijo matice raz­bremenili vzreje zalege, se te preusmerijo na pašo, zato je tudi pridelek večji. Matice osvobodimo po to­čenju medu in zatiranju varoj in te bodo po dveh dneh Izolacijska kaseta znova začele normalno zalegati. Od tega dne naprej 
Foto: Vlado Auguštin 
matice, tako da ta na izoliranem satu neovirano zalegajo na vso moč, vse čebele ki se bodo izvali­zalega. Pri uporabi izolacijske kasete je nevarnost le do jeseni, pa bodo zdrave in dobri kondiciji. Da bi graditve zasilnih matičnikov manjša, saj se matica spodbudili pospešeno zaleganje matice, vstavimo s svojimi spremljevalkami lahko neovirano giblje po v panje satne pitalnike, napolnjene s sladkorjem, ki 

smo ga navlažili z medeno raztopino. Ker smo z osa­mitvijo matice izgubili eno generacijo čebel, so čebe­lje družine sprva šibkejše od družin, pri katerih tega postopka nismo izvedli. Ob skrbni negi se bodo do jeseni razvile v močne družine, ki bodo v dobri kondi­ciji in – kar je najpomembneje – očiščene varoj. 
Med prekinitvijo zaleganja lahko vzrejamo mlade matice. Za ta namen družine namesto po osmih dneh pregledamo že po petih dneh. Odstranimo vse pokrite matičnike, odkrite pa pustimo. V tem ob­dobju je odkrit matičnik porok, da so ga čebele raz­vile iz jajčeca. Ko so matičniki zreli, enega pustimo, preostale pa porabimo drugod. Ko začne mlada matica zalegati, staro odstranimo. Prav tako lahko med priporo zamenjamo vse matice, ki so to leto končale svoje poslanstvo. 
Za osamitev matice lahko uporabimo tudi izola­cijsko kaseto, v katero vstavimo star sat in matico. Izolacijska kaseta ima s sprednje in z zadnje strani matično rešetko, ki čebelam omogoča dostop do satu in pušča za seboj feromone, ki zavirajo razvoj rojilnih matičnikov. Tehnologija čebelarjenja in zatira­nja varoj je pri uporabi izolacijske kasete enaka kot pri osamitvi z matično kletko, razlika je le v tem, da moramo pri tem načinu po 21. dnevu odstraniti še sat z zalego, ki smo ga dali v kaseto skupaj z matico. V pokriti zalegi sata je namreč zelo veliko število varoj, ki jih uničimo tako, da tak sat izrežemo in pre­prosto sežgemo. Prav zaradi tega je priporočljivo, da je tak sat čim starejši, torej namenjen za zamenjavo. Preostale varoje, ki so na čebelah, uničimo z oksal­no kislino tako kakor v prejšnjem primeru. 
Marsikdo bo rekel, da postopek zahteva preveč dela. Morda. Pa poglejmo, kakšen je njegov izkupi­ček: pridelamo več medu, vzgojimo in zamenjamo potrebno število matic, za zatiranje varoj ne upora­bimo sintetičnih akaricidov, odstranimo staro satje, družine ohranimo zdrave in močne ter brez skrbi čakamo na zimo, ko so družine spet brez zalege in ko lahko varoje še enkrat zatiramo z oksalno kislino. 

Čebelarji zahtevajte za svoj denar 



kakovost!   
Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si 
Med čebelarskimi pogovori beseda velikokrat nanese tudi na kakovost različne opreme in pri­pomočkov, ki jih čebelarji uporabljamo pri svojem delu. Na pr vi pogled je za marsikaterega laika ali začetnika v čebelarstvu videti, da čebelar potre­buje za čebelarjenje samo panj in čebele, vendar 
* Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane 
vsi vemo, da temu ni tako. Vsi, ki se bodisi ljubi­teljsko bodisi profesionalno ukvarjamo s čebelar­stvom, vemo, da za čebelarjenje poleg panjev in čebel potrebujemo tudi precej druge opreme, pri­pomočkov in repro materiala, saj so nujno potrebni za naše delo, tako da si čebelarjenja brez njih niti ne znamo predstavljati. 

Čebelarji moramo uporabljati takšno opremo in pripomočke, ki ne ogrožajo kakovosti ali celo var­nosti živil. Prav zaradi tega moramo biti natančni in pozorni tudi pri nakupu opreme, pribora, pripomoč­kov, embalaže itd., ki jih uporabljamo pri svojem delu. Na splošno velja, da moramo čebelarji upora­bljati opremo in pripomočke, ki so izdelani iz nestru­penega, nerjavečega in gladkega materiala in ki jih je mogoče čistiti, vzdrževati ter po potrebi tudi raz­kuževati. Materiali se ne smejo luščiti, pred vsako uporabo pa jih moramo očistiti. Pri nakupu opreme moramo biti pozorni na to, da so točila, posode in cedila iz ustreznega materiala. Tako npr. pocinkan ali aluminijast material ni primeren za stik z živili in to moramo upoštevati tudi čebelarji. Iz pocinkane­ga materiala so po navadi mreže na vratcih, s kate­rih čebelarji velikokrat strgamo propolis. To utegne biti s stališča varne hrane zelo problematično, zato takšnega propolisa nikakor ne smemo uporabljati v prehrani ljudi. Iz primernega materiala, torej takšne­ga, ki ne povzroča rjavenja, npr. nerjaveče pločevi­ne, morajo biti tudi razstojišča za satje, matične re­šetke in drugi kovinski deli. 
Velikokrat je med čebelarji slišati pripombe na račun nekakovostne izdelave panjev, osmukalnikov, pitalnikov, slabih materialov in druge opreme. Če­belarji smo velikokrat prisiljeni vse te pripomočke sami predelovati, če je seveda to mogoče. Ker smo vstopili v novo čebelarsko sezono in s tem že začeli pridelovati tudi letošnje čebelje pridelke, naj velja opozorilo, da ob nakupu opreme, pripomočkov in embalaže izberite take materiale, ki so primerni za shranjevanje in pakiranje živil. Govorimo predvsem 
o nerjaveči pločevini, plastični embalaži z ustreznim certifikatom oz. označbo, da je primerna za živila, in stekleni embalaži, ki jo največkrat uporabljamo za pakiranje čebeljih pridelkov na drobno. Ob nakupu zahtevajte od prodajalcev tovrstne opreme potrdi­la, da je embalaža, ki jo kupujete primerna za živila. Dokler čebelarji od prodajalcev ne bomo sami zah­tevali kakovostne opreme in pripomočkov za čebe­larjenje, je verjetno tudi ne bomo dobili. Še naprej bomo doma predelovali nove osmukalnike, popra­vljali nove čebelje panje, predelovali matične rešet­ke itd. Za svoj denar si zaslužimo, da dobimo kako­vosten material, kakovostno opremo in kakovostne pripomočke, zato bodite pri nakupu pozorni tudi na to. Le na tak način bomo namreč lahko dose­gli izboljšanje ponudbe kakovostnega materiala in opreme za čebelarstvo. 
Strokovna razprava o smukanju 


cvetnega prahu   
Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si 
ČZS, JSSČ je 25. februarja 2015 v Vidrgi pri­pravila strokovno razpravo o smukanju cvetnega prahu. Udeležilo se je je približno 130 zainteresira­nih čebelarjev iz različnih krajev Slovenije, to pa do­kazuje, da se čebelarji vse bolj zanimajo za pridela­vo tega čebeljega pridelka. V strokovni razpravi je sodelovalo več predavateljev, ki so vsak s svojega stališča predstavili svoje poznavanje pridelave cve­tnega prahu in tudi svojo prakso. 
Prof. dr. Janko Božič je govoril o biološkem vidiku pridobivanja cvetnega prahu. Udeležence je seznanil z vlogo peloda v čebelji družini ter predstavil projekte, ki jih na področju cvetnega prahu izvajajo v Sloveniji. Eden izmed bolj znanih je projekt »C.S.I. Pollen«, pri katerem z zbiranjem cvetnega prahu v različnih časovnih obdobjih sodelujejo tudi slovenski čebelarji. Vodja opazovalno-napovedovalne službe 
g. Jure Justinek je pripravil pregled rastlin, ki cve­
tijo v različnih obdobjih čebelarskega leta in ki če­* 
Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane 

belam ponujajo bogato pelodno pašo. Še posebej je poudaril pomembnost sajenja medovitih dreves in poljščin, ki čebelam omogočajo dodatne vire hrane. Tehnologija smukanja cvetnega prahu je še vedno dokaj pomanjkljiva, uspešnost pridelave cvetnega prahu pa je še vedno v veliki meri odvisna od iznajdlji­vosti čebelarja pri predelavi osmukalnikov. Na ČZS poteka testiranje osmukalnikov, ki so na voljo na slo­venskem tržišču. Tako spremljamo njihove pomanj­kljivosti in donose cvetnega prahu. S tehnološke-
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 

ga vidika je rezultate dozdajšnjega dela predstavil 
g. Boštjan Noč in na podlagi naših izkušenj naka­zal prihodnje možnosti optimiziranja tehnologije. Na podlagi rezultatov večletnega pridobivanja cvetnega prahu je svojo tehnološko rešitev za pridobivanje ka­kovostnega cvetnega prahu in optimalnega osmu­kalnika predstavil čebelar g. Marjan Dolinšek, ki je v sodelovanju s ČZS in sodelavci pripravil prototipe osmukalnikov, ki bodo preizkušeni letos. Preverjali bomo, kako se med letom obnese material, iz ka­terega je izdelan osmukalnik, testirali učinkovitost oz. donosnost cvetnega prahu in ustreznost pose­bej prirejenega zračnega predalčka za zbiranje cve­tnega prahu. Rezultati leto dni trajajočega testiranja bodo predvidoma znani letos jeseni. K sodelovanju v tokratni razpravi smo povabili tudi čebelarja z dol­goletnimi izkušnjami pri smukanju cvetnega prahu. Tako je svoj način oz. svojo dobro prakso smukanja cvetnega prahu predstavil g. Jože Pikelj z Izlak. Po­vedal je, da je večkrat naletel na zelo slabe osmu­kalnike, tako da jih je moral vedno predelovati, pou­daril pa je tudi, kako pomembni sta redno pobiranje cvetnega prahu in dolgotrajno čiščenje različnih fizi­kalnih nečistoč. Ob koncu razprave je ga. Nataša Lilek predstavila še higiensko-tehnične zahteve pri pridelavi cvetnega prahu, pa tudi postopke odvzema in skladiščenja peloda ter njegovo predelavo. Ude­leženci razprave so bili seznanjeni tudi z zahtevami glede pravilnega označevanja tega pridelka, govori­li pa smo tudi o hranilni vrednosti cvetnega prahu v prehrani ljudi in predlogih za določitev meril kakovo­sti za ta čebelji pridelek. 
Ob koncu je bila vsem sodelujočim ponujena tudi možnost diskusije in vprašanj. Opaziti je bilo, da so čebelarji zelo zainteresirani za pridelavo cve­tnega prahu, saj ta čebelji pridelek postaja vse bolj cenjen tudi med porabniki. Prvi pogoj za to, da bodo čebelarji še bolj motivirani za njegovo pridela­vo in da bodo v prihodnje začeli bolj izkoriščati naše naravne danosti, ki nam omogočajo tudi pridelavo cvetnega prahu, pa je brez dvoma optimizacija teh­nologije pridelave. 






Skrb za pristen med 
Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si 
Končno se je narava prebudila in začel se je naj­lepši čas za naše čebele in čebelarje. Verjamem, da ni čebelarja, pri katerem na novo prineseni nektar v panju ne bi vzbudil dobre volje. Spomladi smo čebe­larji, še posebej začetniki, večkrat v dilemi, ali imajo družine dovolj hrane ali jim jo je treba dodati. Dilema vsekakor obstaja, saj je na prvem mestu skrb za če­belje družine, kljub temu pa lahko preveč dodane krme vpliva tudi na pristnost medu. 
Ne glede na to, ali krmimo čebele s sladkorno raztopino, sladkornim sirupom, pogačami z dodat­ki cvetnega prahu ali medu, moramo narediti vse, da predelana krma ne zaide v med. Zmotno je mi­šljenje, da se bomo tega problema rešili, če bomo čebele krmili s pogačami. Z izrazom predelana slad­korna raztopina, imamo v mislih predelano krmo za čebele, ki je lahko v vseh zgoraj omenjenih oblikah. 
Kadar govorimo o ponaredkih medu, imamo na­vadno v mislih med, ki so ga umetno proizvedli v la­ponaredek tudi med, ki vsebuje predelano slad­korno raztopino zaradi tehnolo­ške napake. Te se navadno niti ne zavedamo, saj je posledica naše tehnolo­gije čebelarje­nja, predvsem v AŽ-panju. Tudi pri čebelarjenju v nakladnem panju pa tehno­loške napake niso izključene, posebej, če če­belarimo s tako 

boratoriju, ali med, ki so ga proizvedle čebele, ki so 
imenovano metodo prevešanja, ki je običajna za teh­
jim med pašo dodajali sladkorno raztopino, da bi bili 
nologijo čebelarjenja v AŽ-panju. 
donosi večji. Manj pogosto pa pomislimo na to, da je 
Če spomladi sate z zalego iz plodišča premešča­

* Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane mo v medišče, da bi preprečili rojenje, in če je nad 

169 

zalego venec hrane, ki ni nujno med, temveč pre­delana krma za čebele (bodisi zimska zaloga bodisi zaloga spomladanskega krmljenja), moramo biti pri točenju zelo previdni. Teh satov nikakor ne smemo iz­točiti. Lahko jih porabimo za narejence, lahko jih upo­rabimo za poznejšo krmo za čebele ali pa jih znova premestimo v plodišče. Nikakor ne sodijo v točilo! 
Pred začetkom paše je obvezna tudi izpraznitev medišč. Če je spomladi v satih v medišču ostalo kaj zimske zaloge, potem jo moramo obvezno izprazni­ti, tudi če je na vsakem satu samo delček predelane sladkorne raztopine. 
Previdnost ni odveč niti pri spomladanskem kr­mljenju. Družin pred pašo ne krmimo, razen če je to nujno! V tem primeru jim dodamo samo toliko hrane, kot jo porabijo sproti, za orientacijo pa nam je lahko negativni donos na kontrolni tehtnici. Zavedati se moramo, da med ne sme vsebovati predelane slad­korne raztopine, tudi če je je samo odstotek. Takoj ko v medu najdejo snovi, ki mu niso lastne, namreč med ni več med. 
S poskusi, ki smo jih v JSSČ izvedli na naših če­belah, smo ugotovili, da nepristen med lahko pov­zročijo nepraznjenje medišč pred pašo, prevešanje satja s predelano krmo za čebele iz plodišča v medi­šče in spomladansko krmljenje družin. 
Analize dokazovanja nepristnega medu so vsak dan natančnejše, vendar so tudi precej zahtevne in drage. Najbolj točno nepristen med ta hip dokažejo v laboratoriju Intertek v Bremnu v Nemčiji. Ugotavlja­jo, kakšne ogljikove izotope vsebuje med, kakšno je razmerje med izotopoma C13 in C13, pa tudi to, ali med vsebuje kakšne snovi, ki so mu tuje. Če npr. ugotovijo, da je vsebnost encima betafruktofurano­zidaza več kot 20 enot/kg medu, ali če ugotovijo, da je vsebnost beta gamaamilaze več kot 5 enot/ kg medu, je med označen kot nepristen. Omenjena encima se uporabljata pri pripravi hrane za čebele, v naravi pa čebele nanju ne morejo naleteti, zato je njuna vsebnost dokaz, da je v med zašla krma za čebele. Nepristnega medu ne moremo odkriti samo z ugotavljanjem sestave sladkorjev v medu (glukoza, fruktoza, saharoza …), zato bodite pri odločanju za preizkus pristnosti medu pozorni na to, da boste na­ročili ustrezno analizo. 
Med, ki vsebuje predelano krmo za čebele, sicer za človeka ni škodljiv, saj je v njem predvsem predelana sladkorna raztopina, ki je tudi v vsakda­njem življenju zaužijemo precej, vsekakor pa proi­zvod, ki jo vsebuje, ni tisto, kar je porabnik kupil, temveč je ponaredek medu, zato si ne zasluži tega imena. 


IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nasveti za neposredno prodajo čebeljih pridelkov 
Nataša Klemenčič Štrukelj*, natasa.strukelj@czs.si 
V okviru slovenskega medenega zajtrka ČZS vsako leto pripravi anketo, s katero zaposleni prido­bimo podatke o porabi medu na člana gospodinj­stva, o kraju nakupa čebeljih pridelkov itd. Ankete izvajamo zato, ker se dobro zavedamo, kako po­membni so na ta način pridobljeni podatki. 
Na podlagi analize lanske ankete, v kateri je so­delovalo 668 posameznikov, smo pridobili pomen­ljive podatke. Na vprašanje, kje največkrat kupujete čebelje pridelke, kar 79 odstotkov sodelujočih od­govorilo, da jih kupujejo neposredno pri čebelarju. Preostalih 31 odstotkov vprašanih jih kupuje v spe­cializiranih trgovinah (5 %), supermarketih (11 %) in drugod (5 %). 
Glede na to, da čebelarji večino svojih čebe­ljih pridelkov prodajo na svojem domu, bomo vzeli pod drobnogled značilnosti neposredne prodaje in vam skušali podati koristne nasvete, povezane s to­vrstno prodajo. Naj za začetek omenim, da kupci vedno bolj cenijo in se vse bolj zanimanje za izdelke domače pridelave. Naloga čebelarja pa je, da opo­zori nase kot na ponudnika kakovostnega, v Sloveniji pridelanega medu. 
Neposredna prodaja omogoča predvsem nepo­sreden stik med uporabnikom in čebelarjem. Čebe­lar naj izrabi priložnost neposredne prodaje in kupcu posreduje izčrpne informacije o čebeljih pridelkih. 
* Svetovalka JSSČ za ekonomiko 

Sušilniki SUŠA 

Kupci zelo cenijo osebni pristop, saj je prav to tisto, kar neposredno prodajo razlikuje od prodaje v veli­kih trgovskih centrih. 
Prednost neposredne prodaje je tudi ta, da če­belarji poznajo svoje stalne stranke. Tako dobro vedo, zakaj določeni kupci kupujejo njihove čebe­lje pridelke, katere pridelke imajo najraje, za kaj jih uporabljajo, kako pogosto kupujejo pri njih ... To so zelo pomembne informacije, ki so vam na voljo brez­plačno in ki jih lahko s pridom uporabite pri trženju svojih čebeljih pridelkov. Če boste znali prisluhniti vašim kupcem in če boste dovolj prožni in prilago­dljivi, boste svojim strankam ponudili izdelke, ki jim bodo pisani na kožo, s tem pa jih boste spodbudi­li, da se bodo vedno znova vračali k vam. Saj po­znate tisti rek, ki pravi, da dober glas seže v deveto vas. Zadovoljne stranke so vaši promotorji v dobrem 

Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. 
Blaž Okorn, s. p.  Sp. Sorica 1a4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si 


Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo

ali v slabem. Zato naj vam ne bo odveč vzpostavi­ti pristnega odnosa s kupci, predvsem pa je treba tak odnos negovati in ohranjati na kolikor mogoče primerni ravni. Dandanes, ko imamo ljudje vse manj časa drug za drugega, sta prav pozornost in prija­znost, ki ju boste namenili stranki, ključni za vzposta­vitev široke baze stalnih kupcev. 
Zelo pomembno je, kakšen vtis boste naredili na kupca. Ta zna zelo dobro opazovati, zato bodite pozorni na to, da boste urejeni, naravni, da boste pristno pristopili k stranki in ji na tak način tudi po­nudili čebelje pridelke. Prostor, v katerem prodajate čebelje izdelke, ali stojnica naj bosta lepo urejena, poskrbite, da boste v očeh kupca nekaj posebne­ga in izjemnega. Naj vas kupci prepoznajo po vaši drugačnosti. 
Zavedati se morate tudi, da kupcev ne zanimajo vaši problemi, raje jim postrezite z veselimi novica­mi, bodite ambasador dobre volje in optimizma. Za konec pa še misel iz Kekčeve pesmi, ki jo lahko s pridom uporabite tudi pri trženju čebeljih pridelkov: »Dobra volja je najbolja.« 




IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 



Etiopija 

Po najnovejšem poročilu etiop­ske čebelarske organizacije (Ethio­pian Apiculture Board) s sedežem v glavnem mestu Adis Abeba je v tej veliki državi v vzho­dnem delu Afrike kar 1,900.000 čebelarjev, ki čebe­larijo z 10,000.000 čebeljih družin. Na leto pridelajo 
50.000 ton medu in že preprost izračun nam pokaže, da je to komaj 5 kg na panj. Vsekakor to ni nič čudne­ga, saj večina čebelarjev še vedno uporablja primitiv­ne panje iz pletene slame ali iz bambusa. Povprečno vsak čebelar čebelari z nekaj več kot petimi panji. Po ocenah tujih čebelarskih strokovnjakov bi bil povpreč­ni letni donos na panj lahko desetkrat večji, če bi in­tenzivno čebelarili v lesenih nakladnih panjih, saj traja pašna sezona v nekaterih delih države tudi po osem mesecev. O teh problemih sem se prve dni letošnjega februarja v Adis Abebi pogovarjal z Nemcem dr. Jür­genom Greilingom, ki vodi projekt botrstva mladih eti­opskih čebelark, v okviru katerega ponuja strokovno pomoč etiopskemu čebelarstvu. 
Tega zanimivega moža sem srečal v pisar­ni mednarodne šole, ki deluje v okviru nemškega veleposlaništva v glavnem mestu Etiopije, kjer je sicer zaposlen kot profesor, v prostem času pa goji čebele. Povedal mi je, da vsako leto na različnih agronomskih ali gozdarskih fakultetah izbere nekaj diplomantk, ki kažejo zanimanje za čebele, a nimajo denarja za nakup prvih čebeljih družin, panjev in naj­potrebnejše opreme. Za vsako od deklet najde med čebelarji v Nemčiji botra ali botro, ki svoji varovanki na leto daruje 200 EUR. Po dve ali tri se nato zdru­žijo v čebelarsko zadrugo in začnejo čebelariti. Ob­časno jih obiskujeta dr. Greiling in njegov pomoč­nik Solomonom iz predsedstva osrednje etiopske čebelarske organizacije. Ob obiskih jim svetujeta glede čebelarjenja in rešujeta aktualne probleme. 


Mlada etiopska čebelaraka Mastewal z avtorjem članka ob ograji palače nekdanjega cesarja Haileja Selasija. 
Čez nekaj let, ko bodo te čebelarke že bolj izkuše­ne, bodo morale tudi same izobraževati čebelarje iz svoje okolice. To je eden od pogojev Nemške če­belarske zveze za sodelovanje v projektu botrstva. Na moje vprašanje, zakaj za čebelarjenje izbirajo ženske in ne moških, so mi odgovorili takole: »Ker so bolj resne, delavne, disciplinirane in bolj odgo­vorne. Večina moških, žal, nima teh odlik.« 
Velik problem je cena nakladnih panjev, saj v Etio­piji izdelan LR-panj s tremi nakladami stane 100  EUR, mesečna plača tovarniškega delavca pa je pribli­žno 50 EUR. Na moje vprašanje, zakaj so panji tako dragi, mi je dr. Greiling odgovoril: »Ker so narejeni iz hlodov slovenske smreke, ki jih v Avstriji razžaga­jo v deske ter jih nato z ladjami po Rdečem morju prepeljejo v pristanišče Džibuti, od tam pa na tovor­njakih po 1000 km dolgi cesti do Adis Abebe. Več kot 95 odstotkov cene panja je torej strošek surovi­ne, ki jo izjemno podraži zelo dolg in drag prevoz. Domači les žal ni primeren za izdelavo panjev, ker je pretrd in tudi dimenzijsko neustrezen.« Nedaleč od jezera Tana na bregovih Modrega Nila sem pozneje obiskal eno od mladih čebelark po imenu Mastewal in njeno stojišče čebel. Franc Šivic 
Vir: ustna informacija 


Srbija 

Na tržišču Srbije, Republike srbske ter Bosne in Hercegovine že nekaj let po različnih medijih ogla­šujejo in tudi prodajajo sredstvo Argus Ras, izdelek podjetja Matex iz Šabca. Gre za kartonske trakove, prepojene z izvlečki sofore, ginka, gledičije in na­vadnega vrednika, ki naj bi po navedbi proizvajalca spodbujali razvoj čebeljih družin. Vstavljanje trakov v panje pred prvo pašo naj bi tudi oviralo razmno­ževanje varoj. Zaradi vsebnosti naravnih sestavin naj bi bilo sredstvo tudi ekološko. Čebelarji ga ku­pujejo kljub višji ceni v primerjavi z drugimi registri­ranimi zdravili, ker je pri zatiranju varoj učinkovitej­ši. Kljub temu številni uporabniki vendarle dvomijo, da bi samo izvlečki omenjenih rastlin lahko uničevali te zajedavce. Zato se je Zveza čebelarskih organi­zacij Srbije (SPOS) odločila vzorce tega »ekološke­ga zdravila« poslati v analizo na Veterinarski inštitut 

Argus Ras z nedovoljenim pesticidom klorfenvinfos 
173 


Republike srpske »Dr. Vaso Butozan« v Banjaluki, ta pa ga je posredoval v Referenčni laboratorij Evrop­ske Unije (ANSES, European Union Reference La­boratory for Honeybee Health, Sophia Antipolis, France). Rezultat analize v Franciji je bil pričakovan. Pet trakov sredstva Argus Ras vsebuje 0,25 gramov pesticida klorfenvinfos iz skupine organofosfatov. Ta je sicer zelo učinkovit pri zatiranju varoj, vendar nje­
gova uporaba v čebelarstvu ni dovoljena. Deklaracija proizvajalca, da je sredstvo 100-odstotno ekološko, torej ne drži in je zavajajoča. Rezultati analize so bili na spletu objavljeni 24. julija 2014, vendar vse kaže, da podjetje Matex sporno sredstvo še vedno oglašu­je in tudi prodaja. 
Franc Šivic 
Vir: www.virsvb.com/2014/07/ 




APITERAPIJA Dr. Filip Terč – oče apiterapije moderne dobe 
Elko Borko* 
Sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča pri ČZD Ma­ribor je konec marca 2015 v Mariboru pripravila Med­narodni simpozij o apiterapiji. Ob robu simpozija je bila na pobreškem pokopališču tudi komemoracija s polaganjem venca na grob dr. Filipa Terča. Ob tej priložnosti je prof. Elko Borko, dr. med., predsednik Strokovnega sveta Združenja za integrativno medici­no Slovenije (ZIMS) ter predsednik Medikohistorič­ne sekcije Slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD) zbrane nagovoril z naslednjimi besedami: 
»Znova sta pred nami 30. marec, to je že deseto praznovanje po letu 2006, ko je bil ta dan določen za svetovni dan apiterapije, in praznik, saj bomo jutri že tretjič zapored v Terčevem mestu imeli priložnost, da bomo v okviru tretjega simpozija, ki ga je pripra­vila Sekcija za apiterapijo pri ČZD Maribor, govorili 
o ustvarjalnem delu dr. Filipa Terča in o apimedici­ni, ki je po njegovi zaslugi postala znanstvena veda, za zdaj sicer še kot komplementarna ali dopolnilna, vendar lahko v okviru integrativne medicine, ki je del uradne šolske konvencionalne medicine, postane na določenih področjih in po dodatnih laboratorij­skih in kliničnih raziskavah tudi del uradne konven­cionalne medicine. 
Terčevo odlično klinično delo in njegova razi­skovalna sposobnost sta bili tako pomembni vrlini, da nihče ne more zanikati pionirske vloge našega someščana pri razvoju apimedicine ter tudi uradne imunologije in alergologije. Iz njegovega življenja vemo, da sta ga krasili izjemna delavnost in sposob­nost opazovanja vsega, kar se dogaja okoli njega. 
Ko je leta 1875 prispel v Maribor, je bil mlad zdravnik, ki se ni razlikoval od drugih Mariborčanov ali takratnih maloštevilnih zdravnikov. Kot vemo, se 
* prof., dr. med. 

je ob svojem zdravniškem delu ljubiteljsko ukvarjal s čebelarstvom, ki ga je pritegnilo zlasti zaradi čudo­vite organiziranosti in reda v čebeljem svetu ter nav­dušilo zaradi njihove izjemne delavnosti. To njegovo življenje s čebelami je bilo brez dvoma intenzivno, saj si drugače ne moremo predstavljati, da je že čez manj kot tri leta postal predsednik ČD v Mariboru in da so mu hvaležni čebelarji že kmalu podelili naziv »oče čebelarstva«. 
Kot zdravnik je opazil, da čebele s svojim pikom pogosto izboljšajo revmatične težave, ki jih imajo po­samezniki. Vendar to še ni bil začetek apimedicine oz. apiterapije. Za to je bilo potrebno še dolgoletno raziskovalno delo in zapisovanje telesnih sprememb pri zdravih in bolnih ljudeh. V prvih objavah je zapi­sal, da je svoje ugotovitve strnil po sedmih letih, med katerimi je analiziral 173 oseb, ki so dobile skupaj 
39.000 čebelnih pikov. Do leta 1912 je v svojo razi­skavo vključil že 660 bolnikov in šele za takrat lahko rečemo, da je šlo za zasnovo apiterapije in da je Terč, kljub temu izjemnemu raziskovalnemu delu, le začetnik-pionir apimedicine in predhodnik moderne imunologije in alergologije. 
Za zdaj je apimedicina, žal, še vedno samo ena od številnih komplementarih oblik medicine, zato ni mogoče, da bi se kateri koli revmatični bolnik najprej začel zdraviti s čebeljim strupom. Zato torej vsak, ki se ukvarja s čebelarstvom in skuša čebelje pridel­ke uporabiti za zdravljenje, še ni apiterapevt, temveč je še vedno zdravilec, zato mora upoštevati vsa do-ločila zakona o zdravilstvu in drugih pravnih predpi­sov. Združenje za integrativno medicino meni, da je treba uradno medicino enakopravno združiti z dru­gimi dopolnilnimi metodami. V našem primeru zdra­vljenja s čebeljimi proizvodi je treba v enakem ali še 
APITERAPIJA 

večjem obsegu, kot je to opravil dr. Terč, ugotoviti uporabnost, učinkovitost in poglavitne indikacije za posamezne čebelje pridelke. Prav tako je treba ugo­toviti tudi morebitne škodljive posledice tovrstnega zdravljenja pri posameznih bolezenskih stanjih, saj je znano, da čebelji piki lahko povzročijo nevarne aler­gične reakcije. Poleg tega je nujno skrbno in pravil­no ravnanje s čebeljimi pridelki, kajti le tako bo ohra­njena njihova zdravilnost. Tak pristop bo apimedicino zbližal z uradno medicino. Moramo vedeti, da je imel tako sodelovanje in tako obliko uporabe čebeljih pri­delkov v mislih tudi Terč sam, saj je v opisu svojega dela zapisal, da je apitoksin uporabljal le pri tistih bol­nikih, pri katerih so bila pred tem zdravila uradne me­dicine neuspešna in neučinkovita. 
Terč se je v Mariboru uveljavil kot uspešen zdrav­nik splošne prakse in kot izkušen čebelar. Že v za­četku leta 1878 je postal predsednik mariborske podružnice Štajerskega ČD v Mariboru, to pa do­kazujeta dve poročili, objavljeni v časopisu »Sloven-ski gospodar«. Terčevo uspešno delovanje v društvu dokazuje tudi objava v takratnem časopisu »Marbur­ger Zeitung«. Ta je 1. aprila 1894 poročal o letnem občnem zboru, na katerem so »očetu čebelarstva« Terču podelili posebno zahvalo, ker si je kot stalni učitelj čebelarstva na mariborski sadjarski in vino­gradniški šoli prizadeval za pospeševanje te panoge. Zaradi tega so ga tudi znova izvolili v vodstvo čebe­larskega društva. 
V obdobju ravnateljevanja slovenskega pedago­ga Henrika Schreinerja (1850–1920) je Terč na dr­žavnem moškem učiteljišču od leta 1890 kot zdrav­nik uradne medicine poučeval šolsko higieno in somatologijo (tj. vedo o človeškem telesu) ter kot če­belarski strokovnjak pomagal prof. Janezu Koprivni­ku (1849–1912) pri praktičnem pouku čebelarstva. Hkrati je bodoče slovenske učitelje navduševal za to, da na podeželju gojijo čebelarstvo in svoje učence usposabljajo za to koristno obliko gospodarstva. Šolskemu preizkusnemu vrtu je podaril čebelnjak in čebelarsko orodje. Z vključitvijo Terča v učiteljski zbor mariborskega moškega učiteljišča se je pove­čal ugled slovenskih učiteljev v tem zavodu. 
Terč se je zavedal svoje slovanske pripadnosti, zato se je dejavno vključil v slovensko družbeno ži­vljenje v mestu, zaradi česar so ga že takrat uvršča­li med slovenske zdravnike. To dokazuje Slovenski koledar za leto 1914, v katerem je med tremi slo­venskimi zdravniki – dr. Viktorja Kaca, mariborske­ga zobozdravnika, in dr. Ivana Turšiča – imenovan tudi Terč. 
Kmalu po preselitvi v Maribor je postal član ma­riborske slovanske čitalnice in kot planinec tudi član sekcije nemškega in avstrijskega planinskega dru­štva v Mariboru. Tedaj namreč ni imel druge izbire, ker v Mariboru še ni bilo podružnice Slovenskega planinskega društva. To je bilo ustanovljeno šele leta 1901 v Rušah. Njegovo delovanje v planinskem društvu dokazujeta dve predavanji leta 1893 (Spa­ziergang durch die Tauern) in predavanje leta 1896 (Touren in den Sannthalern und Besteigung des Tri­glaw). Prav tako najdemo njegovo ime v knjižici, v kateri so opisani spomini na 25 let delovanja (od leta 1876–1901) mariborske sekcije nemškega in av­strijskega alpinističnega društva v Mariboru. V vseh teh poročilih je njegov priimek Terč zapisan v sloven-ski obliki s č. 

Poleg tega pa lahko iz njegovega življenja ugo­tovimo, da je treba pri opravljanju javnih funkcij ali delu v službi ohraniti poštenost in dobronamernost, saj je v svojem poklicnem življenju skrbel, da je imel tako doma kot pri opravljanju različnih nalog urejene in čiste račune. Menil je, da je delo za svoje mesto, someščane in seveda bolnike častno in da pri tem ne sme biti napak. 
Primer je Mariborska hranilnica, saj je celotno obdobje Terčevega odborništva in tudi pozneje po­slovala pozitivno in ni zašla v denarne težave, kot se zdaj dogaja z našo mestno banko, ki je bila včasih naš ponos. Prav tako je v nadzornem odboru skrbel za pregledno uporabo sredstev, tako da so naši predniki zgradili Narodni dom, ne da bi prekoračili načrtovane stroške in ne da bi se zadolžili. 
Seveda bo Terč za vedno ostal zapisan v spo­minu Mariborčanov, Slovencev in tujih strokovnja­kov predvsem kot začetnik apimedicine, ki je po drugi svetovni vojni sicer utonila v začasno pozabo in tam ostala vse do leta 1974, ko je bil v Madridu prvi mednarodni simpozij o apiterapiji, sledila pa sta Bratislava in končno Portorož, kjer je bil leta 1978 
3. mednarodni simpozij. Na njem je bilo po zaslu­gi dr. Emana Pertla, takratnega predsednika MHS SZD, in njegovega poročila o življenju in delu dr. Filipa Terča znova odkrito, da je oče apiterapije v Evropi prav naš someščan. Prav tako so po zaslu­gi našega zdravnika prof. Mihe Likarja in njegovih 
175 


sodelavcev od takrat znana prva poročila o zdravilni učinkovitosti snovi v medu, ki so bila preverjena po načelih uradne medicine. 
Poleg delavnosti, strokovnosti in znanstvene ra­dovednosti, ki sta značilni za Terča, se lahko iz življe­nja in dela tega izjemnega moža naučimo vztrajnosti in pripravljenosti, da kljub neugodnim okoliščinam, kakršne so bile odklonilno in zasmehovalno stališče tedanje uradne medicine, nadaljujemo svoje delo. V življenju je bil priča številnim žalostnim dogodkom, ki bi marsikoga potrli in ga obsodili na pasivnost. Terč nam je lahko vzor za to, da ne smeš obupati, temveč 

IZ PRAKSE ZA PRAKSO 

moraš nadaljevati svoje delo, če verjameš v pravil­nost svojih dognanj. Kot vemo iz njegovih zapisov, je bil prepričan, da temne misli vplivajo na to, da vidimo nebo temno in življenje obupno, pri svetlih, optimi­stičnih pogledih pa je življenje lažje ter polno drobnih radosti in uspešnih rešitev, tako materialnih težav kot tudi zdravstvenih problemov. 
Vsi Slovenci, zlasti mi, občani Maribora, smo lahko ponosni, da je tako izjemen človek živel in de­loval v našem mestu ter da je njegovo delo v našem okolju postavilo naše mesto na svetovni zemljevid pomembnih mest. Slava njegovemu spominu!« 


Priprava čebeljih družin na pašo 

Franko Dolgan*, franko.dolgan@czs.si 

Za letošnji marec so bila značilna velika niha­nja temperature ter – vsaj v našem delu Sloveni­je (Narin pri Pivki) – močna burja. Ta članek pišem prav med divjanjem burje, ki je ta konec tedna od­nesla obrobe moje stanovanjske hiše. Spominjam se, da je prav takšna burja pred 12 leti odkrila skla­dovnico mojih desetih gospodarskih panjev. Takrat je na žici obvisela lesena letev, ki je vso noč vztrajno udarjala ob skrajni levi panj. Tiste noči ni preživela niti ena čebelja družina. 
Med letošnjo zimo je bilo veliko obdobij lepega vremena, ki so čebele prisilila v izletavanje iz panjev, marsikateri matici pa skrajšala počitek pred zalega­njem novega rodu čebel. Med pogovori s čebelarji sem začutil njihov strah zaradi morebitnega pomanj­kanja hrane v čebeljih družinah. Zato sem tople dneve v začetku marca izrabil za hitri pregled zaloge hrane v panjih. Hrane jim sicer še ni primanjkovalo, ker pa je matica že pospešeno zalegala, sem jih v drugi polovici marca zaradi povečane porabe hrane dražilno krmil. Ker je v domačem kraju bogata aka­cijeva paša, čebeljih družin v normalnem letu v tem obdobju po navadi ne krmim, saj se čebele do paše lepo razvijejo tudi brez tega ukrepa. 
Marca po navadi končam še zadnje priprave na čebelarsko sezono: zažičim še zadnje satnike ter očistim in razkužim panje. Žice ne napenjam, saj to storim z napenjalcem, preden vtrem satnice nepo­sredno pred vstavitvijo družinam v graditev. To na­
* Svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja 

Izdelava rezervnih družin 
redim aprila, ki je mesec razvoja družin in pridobi­vanja prvih novih satov. Družine prezimujem v obeh etažah (družina je nastanjena v plodišču) z matično rešetko. Tako se matica ne more preseliti v medi­šče. V njem pa pustim sate, ker menim, da znajo čebele same najbolje varovati svoje »skladiščne prostore za hrano«. Za vratci panja je vse do mede­nja akacije nameščena 4 cm debela penasta guma. Za graditev satov ni pomemben datum, temveč predvsem paša. Ko začnejo družine v panju izdelo­vati prizidke, jim ob gnezdo dodam satnico. Nekje v drugi polovici aprila zacvetita češnja in regrat. Če se ob cvetenju teh dveh rastlin pojavi obilnejša paša, 
IZ PRAKSE ZA PRAKSO 

družinam vstavim po več satnic. Tistim družinam, ki so že dovolj močne (to je takrat, ko se čebele umikajo v medišče), sate s starejšo pokrito zalego premestim v sredino medišča. Gnezdo v plodišču strnem in ga po potrebi premestim na sredino plo­dišča. Na vsako stran gnezda vstavim po eno satni­co. Če je družina zelo močna, vstavim v medišče še tretjo satnico. Po navadi so takrat dovolj močni le 9-satni AŽ-panji. V drugi polovici aprila začnem plo­dišča pregledovati vsak teden. 
Konec maja, ko pri nas začne cveteti akacija, so družine že na vrhuncu razvoja. To obdobje izra­bim za izdelavo rezervnih družin. Iz družin, v katerih se pojavi rojilno razpoloženje, odvzamem matičnike in zalego s čebelami. Močnim družinam, ki še niso v rojilnem razpoloženju, odvzamem nekaj zalege s čebelami. Ker so družine številčne, je to pravšnji čas za narejanje novih družin, ne da bi s tem oslabil gospodarske družine. Čebele, ki bi se izlegle med akacijevo pašo, je seveda še ne bi mogle izrabiti. Pašo izrabim tudi za izdelavo novih satov, matici pa povečam prostor za zaleganje. S tem se izognem tudi preveliki vojski lačnih ust v brezpašnem obdo­bju. Če pa na Javornikih zamedi gozd, so čebelje družine znova dovolj številčne. Kljub temu kaki dru­žini na stojišču na vrtu pred hišo pustim, da izroji. Ko roj ogrebem, ga očistim varoj ter za eno ali dve noči postavim v temno klet. Roja nikoli ne naselim na iz­delane sate, ampak le na satnice. 
Tako sem čebelaril vse do letos. To leto je moje čebelarstvo v postopku preusmerjanja v ekološko čebelarstvo, zato moram korenito spremeniti teh­nologijo. Ker pa sem tudi lastnik ekološke kmetije z govedom, travniškimi sadovnjaki in gozdovi, me vse to sili v način, ki mi bo omogočil »v čim kraj­šem času narediti čim več ter od tega tudi čim več imeti«. V kmetijstvu mi je to uspelo, zdaj je na vrsti še čebelarstvo. 


Franko Dolgan – predstavitev svetovalca ter se prijavil v postopek certificiranja za ekološko JSSČ, specialista za tehnologijo čebelarjenja čebelarstvo. Letos sem v postopku preusmerjanja 
Po poklicu sem diplomirani inženir lesarstva. v ekološko čebelarstvo. Sedem let sem bil kot tehnolog tehnološke pripra-Član ČD Pivka sem od leta 1996. Deset let ve dela zaposlen v lesni industriji Javor Pivka in kot sem bil tajnik, lani pa sem prevzel položaj zakoni­raziskovalec v razvojnem centru Intech-les. Sem tega zastopnika društva. Pridobil sem si tudi nacio­tudi lastnik ekološke kmetije z govedom, travni-nalno poklicno kvalifikacijo (NPK) čebelar. škimi sadovnjaki ter gozdovi. Čebelariti sem začel Moje delo na ČZS obsega pripravo in objavo leta 1995 kot srednješolec, zdaj pa na vrtu svoje strokovnih prispevkov, reševanje strokovnih vpra­kmetije v Narinu pri Pivki čebelarim z dvajsetimi če-šanj v čebelarstvu, zaznavanje težav pri čebelar­beljimi družinami. Čebelarim v 9-, 10- in 12-satnih jih in seznanjanje raziskovalnih ustanov z njimi, so­AŽ-panjih. Moje čebele imajo nektarno pašo za delovanje pri raziskovalnih projektih in v procesu zdaj doma (sadno drevje, akacija, lipa in kostanj), usposabljanja čebelarjev, sodelovanje z različni­ko zamedijo gozdovi na Javornikih, pa jih prepe-mi ministrstvi in pripravljanje razpisov za čebelarje, ljem tudi tja. sodelovanje pri načrtovanju razvojnih programov v 
Zaradi službe in dela na kmetiji sem število če-čebelarstvu, analiziranje stanje in možnosti razvoja beljih družin prilagodil času, ki jim ga lahko name-v panogi ter na svojem strokovnem področju, so­nim. Ko sem po očetovi smrti leta 2004 prevzel delovanje z raziskovalnimi ustanovami pri iskanju kmetijo, sem nameraval tudi živeti od nje. Tri leta optimalnih rešitev na področju tehnologije čebe­sem to tudi poskušal. Takrat sem začel širiti svoje larjenja in pri načrtovanju razvojnih programov v če­čebelarstvo, tako da sem leta 2006 imel že 48 če-belarstvu, svetovanje glede tehnoloških vprašanj v beljih družin. Ker sem januarja 2007 dobil zaposli-čebelarstvu ter prenašanje znanstvenih izsledkov v tev v podjetju Javor v Pivki (s tem se začela moja prakso s pripravo in izvedbo izobraževanj (seminar­poklicna kariera), sem presežek čebel prodal. ji, predavanja, tečaji). Nekako sem vsa leta skušal ohranjati vsaj deset Upam, da bom s svojim znanjem in delom pri­gospodarskih in deset rezervnih družin. Ker nimam pomogel k razvoju slovenskega čebelarstva, prav dovolj časa, da bi čebelaril z večjim številom družin, tako pa tudi, da vam bom s svojim svetovanjem po­sem se odločil za višjo kakovost čebeljih pridelkov magal dosegati zastavljene cilje. 
inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, 
telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! 
MIHA KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net, splet: www.mj-kunstelj.com Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. 
177 


Oskrba čebeljih družin v rojilnem 



razpoloženju 
Jernej Kočivnik, jernej.kocivnik@gmail.com 
Rojenje je povsem naraven pojav razmnoževanja in nagona po samoohranitvi čebelje družine. Sodob­no čebelarjenje nas na neki način prisiljuje k prepre­čevanju rojenja, saj le na ta način dosežemo maksi­malno pridelavo medu, ki nam omogoča donosno in smotrno čebelarjenje, čeprav velikokrat tudi na nasi­len način. Vsak čebelar je razvil svoje načine in spre­tnosti za preprečevanje rojenja. 
Sam čebelarim s 45 gospodarskimi družina­mi v 11-satnih AŽ-panjih, ki jih za zdaj še ne preva­žam. Poleg učinkovitega zatiranja varoj je eno izmed mojih najpomembnejših opravil maja in junija prav preprečevanje rojenja. Zaradi pomanjkanja časa se tega opravila lotim skrbno in s preventivnimi ukrepi. Čebelarim na levem bregu reke Drave, na nadmor­ski višini približno 600 metrov. Za to območje je značilen poznejši razvoj čebeljih družin v primerja­vi z osrednjim delom Slovenije. Ker je najpomemb­nejša paša na smreki, je moja naloga, da so čebe­lje družine v začetku junija, ko s cvetenjem črnega bezga začne izločati mano mali smrekov kapar, močne, tako da so ob ugodnih vremenskih razme­rah zmožne dobro napolniti medišča. V nadaljevanju bom opisal, na kakšen način med letom prepreču­jem rojenje. 
Resno delo začnem prve dni aprila, ko druži­ne pregledam in jih izenačujem, tako da slabšim dodam sat ali dva pokrite zalege ali celotno rezervno družino. Močnim družinam z odvzemom sata pokrite zalege preprečim prezgoden razvoj. Tako izenačene družine imajo možnost, da se do konca maja razvi­jejo v močne družine. Potem jih pregledujem enkrat na teden, vendar to storim hitro, z najmanjšo možno mero vznemirjanja čebel in poseganja v gnezdo. 
V tem obdobju jim ob pregledu v plodišče, nepo­sredno ob že pokrito zalego, vstavim trotovski sat. Čebele ga takoj zgradijo, in ko je ta zaležen in zalega pokrita, ga vse leto izrezujem. Po eni strani s tem pri­dobim kakovosten vosek, po drugi pa se znebim ve­likega števila varoj. 
Ob cvetenju divje češnje vstavim družinam v iz­delavo prve satnice, hkrati pa nastavim  medišča. V tem obdobju samo povečujem prostor za neovira­no zaleganje (širjenje gnezda). Satnice v medišču sprva razporedim tako, da med dva že izdelana sata vstavim po  eno prazno satnico, pozneje ob preve­šanju pa jih pomaknem v plodišče. Vsako leto zame­njam vsaj tretjino satov, saj je mlado satje pogoj za kakovosten med. Ko je v panju zaleženih 8–9 satov, se zahtevno delo šele začne. 
Gre za potencialno najbolj sporen postopek če­belarjenja v Sloveniji, t. i. prevešanje satov iz plo­dišča v medišče. Sam ga izvajam tako, da preveše­ne sate stalno nadzorujem. Tako prevešam samo sate s pokrito zalego in z zelo majhnimi venci zimske hrane, ki jih skrbno označim in jih pozneje upora­bim za oblikovanje narejencev ali za rezervo. Hkrati prevesim večje število satov, najmanj po tri, v močni družini tudi po štiri (prevešanje enega ali dveh satov na teden gotovo ni smotrno). Upoštevam pravilo  40 dni, tako da se zalega v medišču izleže približno do 10. junija. Če pričakujem obilnejšo pašo, v plo­dišču z vsake strani razmaknem krajna sata pokri­te zalege, med njiju pa vstavim novo satnico, ki so jo čebele začele graditi že v medišču. Vstavljanju satnic v sredino gnezda se izogibam, da ne ustvarim pregrade. Stranskih satov s cvetim prahom in hrano v plodišču nikoli ne prevešam v medišče. Postopek prevešanja po potrebi ponovim, seveda če to omo­gočajo vremenske in pašne razmere. Matica ima tako v plodišču na voljo štiri nove lepo izdelane sate, ki jih v dveh tednih pridno zaleže. 
Pogosto pa se v brezpašnem obdobju pred me­denjem smreke pojavijo prvi znaki rojilnega razpolo­ženja, med katerimi je najočitnejši izdelava nastavkov matičnikov. Zdaj je pravi čas za oblikovanje nare­jencev in za preučitev panjskega lista. Na podlagi tega vsako čebeljo družino posebej ocenim po me­rilih za mirnost, rojivost, obarvanost čebeljih zadkov in za medonosnost ter si izberem dve ali tri najbolj­še. Te potem stisnem s pregrado, tako da oblikujejo lepe rojeve matičnike, ki jih uporabim pri oblikovanju narejencev, ki jih narejam z enim ali dvema satoma zalege. Družinam po potrebi odvzamem zalego, in to predvsem tistim, ki kažejo znake rojilnega razpolože­nja. Pri oblikovanju narejencev uporabljam le matični­ke iz najboljših družin, nikakor pa jim ne dovolim, da si vzredijo zasilno matico, saj je ta po kakovosti slabša. 
Veliko pozornosti namenjam starosti matic. Mlada matica je v normalnih razmerah manj nagnje­na k rojenju. Matice, s katerimi nisem zadovoljen ali ki so že stare (tri leta ali več), zamenjam z novimi, ki jih vzredim sam. 
IZ PRAKSE ZA PRAKSO 

Velikokrat pa vsi ti ukrepi niso dovolj in družina neposredno pred pašo preide v rojilno razpolože­nje, zaradi česar je zmanjšan tudi donos medu. Če v propoliziranem matičniku opazimo žerko ali celo že mleček, potem z navedenimi ukrepi ne dosežemo veliko. Temu pravim, da družina »sedi na roj«. Nisem privrženec tehnik odstranjevanja matičnikov ali obra­čanja satov (s tem povzročimo prevelik stres in preve­liko porabo energije), saj rojenja ne moremo prepre­čiti niti ob dobri paši, sebi in čebelam pa povzročimo več škode kot koristi. V takšnem panju poiščem in odstranim matico. Skupaj z enim ali dvema satoma pokrite zalege, enim polnim satom medu in enim satom vode jo preselim v rezervni 7-satni panj. Čez nekaj dni, običajno čez štiri ali pet, družino, ki sem ji odvzel matico, prvič temeljito pregledam in odstra­nim vse matičnike, nato pa ji dodam mlado opraše­no matico. Nimam navade, da bi ji pustil enega ali dva matičnika, saj so me izkušnje naučile, da gre pri tem načinu skoraj vedno kaj narobe (izroji, gluh ma­tičnik, trotovec, čebele same pregrizejo matičnik). S tem načinom izgubim največ deset dni zaleganja, to pa čebelje družine občutno ne oslabi. 
Če so bile razmere dobre, je družina prvič na­polnila medišče. Tega iztočim, ko je med dobro zrel. 
Med prvim in drugim točenjem še enkrat pregledam plodišče, vendar ga po 20. juniju načelno ne razdiram več, saj je največja nevarnost rojenja mimo. Čebelam pustim, da si ustvarijo zimske zaloge medu in cvetne­ga prahu. Če je to potrebno, seveda točim še enkrat. 
Naj še enkrat ponovim protirojilne ukrepe, ki jih uporabljam: izenačevanje moči čebeljih družin aprila, izrezovanje trotovine, povečevanje prostora za zaleganje oz. širjenje gnezda z dodajanjem novih satnic, nadzor nad starostjo matic, oblikovanje nare­jencev in odstranitev matic. 
Čeprav je naša sivka nagnjena k rojenju, se je s primerno oskrbo ter pravilnimi in pravočasnimi ukrepi mogoče izogniti večini rojev. Rojenje skušam preprečiti na nenasilen, do čebel prijazen način. Odločilen je optimalni čas izbire posameznih ukre­pov, zato jih izbiram po skrbnem premisleku in na podlagi svojega znanja o razvoju in razmnoževanju čebelje družine. Vsekakor pa ne poteka vedno vse gladko brez zapletov. Tako se vsako leto nekajkrat razveselim ogrebanja rojev z bližnjih jablan in opazo­vanja moči naravnega roja pri izdelavi satnic. Če le ni že pozno, kajti: »Roj, ki julija iz panja zleti, je kakor baba, ki se na starost moži.« 














Marko Hrastelj – Ženje, marko.hrastelj@gmail.com 
Po Lundrovi krivulji razvoja družine kranjske sivke maja dosežejo vrhunec številčnosti. Ta vr­hunec se lahko izrazi z nabiralno sposobnostjo in polnim mediščem ali z veličastnim rojem. Čeprav je vreme maja navadno toplejše in bolj predvidljivo, se še vedno lahko pojavi kak vdor polarnega zraka, ki ga poznamo kot »ledene može«. Ti se lahko pojavi­jo tudi zunaj koledarskih ledenih mož in »deževne Zofke«. Seveda tak pojav občutno pokvari začetek pašnega obdobja. 
Izraba akacijeve paše 
Maja je večina vzhodnega dela države in Primor­ske v pričakovanju paše na robiniji oz. na »akaciji«. Ta se odvisno od vremenskih razmer in lokacije pojavi približno od prvega do dvajsetega maja. Zadnja leta se je začetek cvetenja te izjemno medovite rastline v celinskem delu Slovenije pomaknil proti 5. maju, vendar prve ocene razvoja rastlin kažejo, da bo le­tošnji razvoj še nekoliko poznejši. V tem obdobju je deset dni razvoja čebelje družine zelo veliko. Zaradi letošnjega pomanjkanja oljne ogrščice na njivah, ker so tla preveč razmočena, bo akacijeva paša za mar­sikaterega čebelarja, ki ne prevaža čebel, ena izmed redkih priložnosti za obilno bero. Po starejši literatu­ri je eden izmed zadnjih kazalcev začetka akacijeve paše cvetenje jablane, ki naj bi zacvetela približno tri tedne pred cvetenjem akacije. Zadnja leta je to ob­dobje nekoliko krajše. 

Vsi dozdajšnji spodbujevalni ukrepi so bili name­njeni okrepitvi čebeljih družin do akacijeve paše. Ob tem pa se je treba zavedati, da akacijevo pašo iz­rabljamo tudi za to, da po njenem koncu v panju ni preveč nepokrite zalege, saj bi ta porabila preveč medu. Zato maticam omejimo gnezdo z matično re­šetko in s satnicami, ki jih dajemo čebelam v graditev. Pri tem moramo biti pazljivi, da dodajanju satnic ne sledi občutna ohladitev, med katero čebele ne gra­dijo, poleg tega pa jih tudi grizejo. Satnice dodajamo ob rob gnezda, kamor sodi tudi gradilni sat. Z ustre­zno pripravo materialov je gradilni sat lahko tudi na za­dnjem okencu AŽ-panja (ko odpiramo panj, pazimo na mečkanje čebel). Pri urejanju gnezda presežke zalege uporabljamo za oblikovanje narejencev. Vanje sodijo tudi sati z ostanki zimske krme. Če prevešamo, prevešamo samo sate s spomladanskim medom; če svojo lokacijo dobro poznamo in vemo, da je na njej obilna cvetlična paša, lahko zdaj v medišče premesti­mo na novo zgrajen sat z medom. Tega bomo morali pred akacijevo pašo odstraniti iz panja oz. iztočiti, saj se mora barva akacijevega medu čim bolj približa­ti prozorni. Dodatek cvetličnega medu v akacijevem namreč poleg rumenkastega odtenka pospešuje tudi kristalizacijo, ki seveda ni sortna značilnost tega ne­žnega medu. Ustreznejše odtenke dosežemo s kom­binacijo deviškega satja in satnic v medišču. 
Po navadi čebelje družine pregledujemo na vsakih 7–9 dni, med akacijevo pašo pa načelno ne posegamo v panj. Če so posegi potrebni, jih načr­tujmo za drugi ali tretji dan paše, saj jo bomo tako po popravkih še vedno lahko dobro izrabili. Akacijeva paša traja – odvisno od lokacije in vremena – pribli­žno 12 dni; podaljšamo jo s premiki na območja, na katerih je medenje te rastline poznejše. V drugem delu paše potrebujemo približno pet dni lepega vre­mena za napolnitev medišč. Ob toplih nočeh je me­denje občutno boljše. Za podroben opis te paše tu, žal, ni prostora, je pa na pravih lokacijah to paša z veliko začetnico. 
Kaj počnemo med majskimi pregledi? 
Vedno preverimo stanje v gradilnem satu, kjer tro­tovino puščamo le najustreznejšim družinam, preo­stalo pa v okviru apitehničnih ukrepov izrezujemo, s 



DELO ČEBELARJA 

čimer preprečujemo rojenje in odstranjujemo varoje. Preverimo tudi graditev satnic in morebitno navzoč­nost jajčec ali ličink v nastavkih matičnikov. Če jih od­krijemo, nam ne uide podrobni pregled celotne druži­ne, med katerim odstranimo vse matičnike (pošteno povedano, gre za mukotrpno delo, zato ga z graditvi­jo satja, mladimi maticami ipd. raje preprečujemo že prejšnje leto in aprila). Dokaj dobro se je izkazalo tudi obračanje satja po vzdolžni osi (medeni venec nav­zdol), saj čebele venec zgrizejo in prenesejo ob rob gnezda. Hkrati lahko poskrbimo za odstranitev ličink in jajčec v morebiti spregledanih matičnikih. Glede na potrebo po »puščanju krvi« družinam dodajamo v graditev tudi satnice ter odstranjujemo starejše satje s pokrito zalego, s tem pa na ustrezni ravni vzdržuej­mo tudi rojilno razpoloženje. 
Rojenje 
Včasih se zgodi, da nam čebele izrojijo. Knjige in internetni viri so navadno polni opisov oskrbe roja. Tega ogrebemo in ga glede na količino hrane, ki jo ima s seboj, za 1–3 dni postavimo v klet, ga vstavimo v panj s satnicami in poškropimo z raztopino oksal­ne kisline. Seveda ne pozabimo še na obilno krmlje­nje, da bo satje hitro in lepo zgrajeno. Pri ogrebanju pazimo na osebno varnost – pobegli roj ni vreden če­belarjevega zdravja ali življenja. Če se zaradi takšne­ga roja vznemirjamo, prihodnje leto raje pravočasno poskrbimo za potrebne ukrepe, saj so pobegli roji poleg izgubljenega vložka tudi potencialni vir jesen­ske reinvazije varoj. Ko vstavljamo roj v panj, skušaj­mo to narediti tako, da ga vanj usmerimo skozi žrelo (npr. vzamemo nekaj čebel, ki se prašijo, ali poišče­mo matico in jih damo v panj). Slike vstavljanja rojev v panj v strokovnih čebelarskih knjigah niso zgolj za okras! Roji tudi niso preveč navdušeni nad vstavlja­njem v nove panje in panje iz umetnih mas (čeprav družine odlično funkcionirajo tudi v panjih iz stiropo­ra). Če gre za prvi roj, moramo po ustalitvi družine v novem panju načrtovati tudi menjavo matice. 

ga šoka, ki se v družini pojavi v nekaj dneh, vsak stres v kateri koli družini še enkrat pojavi čez dva ali tri mesece (za majske in junijske roje in iz­rojence je to prav v obdobju najintenzivnejše pripra­ve na zimo). Sanacija izrojenca je zapleten proces. Če gre za gospodarsko družino, jo lahko temeljito pregledamo in ji pustimo samo en matičnik. Če ima družina ustrezne lastnosti, ji pustimo njen matičnik, sicer pa ga nadomestimo z ustrezno odbranim ma­terialom. Pozorni smo zlasti na ustrezne lastnosti kranjske sivke in mirnost čebel, saj je večina drugih lastnosti odvisna predvsem od tehnologije čebelar­jenja. Ker družina ostane brez precejšnjega števila čebel, ji nekoliko pomagamo tudi z redko sladkorno raztopino, dokler se v panju ne vzpostavi običajna delitev dela. Če je panj že precej prazen, zalego po­rabimo v drugih družinah in narejencih; v panj vsta­vimo močnega narejenca in ga okrepimo še s pre­ostalimi čebelami iz panja. Pazimo na neoprašene matice, da ne izroji še kakšna družina. 


Pogled z drugega zornega kota: Vlaga v medu iz nakladnih panjev 
Večkrat so nas opozorili na problem vlage v medu, pridobljenem iz nakladnih panjev. Ta težava je najpogostejša pri spomladanskem cvetličnem in akacijevem medu, na to pa je v svojem lanskem predavanju v Celju opozoril tudi g. Ulz. Da se to ne dogaja v prevelikem obsegu, moramo biti, kot to opozarja prof. dr. Rihar v knjigi Čebelarjenje v nakladnem panju, pozorni na toplotne razmere v panju. Avtor v njej še posebej izpostavlja problem hladnega plodišča in medišča, ki je posledica upo­rabe kovinske matične rešetke. Pridobivanje medu z manj vlage v panju zahteva še nekaj drugih prila­goditev: med moramo točiti po brezpašnem obdo­bju, v pašnem obdobju pa v jutranjih urah, preden začnejo čebele v panju sušiti nektar. Prav tako se moramo izogniti točenju robnih satov, saj je vlaga v medu v njih največja. Seveda pa predvidevamo, da je večina medu pokrita in da meritev z refrakto­metrom ali preizkus z udarcem po robnem satu da ustrezen rezultat. 


181 


Veterinarski nasvet za mesec maj nekoliko 



drugače 
Vida Lešnik*, vida.lesnik@vf.uni-lj.si 
Aprila smo temeljito pregledali čebelje družine in ugotovili njihovo stanje, maj pa je že mesec, v kate­rem čebelje družine dosežejo vrhunec svojega razvoja. Upam, da bo letošnji bolj naklonjen čebelam, kot je bil lanski. Lani je bilo v tem času mrzlo in deževno vreme, tako da je bila marsikatera čebelja družina lačna. Upajmo, da se letos to ne bo zgodilo, saj je začetek če­belarske sezone bolj naklonjen našim čebelam. 
Po pripovedovanju čebelarjev je čez zimo odmrlo kar nekaj čebeljih družin. Veterinarji nimamo zane­sljivih podatkov, saj nas čebelarji niso poklicali, da bi ugotovili vzrok odmrtja. Preglede, ki sem jih opravi­la, lahko preštejem na prste ene roke. Na vprašanje, zakaj nas ne pokličete, sem dobila odgovor, da vas ob obisku zaslišujemo. Res je, da marsikaj vpraša­mo, vendar skušamo s tem zgolj ugotoviti vzrok bo­lezni ali propada družine, še posebej zato, da ne bi ponovili iste napake. Čebele nam ne morejo pove­dati, kaj jih teži, tako kot to storite vi, kadar greste k svojemu zdravniku. 
Vzrok propada čebeljih družin je, v večini prime­rov zazimitev prešibke oz. premalo številčne čebelje družine. Zaradi tega se ni mogla premakniti k zimski zalogi in je na koncu pri polni skledi odmrla. Vzrok tega je v večini primerov prehitro krmljenje čebeljih družin za zimo (julij, avgust), saj s tem zablokiramo matico, tako da ta ne zalega dovolj in izleže se pre­majhno število dolgoživih čebel. Poleg tega je letos še nekaj drugih vzrokov odmrtja: 
•
 Čebele lani v naravi niso imele na razpolago raznovrstne hrane, to pa je povzročilo zmanjšanje njihove odpornosti (zelo malo cvetnega prahu, nektarja, medičine) in slabšega zaleganja matice. 

•
 Konec avgusta in septembra se je pojavila invazija varoj. Če jih nismo kontrolirali in pravočasno zati­rali, se je njihovo število izjemno povečalo, to pa je privedlo do propada družine. 

•
 Zaradi lepih jesenskih izletnih dni se je vse do no­vembra pojavljalo ropanje. Posledica tega je bil najprej padec matice, in ko čebele izropajo eno družino, takoj napadejo še sosednjo in tako na­prej. Če čebelar tega ne opazi pravočasno, lahko panje le še zapre ter odstrani mrtve čebele in 


* Mag., dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze  v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut,  enota Maribor - Ptuj 
satje, panje pa mehanično očisti in razkuži, da so 
pripravljeni za novo čebeljo družino. 

•
 Zaradi številnih deževnih dni se lani tudi matice niso dobro opraševale in nekatere družine so se zelo pozno odločile za preleganje ali pa je bila je­seni v panju trotovka. Nekaj matic je padlo zaradi zdravljenja. 

•
 Čebelji družini lahko škodujejo tudi zdravila za zati­ranje varoj, saj večkratno apliciranje in poseganje z zdravili v čebeljo družino ni dobro. Zato veterinarji tako poudarjamo, da je treba redno, vsaj enkrat na mesec, kontrolirati odpad varoj. Za ta namen lahko spremljamo naravni odpad, izvedemo test s sladkorjem ali pregledamo trotovino in delavsko zalego. Glede tega smo čebelarji še vedno pre­malo dosledni. Če opravljamo redne kontrole, nas varoje ne morejo presenetiti. Če pa si ne vzamemo časa ali če ob hitrem življenjskem tempu zmanjka časa za čebele oziroma če le čakamo na pašo in ničesar ne naredimo, potem ne moremo kriviti zdravil, češ da niso učinkovita in da so varoje nanje odporne ter veterinarske službe. Kontrola števila varoj sodi med poglavitna opravila v čebelarstvu, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. 


Naštela sem samo nekaj dejstev, ki vplivajo na preživetje čebelje družine. Čas je, da tudi čebelarji sami priznamo napake, ki jih naredimo pri svojih čebe­ljih družinah, in zanje ne iščemo takoj krivcev drugod. 
Želim pa vam sporočiti še nekaj svojih misli in morda s tem koga spodbuditi k razmišljanju v tej smeri. V začetku maja namreč mineva natanko  22 let, odkar delam s čebelami in čebelarji. Moram reči, da so bili odnosi med čebelarji in veterinar­ji takrat, morda pa tudi še pred desetimi leti, nekaj čisto drugega. Delovali smo za isto stvar in vsi smo imeli isti cilj – dobro počutje čebel in kakovostne pri­delke. Takrat so čebelarji v večini primerov upošte­vali nasvet veterinarja in tudi povezanost med nami je bila drugačna, boljša. Če se spomnim prvih teča­jev za začetnike, ki so bili v Mariboru, mislim, da je bilo v prvi generaciji približno dvajset čebelarjev. Na tečaju smo se takrat pogovorili, izvedli predavanje in na koncu še dan praktičnega prikaza v čebelnjaku. Čebelarji so se želeli seznaniti z vsem v zvezi z zdra­vstvenim varstvom čebel in veterinarsko službo. Zdaj pa veterinarji tri ure predavamo o teoriji in to je vse. 
ZDRAVJE ČEBEL 

Čebelarji si ne vzamejo niti toliko časa, da bi izpolni­li evalvacijske vprašalnike, s katerimi si predavatelj pomaga pri presoji svojega dela. Na mojem nedav­nem predavanju je bilo 69 čebelarjev, od katerih jih je vprašalnike vrnilo le 41. Zato se mi zastavlja vpra­šanje, ali je bilo predavanje res tako zanič, ali ljudje menijo, da že vse znajo, ali pa se udeležijo izobraže­vanja le zato, da pač dobijo potrdilo o udeležbi, ki ga potrebujejo za pridobitev tehnične pomoči. 
Kot sem že napisala, je bilo pred leti drugače. S čebelarji smo se dobivali v debatnem klubu in si izmenjavali izkušnje. Takrat sem vsrkavala praktič­no znanje o čebeljih družinah in za to, kar znam, se moram zahvaliti prav tem čebelarjem, ki so vse svoje znanje delili z mano. Sama sem jim posredova­la znanje o boleznih čebel, njihovem preprečevanju in zatiranju. In drug drugega smo spoštovali. 
K temu pisanju me je privedlo dogajanje v zadnjih letih, saj se v meni vse bolj krepi občutek, da če­belarji v meni vidijo svojega nasprotnika. Veterinar­ji delamo vse za to, da v Sloveniji ne bi bilo več kot 5 odstotkov izgub čebeljih družin in da pridelamo ne­oporečen med za prehrano ljudi. Ali je to v nasprotju z željami in pričakovanji čebelarjev? Še vedno trdim, da čebelarju raje izdam zdravilo na podlagi kumafo­sa, kot da bi ga prej ali slej dobil od drugod, morda celo skupaj s substancami, ki v Sloveniji sploh niso dovoljene. Dobro se spomnim razprave na sestan­ku upravnega odbora ČZD Maribor, mislim da je bilo leta 2000 ali 2001, ko se je kumafos prvič pojavil v medu. Že takrat sem izjavila, da bo vse narobe, ko bo zdravilo na osnovi kumafosa predlagala veterina, in prav to se dogaja zdaj. 
Če čebelar uporablja zdravilo po navodilu proizva­jalca in veterinarja, se mu ni treba bati, da bo prekora­čil mejo dovoljenega. Bolj bi nas morali skrbeti različni pripravki, ki jih je mogoče dobiti nelegalno. Tudi vete­rinarji smo slišali navodila, na primer, kako da je treba zmešati parafinsko olje, amitraz in kumafos ter meša­nico vstaviti v čebelje družine – pa ne samo enkrat, ampak kar tri- do štirikrat. Da o čudežni »mokci« ne zgubljamo besed. Čebelarji me včasih po tihem kaj vprašajo tudi o različnih garažnih prodajah »zdravil«. In zdaj se sprašujemo, zakaj sta vosek in med onesna­žena z razgradnimi produkti amitraza, kumafosa in še s čim drugim (npr. od kod klorfenvinfos v čebeljih mr­tvicah ob zastrupitvah?). In kriva naj bi bila veterina? Če upoštevamo, da je lani dovoljena zdravila kupilo približno 25 odstotkov čebelarjev, med njimi pa je bil le manjši delež tistih, ki so kupili zdravila na podlagi kumafosa? S čim so zdravili preostali čebelarji? 
Seveda nikakor ne smemo posploševati, saj je tudi veliko čebelarjev, s katerimi se zelo dobro ra­zumemo, ki so odprti za nasvete in s katerimi si tudi marsikaj povemo, vendar le takrat, kadar ni zraven nikogar. Na občnih zborih in drugih srečanjih je ozra­čje povsem drugačno! 
Naj na koncu še enkrat spomnim, da je moje pi­sanje le v razmislek. Čebelam in čebelarjem vseka­kor želim boljše vremenske razmere, kot so bile lani, in da so njihove čebelje družine ob prebiranju tega članka v polnem razcvetu, tako kot je narava. 




Informativni letak o malem panjskem hrošču 
Nacionalni referenčni laboratorij za bolezni čebel pa je tudi na Siciliji. Sproti posodobljene podatke pri Veterinarski fakulteti je pripravil informativni letak lahko spremljate na spletnih straneh italijanskega re-
o malem panjskem hrošču. Kot je znano, so tega ferenčnega laboratorija in evropskega referenčnega škodljivca septembra 2014 našli na jugu Italije, po laboratorija. Letak, namenjen čebelarjem, je obja­najnovejših podatkih iz februarja 2015 pa je za zdaj vljen na spletni strani ČZS: www.czs.si/objave_po­omejen na severovzhodni del Kalabrije, eno žarišče drobno_czs/5780. ČZS 

Predlog za prepoved uporabe kumafosa 
Na občnem zboru ČZS, ki je bil 11. aprila 2015, so predlagani sklep večinsko podprli, en delegat pa je g. Vlado Pušnik v imenu ZČD Maribor predlagal se je vzdržal. Sprejeti sklep je ČZS že poslala Mini­sprejetje sklepa, da »ČZS predlaga MKGP prepo-strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ved uporabe kumafosa v Sloveniji«. Zbrani delegati Boštjan Noč, predsednik ČZS 

183 

Medovite trajnice – v kakšno zemljo jih 


sadimo? 

Foto: Mojca Rehar Klančič 
Foto: Mojca Rehar Klančič Foto: Mojca Rehar Klančič

Jožica Golob - Klančič*, trajnice@trajnice.com 
Vrtnarji in čebelarji se praviloma učimo v naravi in od narave. Zato se spomnimo, da medovite rastli­ne, tudi trajnice, v naravi uspevajo na najrazličnej­ših rastiščih, od kamnitega kraškega sveta do skoraj zamočvirjenih dolinskih travnikov, obdelanih polj in vrtov. Tako kot so si rastline v naravi same izbrale  pri­meren prostor in zemljo, moramo tiste trajnice, ki jih bomo sadili za okras in čebeljo pašo, tudi sami zasa­diti tja, kjer je zemlja zanje najprimernejša. 
Nekateri nageljni niso samo lepi, ampak tudi bogati z nektarjem. 
plevelnih semen ali še bolje s kompostom ali kom­
Različne sorte materine dušice (Thymus) pokrijejo tla pod seboj, zato jih velikokrat sadimo kot nadomestek za travo. Med cvetenjem resda ne moremo hoditi po njih, saj na njih »mrgoli« čebel, ves  preostali čas pa lahko po njih hodimo tako kot po travi. 
Tistih rastlin, ki potrebujejo odcedna tla (npr. sivke, bodoglavci, žajblji, ižop, kraški šetraj), v ka­terih voda ne bo zastajala niti po dolgotrajnem de­ževju, nima smisla saditi v težka glinasta tla. Ker jim ne bomo mogli pomagati z nobenim vzdrževalnim posegom, so že vnaprej obsojene na smrt. In na­sprotno, tistih, ki dobro prenašajo tudi občasno zastajanje vode ali celo potrebujejo močvirsko ra­stišče (npr. poletni veliki zvonček, kalužnica, krven­postu podobnimi brezplevelnimi gnojili. Seveda bomo morali poskrbeti, da v zemlji ne bo korenin trajnih plevelov. Veliko je tudi takih medovitih trajnic, ki dobro prenašajo sušo (npr. hermelike, nageljčki, jesenske astre, homulice, timijani), in takih, ki jim ne škodi nobena moča (npr. vse mete, etažne primo­le, zlata rozga, veronikaster). Pred saditvijo moramo torej najprej ugotoviti, kakšno zemljo imamo in ali jo lahko pripravimo, šele potem pa izberemo zanjo naj­primernejše trajnice. Tako pri vzdrževanju ne bo ni­kakršnih težav. Zlasti je to pomembno v tistih okoljih, v katerih ni možnosti za zalivanje. Veliko je namreč tudi takšnih trajnic, ki jih sploh ni treba zalivati. Pa tudi sicer velja, da trpežnih trajnic ni treba pogosto zalivati, temveč zgolj izjemoma, ob hudih sušah. 
ka), ne smemo saditi v peščeno in sušno zemljo, saj jim ne bo pomagalo še tako pogosto zalivanje. 
Velika večina trajnic prav dobro uspeva v normal­nih vrtnih tleh. Takšnih, ki smo jih za sajenje pripra­vili z globokim rahljanjem, gnojenjem z organskimi gnojili, najbolje s preperelim hlevskim gnojem brez 
* 
univ. dipl. inž. hortikulture in krajinske arhitekture 

Bogato cvetenje lepih očk (Coreopsis) ob koncu pomladi in na začetku poletja kar traja in traja. 
ČEBELJE PAŠE 


PREDPLAČNIŠKA 




PONUDBA MOBI 

Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana 
Mobi je odlična izbira za otroke in vse tiste uporabnike, ki vstopate v svet mobilnih komunikacij. 

Predplačniška ponudba je brez vezave in brez mesečne naročnine. 
Paket Mobi lahko tudi podarite.
Alcatel 
2001X 

5990 €  
S kartico SIM s telefonsko številko
PAKETA MOBI 


Z 10 EUR DOBROIMETJA 
NA RAČUNU MOBI 
Nokia 


Lumia 530 

94 €  
S kartico SIM s telefonsko številko
www.telekom.si 


Bonus 10 EUR velja za paketa Mobi Nokia Lumia 530 in Alcatel 2001X in je v obliki prednaloženega dobroimetja na računu Mobi. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Količina paketov Mobi je omejena. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za več informacij o paketih Mobi in ostalih storit­
vah Mobi obiščite www.telekom.si, Telekomove centre, pooblaščena prodajna mesta ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000. 
SlovenSkičebelar 5/2015 letnik CXvii 18 5 



Kraški čebelar Viktor Saksida 

Marca letos smo Barbara Dimc, sežanska čebe­larja g. Ivan Atelšek in g. Mirko Furlan ter moja ma­lenkost v Sežani obiskali g. Viktorja Saksido, rojene­ga leta 1922 v kraju Sveto pri Komnu. G. Viktorju, ki je marca letos praznoval 93-letnico, smo čestitali za rojstni dan in mu zaželeli vse dobro, predvsem veliko zdravja in lepih trenutkov pri delu s čebelami. 
G. Viktor je član ČD Sežana in čebelari od leta 1970. Še zdaj samostojno čebelari v AŽ-panjih, ki jih ima v dveh čebelnjakih. V tistem, ki stoji v bližini domače hiše, ima deset čebeljih družin, v drugem v Šepuljah pa jih ima šest, skupaj torej 16. Spominja se časov, ko je medila ajda, ki zdaj zaradi umetnih gnojil ne medi več. Očitno so ta naredila velikansko gospodarsko škodo prav čebelarjem. Kot je pripo­vedoval, so čebelarji ob medenju ajde na dvorišče njihove domače hiše pripeljali  tudi do 120 čebeljih družin. G. Viktor je za svoje dolgoletno delo v čebe­larstvu je prejel številna priznanja. 
Sicer pa je bil v svojem aktivnem življenju naj­prej direktor gostinskega podjetja v Lipici, pozneje pa še direktor doma upokojencev. Poleg čebel sta njegova hobija tudi preučevanje kraškega sveta in zbiranje fosilov. Pred milijoni let je bil zdajšnji Kras morska laguna, v kateri so plavale meter dolge ribe. Fosil ene izmed njih je našel prav g. Saksida, zato se ta celo imenuje po njem. Poleg fosilov je 80 metrov 

Foto: Barbara Dimc 


Čebelarka Slava Račič – poročena s čebelami 

Anton Tomec, Barbara Dimc, domači čebelar Slavko Šiško in moja malenkost smo 25. marca, prav na materinski dan, obiskali najstarejšo članico ČZS gospo Slavo Račič, rojeno 10. 3. 1920, iz Le­skovca pri Krškem, kjer je tudi članica tamkajšnjega čebelarskega društva in ji čestitali za njen 95. rojstni dan. Gospa Slava je bila obiska zelo vesela, zato nas 
pod gladino morja odkril tudi izvir pitne vode, ki dan­danes napaja okoliške kraje. 
Pokazal nam je svoj čebelnjak in čebele, ki so bile za tisti čas izjemno močne. Ob tem je povedal, da jih je letos komaj rešil pred lakoto, lani pa je pri­delal le pol kilograma medu na panj. Sicer je imel srečo, da je vedel za jesensko medenje bršljana. Čebele so imele tedaj v panjih polne sate bršljanove­ga medu, ki je bil »pravi beton« in neprimeren za če­beljo hrano, vendar je pravočasno ukrepal. 
Čas nam je izjemno hitro minil in ob slovesu smo 

g. Viktorju zaželeli trdnega zdravja in veselja s čebe­lami tudi v tem letu! Boštjan Noč 

je zelo lepo sprejela že pred vrati svoje hiše, poleg katere stoji tudi njen čebelnjak. Ob kavi smo kramlja­li o njenem čebelarstvu. 
Njen oče je v kranjičih, ki so stali ob domači hiši, čebelaril že pred 2. svetovno vojno, vendar je bilo njegovo čebelarstvo med vojno povsem uničeno. Leta 1948, ko se je poročila, je njen mož začel če­belariti na kupljeni parceli. Žal je že leta 1951 umrl, po njegovi smrti pa je čebele prevzela ga. Slava in vsa leta čebelarila povsem sama. Čebelarka je več kot 60 let, v tem obdobju pa je čebelarila z največ 90 družinami. O čebelarjenju se je veliko naučila z branjem, zdaj pa ji je žal, da ne more več toliko brati kot nekdaj. Ko je v Ljubljani obiskovala čebelarski tečaj, je spoznala prof. Edija Senegačnika in njego­vega brata Jurija. Poznala je tudi dr. Jožeta Riharja in več let prijateljevala z njim. V Celju je opravila tudi tečaj za čebelarskega preglednika. 
Bila je poklicna čebelarka. Kot je povedala, so bile poleg opekarne vsa leta poglavitni vir zasluž­ka  čebele in kmetija. Čebele je z vlakom prevaža-
Foto: Barbara Dimc 

PREDSTAVITEV ČEBELARJA 

la v Liko in na Hvar na Hrvaškem ter po Sloveniji, pri tem pa so čebelarji veliko pomagali drug drugemu. Skratka, gospa Slava je bila ena izmed prvih poklic­nih čebelark, ki se je ukvarjala tudi s prevažanjem čebel. Spominja se, kako je nekoč vlak, na katerem so bile njene čebele, dlje časa stal na peronu, ker so bila žrela med prevozom odprta, pa so čebele začele pikati ljudi na postaji. Večino medu je proda­la na domu, saj je s tem zaslužila veliko več, kot če bi ga prodala na veliko. Po njenem mnenju zdajšnje čebelarjenje ni tako, kot je bilo nekdaj, saj moraš dandanes biti »veterinar«, če hočeš imeti čebele. Spominja se tudi, da je bilo na Krškem polju z ajdo posejanih 200 ha njiv, na katerih so imele čebele obilico paše. Po vojni ni bilo sladkorja niti za kavo, kaj šele za čebele, zazimili pa so jih lahko prav po zaslugi ajdove paše. 
V življenju se je naučila, da je treba stvari delati počasi in nič na silo. Prejela je tudi odličje Antona Janše III., II. in I. stopnje, na katero je še posebej po­nosna. Zdaj ji pri delu s čebelami pomaga g. Šiško. Po nekaj več kot uri smo se poslovili od slavljenke in si obljubili, da se ob letu znova srečamo! Gospe Slavi želimo obilico zdravja in predvsem užitkov pri opazovanju čebel! 
Boštjan Noč 


90-letniki čebelarskega društva Postojna 

ČD Postojna, ki že več kot 60 let uspešno opra­vlja svoje poslanstvo in v domačem okolju skrbi za razvoj slovenskega čebelarstva, je na svojem rednem občnem zboru za zaslužne oz. častne člane imenovalo tri čebelarje, stare 90 let. Častni člani so postali: starosta društva Jože Simšič iz Studenega, ugleden čebelar, ki čebelari že od otroških let, saj so bile čebele pri njih doma že pred njegovim roj­stvom, Rafael Andrejašič iz Postojne, prav tako ugle­den čebelar, ki ob pomoči sina še vedno skrbi za svoje čebele, in Miro Križaj iz Orehka, ki vajeti pre­pušča mlajšemu čebelarju. Vsi trije so dejavni člani društva, redno obiskujejo občne zbore in se udele­žujejo srečanj, ki jih organiziramo. Srečanje z njimi je vedno zelo prisrčno. Kako malo pozornosti je treba, da s simbolnim priznanjem osrečiš ljudi, ki so toliko prispevali za razvoj slovenskega čebelarstva in bla­ginjo naroda! Društvo jim je zaželelo, da bi bili še 


90 let Jerice Pušnik 
Čebelarji ČD Lovrenc na Pohorju smo letošnji občni zbor sklenili s praznovanjem 90. rojstnega dne ge. Jerice Pušnik, najstarejše članice društva. Čebelarka Jerica Pušnik se je rodila 25. januarja 1925, v naše društvo pa se je včlanila leta 1960. S čebelarstvom se je začela ukvarjati že prej, ko ji je prijateljica ga. Oder podarila panj čebel. Kljub vsem življenjskim težavam, saj je pri 42-letih posta­la vdova in ostala sama z dvema odraščajočima si­novoma, je ostala zvesta čebelam in čebelarjenju. Svoj prosti čas je zapolnila s čebelarstvom in pre­našanjem znanja na mlajše rodove. Tako je ljubezen do čebelarjenja prenesla na sina Vlada, zdaj pa v če­belarstvo uvaja snaho Darjo. Kljub visoki starosti se redno udeležuje naših srečanj, predavanj in tudi de­lovnih akcij. Tako je sodelovala v delovnih akcijah za zgraditev čebelarskega centra v Lukovici, čebelar­



Foto: Arhiv ČD Lovrenc na Pohorju Foto: Livij Knafelc
187 



Razvitje prapora ČD Selška dolina 

V nedeljo, 14. septembra 2014, smo se člani, podporniki in simpatizerji ČD Selška dolina zbrali na Sv. Mohorju, kjer vsako leto organiziramo piknik, ter slovesno razvili društveni prapor. Razvitje prapo­ra se je ujemalo s 105. obletnico začetka organizi­ranega čebelarstva v Selški dolini. Srečanje se je začelo s sveto mašo, po njej pa je sledil kulturni pro­gram z razvitjem prapora. Še pred tem sta zbrane nagovorila predsednik ČD Selška dolina Janez Thaler in župan občine Železniki mag. Anton Luznar.  
G. Thaler je v svojem govoru poudaril simbolni pomen prapora za društvo ter se zahvalil vsem do­natorjem in botru, podjetju Lotrič Meroslovje iz Selc, ki so finančno podprli nakup prapora. V kulturnem programu so sodelovali člani folklorne skupine OŠ Selca ter harmonikarja Matic in Blaž Štalec. Uradni del je z blagoslovom prapora sklenil župnik Jakob 
Medena kulinarika v Grosupljem 
V petek, 20. februarja 2015, sta ČD Grosuplje in ČZS pod vodstvom ge. Marije Arh Ivanšek izvedla de­lavnico medene kulinarike. V šolski kuhinji OŠ Louisa Adamiča je 20 čebelark in čebelarjev pokazalo veliko kuharskih spretnosti ter pripravilo pet vrst glavnih jedi, štiri vrste toplih prilog, eno vrsto solate in pet vrst sladic. Gotovo si ne morete misliti, kako se postrv, pi­ščanec, pljučna pečenka in kranjska klobasa ujema­jo z medom! Skuhali smo veliko smetanove pečene polente ter pečenega korenčka z medom in zvezdna­tim janežem, še boljša pa je bila solata presne rdeče 
Kralj. Praznovanje se je v veselem razpoloženju in ob pogostitvi nadaljevalo do večernih ur. 
Tina Thaler 

pese z medenim prelivom. O sla­dicah ni dvoma, da je med ne­pogrešljiv – po­izkusite medeni šodo z limono in pomarančo ali jogurtovo strnjenko z medom in sadjem. Kar je dobro, se samo hvali in tudi hitro zmanjka. 
Valentina Maver 
Foto: Valentina Maver Foto: Tina Thaler 


Vabilo na odkritje spominske plošče Petru Pavlu Glavarju 

Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja bo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije 9. maja 2015 na Lanšprežu pri Mirni, kjer je P. P. Glavar po­kopan, odkrila spominsko ploščo temu velikanu slo­venskega čebelarstva. Prireditev se bo začela s sveto mašo, ki bo od 10.00 do 10.45 potekala v kapeli P. 
P. Glavarja, sledila pa ji bosta kulturni program z odkri­tjem spominske plošče in manjša pogostitev. Slavno­stni govornik bo prof. dr. Peter Dovč. 
Tone Koželj, RČZ PP Glavar 

INHALACIJA AEROSOLA IZ PANJA 

Ponujamo sete za izvajanje inhalacijske aerosolne apiterapije iz panja, API-AEROSOL I  (set z naravnim vlekom) in API-AEROSOL II (set s prisilnim vlekom). 

KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED 
Pri nas dobite tudi kakovostne koncentrate za mešanje v med iz ameriškega slamnika (125 g) in soka rdeče pese (125 g). 
Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 775 info@medikoel.com, www.medikoel.com,           www.s-mediko.com 

DOGODKI IN OBVESTILA 


Foto: MB 
Foto: MB Foto: MB 



38. ApiSlovenija 2015 

ČZS, JSSČ in družba Celjski sejem sta v soboto in nedeljo, 14. in 15. marca 2015, pripravila 
38. državni čebelarski posvet in mednarodno pro­dajno razstavo ApiSlovenija 2015. Letošnji čebelar­ski sejem je zaznamovala selitev prodajne razstave v sejemsko dvorano D. Tako so se lahko vsi čebe­larski razstavljavci, katerih število se iz leta v leto po­večuje, predstavili v enem prostoru, s tem pa je bila zadovoljna tako velika večina obiskovalcev kot tudi razstavljavcev, saj so bili ti še posebej zadovoljni z obiskom. Iz utripa sejma je bilo mogoče videti, da se slovensko čebelarstvo razvija, da ni zgolj v breme državi in državljanom, ampak da vključuje tudi obse­žno gospodarsko dejavnost. 

Ob odprtju sejma so slovenske čebelarje poz­dravili izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar, predstavnica službe za učinkovi­to delovanje javnih služb pri MKGP Marta Hrustel Majcen, ki je poudarila pomembnost JSSČ in ukre­pov na področju čebelarstva, evropska poslanca Franc Bogovič, ki je izrazil podporo pobudam ČZS za evropski medeni zajtrk in razglasitev svetovnega dne čebel, saj so čebelarji nosilci trajnostnega ra­zvoja, ter Lojze Peterle, ki je pohvalil delo ČZS, češ da deluje lokalno, regionalno in globalno. Slovenske čebelarje je nagovoril tudi predsednik ČSZ Boštjan Noč, ki je predstavil mednarodne pobude in dosež-ke ČZS v minulem letu ter načrte za letos, ovredno­til katastrofalno prejšnjo sezono in prevelik monopol nad zdravili ter spomnil na iztekajoči se mandat in is­kanje vodstva za naprej. 

Osrednji temi 38. državnega čebelarskega po­sveta v soboto sta bili »Čim boljša izraba čebeljih paš v Sloveniji« ter »Problematika malega panjskega hrošča«, v nedeljo pa kot običajno »Dobra čebelar­ska praksa«. V okviru sejma si je bilo mogoče ogledati tudi čebelarsko razstavo, ob robu vsega tega dogaja­nja pa so bili razglašeni še zmagovalci mednarodne­ga natečaja čebelarske fotografije ČZS za leto 2014. 
MB 


˝Čebelica na rajžo gre˝ 
Izdelava prevoznih čebelnjakov 
prilagodljiva notranja stena 
Anton Ciglič s.p. 
www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589 
189 


Foto: MB 

Foto: MB 

64. občni zbor ČZS 

V soboto, 11. aprila 2015, je v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici potekal 64. redni občni zbor ČZS. Od 208 delegatov se je občnega zbora udeležilo 129 delegatov, tako da je bil zbor sklepčen, delo pa je potekalo po predvidenem dnevnem redu. 
Odličje Antona Janše III. stopnje je ob svoji 60-le­tnici prejelo ČD Kokarje, odličje II. stopnje ob svoji 90-letnici ČD Janeza Goličnika Mozirje, častne di­plome Antona Janše pa za 110 let delovanja čebelar­ska društva Škofja Loka, Dornava, Ptuj in Mengeš. Odličja Antona Janše I. stopnje so prejeli čebelar­ji: Avguštin Ogrinec, Miroslav Cetina, Janez Košir, Jožef Počivavšek, Franc Žehel, Franc Trtnik, Anton Tiringer, Jakob Madjar, Anton Kremesec in Franci Strupi. 
Letos je bila podeljena tudi nagrada Petra Pavla Glavarja. Prejel jo je zaslužni prof. dr. Andrej Šale­har za svoje delo pri preučevanju čebelarske zgo­dovine, še posebej kranjske čebele in čebelarjenja na Kranjskem (soavtorstvo petih knjig), ter pri digi­talizaciji in objavi čebelarskih tiskov, vključno s Slo­venskim čebelarjem, na spletu. Ob podelitvi je izrazil svoje presenečenje in veselje ter se zahvalil za na­grado in pozornost. Za sodelovanje pri preučevanju čebelarske zgodovine se je zahvalil g. Janezu Gre­goriju in g. Antonu Koželju ter poudaril: »Naši pred­niki so slovensko čebelarsko znanje zapisali, po­nesli v svet in ga vgradili v svetovno čebelarsko slovstvo. Dolžni smo ohranjati njihovo delo, ker 


s tem ohranjamo tudi pomemben del zgodovine našega slovenskega naroda.« 
Prvič so bile podeljene tudi značke za dolgole­tno delo mentorjev čebelarskih krožkov. Prejeli so jih: Trajče Nikoloski, Stanko Noč, Marija Mlaker, Anton Žagar, Stanko Čufer, Matej Blejec in Jože Bo­štjančič. Predsednikovo priznanje so prejeli: Karl Gril za povezovanje koroških čebelarjev z matico, Norbert Jedlovčnik za delo na področju čebelarske­ga izobraževanja, še posebej v čebelarskih krožkih, Anton Koželj za regijsko povezovanje čebelarjev ter ohranjanje čebelarske dediščine, urejene v muzej­sko zbirko, Marjan Bratina za društveno in strokov­no delovanje v čebelarstvu, Stanko Noč za dolgo­letno delovanje v društvu in čebelarskem krožku, ter Franci Strupi za dolgoletno delovanje v čebelar­skem krožku in ureditev kmečko- čebelarske muzej­ske zbirke. 
Po ustaljenem dnevnem redu so sledili še pred­stavitev in sprejetje poročil, sprejetje delovnega in finančnega načrta za leto 2015 ter razprava. V tej so delegati poudarili problematiko pašnih redov, pro­blematiko čebelarskega izobraževanja, še posebej tečajev za čebelarje začetnike, in problematiko zdra­vstvenega varstva čebel. Po končanem ob 
nem zboru je ČZS za delegate pripravila še skro­mno pogostitev. Vsem delegatom in drugim udele­žencem se zahvaljujemo za udeležbo. 
MB 

ČEBELARSTVO LUZNAR   PRODAJA ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELJIH MATIC 
Begunje 170, 

4275 Begunje na Gorenjskem Sprejemamo naročila za matice iz Gorenjske – tel.: 040/321 556 alpski ekotip (v sodelovanju s KIS), in čebelje cebelarstvo.luznar@gmail.com družine na AŽ-satih s panji ali brez njih. 





OBVESTILA ČZS 

Posodobljen Pravilnik o SMGO 
Vse čebelarje, vključene v sistem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO), obvešča­mo, da smo posodobili Pravilnik o SMGO. Posodo­bitve se nanašajo na poenotenje zahtev glede meril kakovosti z enotnim dokumentom, ki je bil sprejet v Evropski komisiji. Najpomembnejša dopolnitev pa je definiranje aktivnosti delovanja v sistemu SMGO. Določila glede aktivne uporabe sistema SMGO 
Čebelar postane aktivni uporabnik sistema SMGO, če v skladu z določili Pravilnika o SMGO daje vsako leto na tržišče med, označen s prelepko SMGO. Za izvajanje ukrepa tehnične pomoči čebe­larjem iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS od leta 2015 naprej se za aktivnega uporabni­ka šteje lastnik čebelarskega obrata ali polnilec, ki je od leta 2014 naprej dajal vsako leto na tržišče med, označen s prelepko SMGO. 
Poročanje o porabi prelepk za leto 2014 
Ob tej priložnosti vse uporabnike sistema SMGO, ki za leto 2014 še niso poročali o številu porabljenih prelepk in količini pridelanega medu, označenega s SMGO, še enkrat prosimo, da to storijo nemudo­ma. Obrazec za poročanje najdete na spletni strani www.slovenski-med.si pod rubriko SMGO, dobite pa ga tudi na ČZS. Več informacij lahko dobite pri 
g. Antonu Tomcu (01/729 61 02) in ge. Nataši Lilek (01/729 61 29).         Nataša Lilek, svetovalka JSSČ 



Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 

V petek, 12. junija 2015, bo po vsej Sloveniji potekal »dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Želimo si, da bi večina čebelarskih društev na ta dan odprla svoja vrata obiskovalcem iz ožje in širše okoli­ce. Vključevanje ČD v to vseslovensko akcijo je pro­stovoljno, odvisno pa je predvsem od kadrovskih zmožnosti posameznega društva. ČZS, JSSČ bo k sodelovanju povabila slovenske občine, saj želi, da bi te prek svojih lokalnih glasil poskrbele za promo­cijo dogodka v domačih čebelarskih društvih, o do­godku bo obvestila različna društva, vrtce in osnov­ne šole, društvom pa bo dala napotke, kako naj se predstavijo obiskovalcem. Društva vabimo, da spo­ročijo, ali bodo za predstavitev potrebovala promo­cijsko gradivo. Z dnevom odprtih vrat želimo jav­nost seznaniti s skrbjo za kakovostne in varne 
čebelje pridelke ter s čebelarskimi opravili, pestro­stjo čebeljih pridelkov, z možnostjo vključevanja če­belarjev v turistično ponudbo kraja, ne nazadnje pa želimo doseči tudi še večje zaupanje slovenskih porabnikov v čebelarje in čebelje pridelke. Po­drobnejše informacije bomo ta mesec posredovali na elektronske naslove vseh ČD. 
Vsa zainteresirana društva prosimo, da se k so­delovanju prijavijo najpozneje do 29. maja 2015 na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si. O nadaljnjem poteku akcije bomo obveščali samo tista čebelar­ska društva, ki bodo do navedenega datuma oddala svojo prijavo. Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na ČZS, JSSČ po tel. št.: 01/729 61 24. 
Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 


Cenejše bančno poslovanje ČD in zvez pri Banki Koper 
Že pred časom je ČZS vsem bankam v Sloveniji in zvezam, priložili tudi to. Po prvih podatkih gre za poslala prošnje, naj čebelarskim društvom in zvezam občutno znižanje stroškov bančnega poslovanja, in omogočijo cenejše poslovanje. Svoje ponudbe nam sicer približno za polovico dozdajšnjih, to pa vseka­je poslalo več bank, najugodnejša do zdaj pa je po-kor ni zanemarljivo! Zdaj se morajo društva in zveze nudba Banke Koper, zato smo gradivu za občni zbor odločiti, ali je ponudba zanje zanimiva ali ne. ČZS, ki smo ga poslali vsem čebelarskim društvom Boštjan Noč, predsednik ČZS 

Hrušev ožig in omejitve premeščanja čebel v letu 2015 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra­no, natančneje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nas je obvestilo, da bodo za leto 2015 veljale tiste meje okuženih in nevtralnih obmo­čij ter žarišč okužbe s hruševim ožigom, ki so ob­javljene na spletni strani: www.uvhvvr.si. V obdo­bju trajanja nevarnosti okužbe s hruševim ožigom je treba o načrtovanem premeščanju čebel še pred premestitvijo obvestiti pristojnega fitosanitarnega in­špektorja. V dogovoru z njim bo čebelar pred preme­ščanjem čebeljih panjev izbral primeren karantenski ukrep, če bo svoje čebele premeščal z okužene­ga območja hruševega ožiga na ogroženo območje sadjarske pridelave. Več informacij lahko dobite na spletni povezavi: http://www.uvhvvr.gov.si/si/de­lovna_podrocja/zdravje_rastlin/ karantenski_sko­dljivi_organizmi/posebno_nadzorovani_organizmi/ hrusev_ozig/.         Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 
191 



Razpis tehnična pomoč čebelarjem za leto 2015 

MKGP obvešča čebelarje, da bo v Ur. l. RS, predvidoma 15. maja 2015, objavljen javni razpis za oddajo vlog v okviru sklopa Tehnična pomoč čebe­larjem za leto 2015. Skupna vrednost nepovratnih sredstev je do 250.248 EUR. Vlagatelji so čebelar­ji, ki opravljajo čebelarsko dejavnost na ozemlju RS in izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sred­stev, opredeljene v javnem razpisu. Več informacij o objavljenem javnem razpisu lahko zainteresirani po njihovi objavi v Ur. l. dobite na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP oziroma na tel. št. ARSKTRP: 01/580 77 92, vsak dan med uradnimi urami. Zain­teresirani lahko vprašanja pošljejo tudi po elektron­ski pošti na naslov: aktrp@gov.si. MKGP 
Uradne ure in kraji svetovalcev JSSČ bodo obja­vljeni naknadno na spletni strani www.czs.si. 
ČZS, JSSČ 


Sporočanje števila čebeljih družin na dan 31. oktober 2014 in 15. april 2015 
V skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnja-datke morajo za oba datuma sporočiti najpozneje do kov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/08 in 55/13) morajo 25. maja 2015, in to na posebnem obrazcu, ki ga bo vsi čebelarji v Register čebelnjakov sporočiti podat-vsem čebelarjem poslala Uprava za varno hrano, ve­ke o številu čebeljih družin, s katerimi čebelarijo, in terinarstvo in varstvo rastlin. to na dan 31. oktober 2014 in 15. april 2015. Te po-Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 

Podpora pobudi ČZS za evropski medeni zajtrk se širi 
Pobuda ČZS, da bi po zgledu slovenskega me­denega zajtrka tudi na evropski ravni uvedli t. i. evropski medeni zajtrk, je v Evropski uniji padla na plodna tla pri vseh tistih, ki imajo odločilno besedo za njeno uvedbo. Aprila letos je predstavitev pobude, pri kateri je imelo pomembno vlogo MKGP z mini­strom Dejanom Židanom na čelu, dosegla vrhunec z večinsko podporo na sestanku evropskih mini­strov za kmetijstvo v Luksemburgu kot tudi s podpo­ro evropskega komisarja za kmetijstvo Phila Hogana. Pobudo prav tako podpira predsednik evropske­ga parlamenta Martin Schulz. Najtrdnejša podpor­nica pobude je Madžarska. V tej državi so evropski medeni zajtrk v 67 osnovnih šolah izvedli že lani, in to na isti dan kot v Sloveniji, letos pa so ga izvedli že drugič. Zaradi tega je Madžarska kot častna država povabljena na dogodek, ki ga o pomembnosti čebe­larstva na svetovni razstavi EXPO v Milanu 20. maja organizira MKGP. ČZS se ministru Židanu in ekipi MKGP iskreno zahvaljuje za promocijo našega sku­pnega projekta! 
Boštjan Noč, predsednik ČZS 


Evropski izobraževalni center za mlade čebelarje 

Kot predsednik ČZS sem evropskim poslancem iz Slovenije v Bruslju izrazil željo, da bi Evropski ko­misiji skupaj predlagali ustanovitev Evropskega izo­braževalnega centra za mlade čebelarje. O tem sem javno govoril tudi v intervjuju na Radiu Slovenija (glej: http://radioprvi.rtvslo.si/2015/04/intervju-6/ od 34'45'' naprej). Iskreno menim, da je čas za ustano­vitev takega centra, hkrati pa sem tudi predlagal, da 

Seminar o gozdnem medenju 
Opazovalno-napovedovalna služba razpisuje dva seminarja o gozdnem medenju s terenskim ogle­dom. Prvi bo v četrtek, 21. maja 2015, na območju Pohorja (prijave zbira g. Čobec po tel. št.: 041/347 782), drugi pa v četrtek, 28. maja 2015, na obmo­čju osrednje Slovenije na Krimu (prijave sprejema g. Justinek po tel. št.: 041/644 217). Oba seminarja bi bil njegov sedež v Sloveniji. Pri nas imamo namreč tako čebelarsko tradicijo kot tudi znanje, prav tako pa nam ne manjka niti volje niti poguma. Pobudo ute­meljujem s tem, da povsod po Evropi obstaja pro­blem vključevanja mladih v čebelarstvo, predvsem problem vključevanja mladih z dovolj znanja. To je bilo čutiti in razbrati tudi ob razpravah evropskih po­slancev. Boštjan Noč, predsednik ČZS 
bosta zaradi iskanja povzročiteljev medenja potekala dopoldne. Udeleženci prvega seminarja na Pohorju se bomo zbrali ob 9. uri pred stavbo občine v Polj­čanah, drugega na Krimu pa na sedežu ČZS, prav tako ob 9. uri. Zaradi terenskih ogledov je obvezna vnaprejšnja prijava. 
Jure Justinek, vodja ONS 




OBVESTILA ČZS 


Seminar o čebelarjenju v nakladnem panju 

ČZS, JSSČ razpisuje 5-urni seminar o čebelar­jenju v LR-panju. Seminar obsega tri ure teoretič­nega in dve uri praktičnega izobraževanja, na njem pa bomo obravnavali zgodovino LR-panja, temelj­na načela čebelarjenja z LR-panjem, izvajanje api­tehničnih ukrepov v LR-panju in zatiranje varoj v LR­-panju. Seminar bo potekal v čebelarskem domu ČD Črnomelj v Otovcu, in sicer teoretični del v torek, 
19. maja 2015, ob 18.00 uri, praktični del pa v sredo, 20. maja 2015, ob 16.00 uri. Na seminar se lahko prijavite v aplikaciji e-Čebelar (potrebna je po­prejšnja registracija) oz. na ČZS na e-naslovu: vlado. augustin@czs.si ali po tel. št.: 040/436 516. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informa­cije. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, svojo tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 
15. maja 2015 oz. do zapolnitve prostih mest. Ker se seminarja lahko udeleži največ 20 slušateljev, po­hitite s prijavo. 
Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 


Seminar o tehnologiji pridobivanja medu 

ČZS, JSSČ razpisuje seminar o tehnologiji pri­dobivanja medu. Seminar obsega štiri ure in pol te­oretičnega in devet ur praktičnega izobraževanja. Na njem bomo obravnavali osnove zakonodaje in ustreznost pripomočkov pri pridobivanju medu, do-ločali bomo vrste medu, seznanili pa se bomo tudi z označevanjem in s trženjem medu. Poudarek bo na praktičnem delu, v okviru katerega bomo spoznavali tehnologijo pridobivanja medu, točenja in polnjenja. Pogoja za pridobitev potrdila o opravljenem izobra­ževanju sta uspešno opravljeno preverjanje znanja in udeležba na najmanj desetih urah seminarja (od teh je obvezna udeležba na usposabljanju o ustre­zni tehnologiji pri pridobivanju medu – dve uri). Se­minar bo potekal maja in junija 2015. Teoretični del bomo pripravili na ČZS, praktičnega pa predvido­ma v čebelnjaku na stojišču Bled-Golf. Na seminar se lahko prijavite mag. Andreji Kandolf Borovšak, in sicer na e-naslovu: andreja.kandolf@czs.si ali po tel. 040/436 514. Na tej telefonski številki lahko dobite tudi dodatne informacije. Ob prijavi obvezno navedi­te ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, števil­ka pošte, kraj), čebelarsko društvo, tel. št. in e-na­slov ter koliko let čebelarite in v kakšnem panjskem sistemu. Te podatke potrebujemo, da bomo lažje oblikovali skupine udeležencev s približno izenače­nim predznanjem. 
Prijave zbiramo do 8. maja 2015. Največje števi­lo prijav je 50, zato pohitite! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati prejeli pred za­četkom seminarja. 
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 


Usmerjeno delo terenskih svetovalcev 

ČZS je bila s sklepom Vlade RS, sprejetim 
26. marca 2015, izbrana za izvajanje koncesi­je JSSČ za obdobje do leta 2020. V tem obdobju se bo nekoliko spremenilo tudi izvajanje terenske mreže po Sloveniji. Ena izmed prvih sprememb je, da se je zmanjšalo število terenskih svetovalcev. Ob tem se zahvaljujemo vsem tistim svetovalcem, ki so v prejšnjem obdobju na terenu opravljali pomembno nalogo – to je svetovanje čebelarjem. 
V novem obdobju bodo posamezni terenski sve­tovalci skrbeli za večja območja po Sloveniji. Prav tako so naloge terenskega svetovanja bolj usmerjene v vodenje delavnic na terenu (osnovna odbira v čebe­larstvu, pridelava medu, kakovostne sheme, izpolnje­vanje obrazcev v SDHNČ, delavnica za čebelarje za­


eČebelar 
Obveščamo vas, da proces pošiljanja sporočil prek obveščevalnika po elektronski pošti poteka z večurnim zamikom. Za prejemanje obvestil po mobil­
četnike). Te bodo namenjene vsem čebelarjem, zato pričakujemo, da se jih boste po objavi terminov za posamezna območja udeležili v čim večjem številu. 
Prav tako bo delo terenskih svetovalcev usmer­jeno tudi v pomoč oz. svetovanje pri izvajanju posa­meznih nalog v čebelarstvu, od osnovne odbire in tehnologije čebelarjenja do varne hrane … Ta sveto­vanja bodo individualna. Tisti, ki potrebujete nasvet glede dela v svojem čebelarstvu, torej pokličite te­renskega svetovalca in se dogovorite za osebno svetovanje. Kontakti terenskih svetovalcev po posa­meznih območij so objavljeni na spletni strani ČZS, izveste pa jih lahko tudi, če pokličete na tel. št.: 040/436 517.         Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 
nem telefonu mora biti naprava povezana z interne-tom oziroma mora imeti vključene mobilne podatke. 
Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ 
193 



Seminar o pridobivanju propolisa 
ČZS, JSSČ razpisuje 7-urni seminar o tehno­logiji pridobivanja propolisa. Seminar obsega štiri ure teoretičnega in tri ure praktičnega izobraževa­nja. Na njem se boste seznanili s stanjem na po­dročju pridobivanja propolisa v Sloveniji, sestavo in lastnostmi zadelavine, tehnologijo pridobivanja tega čebeljega pridelka v različnih panjskih sistemih, skladiščenjem in čiščenjem propolisa … Pogoj za pridobitev potrdila o udeležbi na seminarju je nav­zočnost na vseh sedmih urah izobraževanja. Teore­tični in praktični del izobraževanja bo potekal konec maja v Hočah, Pivola 8. Prijave sprejema g. Samec, in sicer po e-pošti: tomaz.samec@czs.si ali po tel. št. 040/436 517. Ob prijavi po e-pošti obvezno na­vedite: ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. Prijave zbiramo do 15. maja 2015. Največje število udele­žencev je 50, zato pohitite s prijavo! Natančen urnik z datumi bodo vsi prijavljeni slušatelji pred začetkom seminarja prejeli po pošti. 
Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 


Dodatne postaje Opazovalno-napovedovalne službe 

Opazovalno-napovedovalna služba medenja bo letos delovala z desetimi novimi postajami. Njihova na­mestitev je predvidena v Dolenjskih Toplicah, Kranjski Gori, Slovenj Gradcu, Podčetrtku, Ljutomeru, Sežani, Ilirski Bistrici, Brežicah, Halozah in na Jančah. Nove tehtnice bodo zajele območja, na katerih medenja do zdaj nismo spremljali. Tako bo med letošnjo sezono skupaj delovalo več kot 60 postaj, na katerih bomo spremljali stanje na tehtnicah. Na Primorskem letos pričakujemo pašo na akaciji okoli 1. maja, na vzhodu in jugu države pa okoli 10. maja. Prav tako pričakuje­mo medenje javorovega cveta, če bodo vremenske razmere ugodne, pa se mu lahko pridruži še mana. Smreka letos dobro kaže na območju Pohorja in Hru­šice, prev tako so dobri obeti tudi drugod v višjih legah smrekovih sestojev.             Jure Justinek, vodja ONS 

Program 38. državnega srečanja in tekmovanja mladih čebelarjev 

Letošnje 38. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev bo 9. maja 2015 v prostorih OŠ Metlika, Šolska ulica 7, 8330 Metlika. Rok za prija­vo na letošnje srečanje in tekmovanje je potekel 5. aprila 2015, zato se neprijavljeni tekmovanja ne bodo mogli udeležiti. Tekmovanje za vse težavnostne sto­pnje bo po sklepu delovne skupine za TMČ poteka­lo v pisni obliki iz treh tematskih sklopov: teoretično znanje s področja čebelarstva, prepoznavanje medo­vitih rastlin ter delo s čebelami. Vprašanja bodo sesta­vljena na podlagi učbenika Marije Mlaker Šumenjak Čebela se predstavi (2011). Tematski sklop vprašanj 
o prepoznavanju medovitih rastlin bo letos obsegal: 
1. prikaz vzorca rastline v učilnici ter z njim povezana izbirna vprašanja; 2. gradivo z mednarodnega tekmo­vanja mladih čebelarjev (IMYB), ki ga najdete v dato­teki: »Podatkovna baza medovitih rastlin IMYB – SLO DODATEK«, objavljeni na spletni strani za čebelarske krožke, ter z gradivom povezana izbirna vprašanja; 3. slike iz učbenika Čebela se predstavi ter z njimi po­vezana izbirna vprašanja. Na nižji stopnji ne bo vpra­šanj iz gradiva z mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev, prav tako ne bo preverjanja znanja latin­skih imen rastlin. Na srednji in višji stopnji bodo iz­birna vprašanja o pravilnem latinskem imenu na pod­lagi slovenskega imena rastline in izbirna vprašanja 
o pravilnem slovenskem imenu na podlagi latinskega imena rastline. Vsa vprašanja iz sklopa medovitih ra­stlin se bodo nanašala samo na rastline, ki so pred­stavljene v učbeniku Čebela se predstavi. Vprašanja za tematski sklop delo s čebelami bodo sestavljena na podlagi didaktičnega pripomočka osnovnega in nadgrajenega kompleta slikovnih satov, in sicer s sli­kami v testni poli z izbirnimi vprašanji o: 1. prepozna­vanju satov, 2. urejanju satov, 3. osnovni odbiri ter 
4. izločitvi starega satja. Na nižji stopnji bodo samo vprašanja o prepoznavanju satov. Zaradi vmesnega programa, ki vključuje ogled krajevnih znamenito­sti, udeležence prosimo, da se primerno oblečejo in obujejo, s seboj pa naj imajo tudi nahrbtnike in dežni­ke, če bi deževalo. V okviru sklepne prireditve bomo razglasili tudi zmagovalce natečaja za najlepšo posli­kavo panjske končnice. 
Anton Tomec, tajnik CZS 

8.00–9.00  Zbiranje in prijava tekmovalcev in spremljevalcev v prostorih šole  
8.00–9.30  Zajtrk  
9.30–9.50  Pozdravni nagovor v športni dvorani  
9.50–10.00  Razporeditev po učilnicah  
9.50–10.45  Posvet mentorjev čebelarskih krožkov v kulturnem domu  
10.00–10.45  Tekmovanje v prostorih šole  
11.00–14.00  Kosilo za udeležence tekmovanja oz. ogled krajevnih znamenitosti – izmenično  
14.00–15.00  Sklepna prireditev z razglasitvijo rezultatov v športni dvorani  
15.00  Odhod proti domu  


OBVESTILA ČZS 


Podatki o gibanju tehtnic od 21. 3. 2015 do 20. 4. 2015 
Opazovalna postaja 
Gibanjetehtnice ± kg
Opis do­gajanja 
Laško, Malič 
-0,9 Poraba hrane 
Loška dolina, Kozarišče 
-1,5 Poraba hrane 
Kočevski rog -2,0 Poraba hrane Sadno
Sadno 
Kostrivnica, Lahomno 
2,3
Goriško, Šempeter 
6,1 
drevje, regrat drevje, regrat 
Ribniško Pohorje  -1,7  Poraba hrane  
Lendava  2,2  Sadno drevje, regrat  
Bled  -1,1  Poraba hrane  
Koper, Dekani Logaška planota, Menišija  -1,2 -1,8  Poraba hrane Poraba hrane  
Bela krajina, Poljanska gora  0,0  Sadno drevje, regrat  
Bistriško Pohorje Vransko, Prebold  -2,2 -1,1  Poraba hrane Poraba hrane  
Braslovče  -0,7  Poraba hrane  
Metlika  2,2  Sadno drevje, regrat  
Slovenska Bistrica, Oplotnica Travna gora  -1,6 -2,1  Poraba hrane Poraba hrane  
Zreško Pohorje  -0,8  Poraba hrane  
Goričko, Dankovci  0,9  Sadno drevje, regrat  

Kozjak, Kapla  -0,7  Poraba hrane  
Krim, Iška vas  0,4  Sadno drevje, regrat  
Ptuj, Haloze  -0,4  Poraba hrane  
Kobansko na Kozjaku  -0,9  Poraba hrane  
Krško, Sevniško  0,4  Sadno drevje, regrat  
Kanalsko, Tolminsko  0,7  Sadno drevje, regrat  
Stojna  -2,0  Poraba hrane  
Vrhnika, Borovnica  -1,1  Poraba hrane  
Žužemberk  1,1  Sadno drevje, regrat  
Krim-Kurešček  -2  Poraba hrane  
Prekmurje-Mali Bakovci  2,5  Sadno drevje, regrat  
Podčetrtek-Pristava  0,1  Sadno drevje, regrat 



Se zanimate za pridelavo cvetnega prahu? 

ČZS, JSSČ pripravlja seminar o tehnologiji pri­dobivanja cvetnega prahu. Seminar bo obsegal tako teoretično kot tudi praktično izobraževanje, na njem pa se boste seznanili s pomembnostjo cvetnega prahu, z biološkimi osnovami pridobivanja cvetne­ga prahu, s tehnologijo pridobivanja cvetnega prahu osmukanca in njeno problematiko, pridobivanjem cvetnega prahu izkopanca, postopki ravnanja s cve­tnim prahom po odvzemu, skladiščenjem in označe­vanjem pridelka ter z uporabo. Potrdilo o udeležbi na seminarju bodo prejeli samo tisti slušatelji, ki se bodo udeležili vseh osmih ur izobraževanja. 
Teoretični del bo predvidoma potekal konec maja oz. v začetku junija 2015 v prostorih Čebelar­skega centra na Brdu pri Lukovici, praktični del pa bomo pripravili v čebelnjaku, vendar bomo kraj ude­ležencem sporočili naknadno. 
Na seminar se lahko prijavite na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si ali po tel. št.: 040/436 519; na obeh lahko dobite tudi dodatne informacije. En se­minar bo izveden za čebelarje, ki se šele odločajo za 
pridobivanje cvetnega prahu, drugi pa za čebelarje, ki že imajo izkušnje s pridobivanjem cvetnega prahu. 
Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), ali imate izkušnje s pridobivanjem cvetnega prahu ali ne, tel. št. in e-naslov. Prijave zbiramo do 
15. maja 2015. Ker je največje število udeležencev v eni skupini 25, pohitite s prijavo! Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni prejeli po e-pošti pred začetkom seminarja. 
Nataša Lilek, svetovalka JSSC 
  
Izdelava naprav za čebelarstvo 
FRANC SIRK, s. p.




SUBLIMATOR 

041/516 578 www.sublimator.si 

OBVESTILA ČZS 



Urnik usposabljanj v maju 

Vsa usposabljanja so namenjena vsem sloven-skim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposablja­nja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in do­polnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši sple­tni strani www.czs.si. Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu izvajamo v osnovni obliki s celo­tno snovjo, potrebno za izdajo potrdila udeležencem, ter v krajši obliki za obnovitev znanja. Za izvedbo preda­vanja Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mora biti prijavljenih najmanj 15 udeležencev. Potrdila bodo lahko takoj prejeli tisti čebelarji, ki se bodo prijavili do dva dni pred predavanjem in uspešno opravili pre­verjanje znanja! 
Datum  Čas  Tema  Izvajalec  Kraj  Kontakt  
7. maj  18.00  Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele  dr. Peter Kozmus  ČRIC Lesce, Rožna dolina 50a, Lesce  g. Stušek 041/762 651  
14. maj  17.30  Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele  dr. Peter Kozmus  OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani  ga. Smrdelj 041/613067  
21. maj  18.00  Pomen in postopek izvajanja osnovne odbire kranjske čebele  dr. Peter Kozmus  Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka   g. Novak 041/590 166  
Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov  
4. maj  16.00  Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu  Tomaž Samec  Biotehniška šola Rakičan, Rakičan, Lendavska 3, Murska Sobota  g. Časar 041/471 088  
7. maj  16.00  Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu  mag. Andreja Kandolf Borovšak  Dom upokojencev SlovenjGradec, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec  g. Jelen 041/522 230  
13. maj  17.00  Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV  Tomaž Samec  Dvorana starega sodišča na Rakeku  g. Juvančič 041/671 139  
29. maj  16.30  Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu  Nataša Lilek  Pastoralni center, Župnija Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 5, Črnomelj  g. Auguštin 040/436 516  

Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva 
Datum  Čas  Tema  Izvajalec  Kraj  Kontakt  
6. maj  17.00  Prepoznavanje medovitih rastlin  Ivan Bračko  Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 16, Ptuj  g. Repič 031/484 527  
15. maj  18.00  Vzreja čebeljih matic - delavnica  dr. Stanislav Kapun  Čebelarstvo Pavlovič, Log 63, Rogatec  g. Pavlovič 040/814 270 obvezna prijava  
16. maj  9.00  Vzreja čebeljih matic - delavnica  Franc Gosar  Franc Gosar, Selo pri Vodicah 33b, Vodice  g. Gosar 041/767 595 obvezna prijava  
16. maj  9.00  Vzreja čebeljih matic  dr. Stanislav Kapun  Sejna soba, ČD Dravograd, Meža 10  g. Kadiš 031/644 534  
16. maj  12.00  Vzreja čebeljih matic - delavnica  dr. Stanislav Kapun  Čebelarstvo Kadiš  g. Kadiš 031/644 534 obvezna prijava  
30. maj  9.00  Vzreja čebeljih matic  dr. Stanislav Kapun  Restavracija Pridigar, Mladinska ulica 4, Vuzenica  g. Žvikar t 031/375 107  
30. maj  12.00  Vzreja čebeljih matic - delavnica  dr. Stanislav Kapun  Čebelarstvo Žvikart, Dravče 8, Vuzenica  g. Žvikar t 031/375 107 obvezna prijava  
6. jun.  9.00  Vzreja čebeljih matic  dr. Stanislav Kapun  OŠ Mežica, Partizanska cesta 16, Mežica  g. Praper 030/604 087  
6. jun.  12.00  Vzreja čebeljih matic - delavnica  dr. Stanislav Kapun  OŠ Mežica, Partizanska cesta 16, Mežica  g. Praper 030/604 087 obvezna prijava  
13. jun.  9.00  Terenski ogledi medovitih rastlin in povzročiteljev gozdnega medenja  Franc Šivic  Čebelarski dom Podstenice, Kočevski rog  g. Andrejčič 051/258 283  

Izobraževanja Veterinarske fakultete – Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdra­vstvenega varstva čebel Uredba 2015 
Izobraževanje v okviru programa izobraževanja VF NVI s področja zdravstvenega varstva čebel po uredbi za leto 2015 je predmet javnega naročila, ki opredeljuje izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel s poudarkom na zdravljenju in obvladovanju varoze in se izvaja po naslednjih vsebinskih sklopih: ugo­tavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze, pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah in izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. V kolikor čebelar pri izbranem izvajalcu opravi tovrstno izobraževanje, prejme potrdilo, ki ustreza pogojem iz ukrepa tehnična pomoč čebelarjem. 




OBVESTILA ČZS 


Datum  Čas  Tema Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah  Izvajalec mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.  Kraj OŠ Dobravlje, Dobravlje  Kontakt g. Planinc 041/740 805  
5. maj  18.00  
6. maj.  17.00  Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah  mag. Ivo Planinc, dr. vet. med.  Dvorana občine Tolmin, Tolmin  g. Planinc 041/740 805  
6. maj.  16.00  Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel  mag. Vida Lešnik, dr. vet. med.  Dom upokojencev SlovenjGradec, Šolska ulica 10, Slovenj Gradec  ga. Lešnik 041/645 792  
7. maj.  16.00  Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah  mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med.  Sejna soba št. 15, Mestna Občina Kranj, Slovenski trg 1, Kranj  ga. Jenko Rogelj 041/645 769  

Majska akcija in novosti v ponudbi 
Ta mesec vam po akcijski ceni ponujamo brez­rokavnik »Svetovni dan čebel« (cena 38,00 EUR/ kos). Ob nakupu tega brezrokavnika vam podarimo majico »Ohranimo čebele« želene velikosti. ČZS vam ponuja tudi čebelarske nogavičke: otroške (št. 27–30 in 31–34 v roza in modri barvi ter pisane), ženske (št. 35–38 in 39-42 v roza in svetlo zeleni barvi) ter moške (št. 39–42 in 43–46 v črni barvi). Cena za kos je 3,00 EUR. Naročila lahko pošljete po pošti na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-naslov: barbara.dimc@czs.si ali po tel. št.: 041/370 409. Tajništvo ČZS 


Izposoja maskote 
Pri ČZS si je za različne prireditve, sejme in do­godke mogoče izposoditi maskoto kranjske sivke. Cena izposoje je 20 EUR. Podrobnejše informacije v zvezi z izposojo dobite pri ge. Barbari Dimc po tel. št.: 

041/370 409 ali na e-naslo­vu: barbara.dimc@czs.si. 
Tajništvo ČZS 

Foto: MB 

PRODAM 

Skulpturo medveda, visoko 1,1 m, tel.: 041/597 695. 
Številke glasila Slovenski čebelar od leta 1920 do 1940 – posamezni letniki, cena po dogo­voru, tel.: 040/720 641. 
Sadike medovitih dreves, 4-letne sadike evodije, 3-letne sadike sofore in 3-letne sadike kerleuterije, tel.: 041/921 609. 
Cvetlični, akacijev in gozdni med, tel.: 041/554 505. 
Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. 
Čebelje družine na 1/1 LR­-satih, tel.: 031/699 864. 
Nekaj čebeljih družin na 7 AŽ-satih (okolica Ivančne Gorice), tel.: 041/727 456. 
Več čebeljih družin v AŽ-pa­njih z 20 satnicami, tel.: 041/270 
255. 
23 čebeljih družin na AŽ-sa­tih (okolica Kranja), tel.: 031/735 
993. Čebele v LR-panjih, večjo ko­ličino, tel.: 07/304 13 64. Zažičene satnike AŽ-, LR- in 
DB-mere ter čebelje družine na DB-satih (Kobarid), tel.: 031/870 
709. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa­nje, tudi trietažne, mogoča me­
njava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). 
Dva nova 9-satna AŽ-panja (okolica Krškega), tel.: 041/236 256 (po 15. uri). 
Šest 10-satnih AŽ-panjev in osem 7-satnih AŽ-prašilčk­ov, starih pribl. 3 leta, sloven­ske izdelave, tel.: 068/176 373, 040/234 335. 
15 novih AŽ-panjev ter nov čebelnjak, tel.: 040/253 874. 
Nove LR-naklade (1/1 in 2/3) ter AŽ-satnike, lipove, zbite, 6-krat vrtane, cena po dogovoru, mogoča menjava za čebele, tel.: 041/772 399. 
Kirarjev panj, veliki B, s če­belami ali brez njih (okolica Celja), tel.: 041/979 269. 
Prikolico-zabojnik za prevoz čebel, tel.: 040/246 111. 
Zabojnik za 10 in 12 AŽ-pa­njev z nastavljivimi nogami ter ka­kovostne lipove AŽ-satnike s po­brušenimi vogali, lahko zažičene, tel.: 031/753 345. 
Prevozni čebelnjak-zaboj­nik s štirimi trietažnimi AŽ-panji ali (alternativa) osmimi naseljenimi AŽ-panji, tel.: 040/756 679. 
Tovornjak Mercedes Actros 1840 LNR, letnik 1999, prva regi­stracija 2004, primeren za prevoz čebel, ugodno, tel.: 041/557 
907. 

Nerabljen električni ome­talnik čebel, 12 V, tel.: 041/592 
939. 
Nerjaveče točilo, ročno, 4-satno, skoraj novo, lahko izdam račun za subvencijo (Kranj), tel.: 041/386 662. 
Točilo za med, Logar, radial-no, 12-satno, z 80W elektromo­torjem, odlično ohranjeno, cena po dogovoru, tel.: 041/562 302. 
Posode za med Logar (35, 50, 90 l), nov grelec za med 600 W ter štiri malo rabljene 12­satne AŽ-panje (Koroška), tel.: 031/408 155. 
Električni talilnik za vosek s prešo, izdelava Logar, lepo ohra­njene 7-satne AŽ-panje ter če­belje družine na 5 AŽ-satih, tel.: 041/682 020. 
KUPIM 
Čebelje roje, tel.: 041/841 
424. Čebelje roje, lahko jih tudi ogrebem (v tem mesecu, Ljublja­na z okolico), tel.: 041/482 492 Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 031/549 300. Pet čebeljih družin v 5-satnih AŽ-panjih, tel.: 040/836 738. 
Dva naseljena DB- ali AŽ-pa­nja, tel.: 070/625 477. 
ODDAM 
Čebelnjak v bližini Ribnice, tel.: 041/898 034, 01/836 02 
08. 

MATICE ČEBELARSTVA PISLAK BALI 
Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega 

zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno Čebelarstvo PISLAK BALI 
rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. 

031/734 905• info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si 
MALI OGLASI 


RAZPISI ZA STOJIŠČA 

Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ 
Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 
Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, 
čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. 

ČD Begunje pri Cerknici sprejema pisne vloge za ČD Kamnica-Bresternica sprejema pisne vloge za dovoz čebel na gozdno in hojevo pašo do 15. kostanjevo pašo do 15. maja 2015, na naslov: junija 2015 na e-naslov: igor.krzic@gmail.com ali Alojz Cehner, Koroška cesta 59, 2000 Maribor, po pošti na naslov: Igor Kržič, Bezuljak 29, 1382 tel.: 041/538 695. Begunje pri Cerknici, tel.: 041/657 293. 
ČD Litija sprejema pisne vloge za kostanjevo pašo 

ČD Bohinj sprejema pisne vloge za gozdno pašo do 24. maja 2014 na naslov: Janez Tehovnik, na Jelovici do 21. maja 2015, na naslov: Anton Kresnice 5, 1281 Kresnice, tel.: 041/358 910. Cesar, Ajdovska ulica 1, 4264 Bohinjska Bistri­
ČD Selnica ob Dravi sprejema pisne vloge za 
ca, tel.: 041/675 168, atehna@siol.net. 
gozdno pašo (z vsemi potrebnimi dokazili), na 

ČD Gornji Grad sprejema pisne vloge za smreko-naslov: Anton Hiter, Sp. Boč 46b, 2352 Selnica vo pašo do 15. maja 2015, na naslov: ČD Gornji ob Dravi, tel.: 02/671 90 89 ali 030/411 360 Grad, Novo naselje 48, 3342 Gornji Grad, s pri-(kličite zvečer). Prevaževalce opozarjamo, da so pisom Smrekova paša. Informacije: Janez Fale, pristojbine za prevoz na pašo dolžni poravnati tel.: 031/540 871. pred opravljenim prevozom. 
ČD Krim sprejema vloge za dovoz na hojevo pašo ČD Tolmin sprejema pisne vloge za dovoz čebel najpozneje do 20. maja 2015 na naslov: ČD na lipovo pašo do 15. maja 2015 na naslov: ČD Krim, Jezero 21, 1352 Preserje. Tolmin, Čiginj 45, 5220 Tolmin. 
^ebelarstvo in vzreja matic 
Jožica in Jožef Tratnjek 
Žižki 93, 9232 ^ren{ovci 

Pri nas dobite kakovostne in ozna~ene matice kranjske sivke iz odbranih mati~arjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega in{tituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih po{ljemo po po{ti, tudi v tujino. 
Tel.: 041/886 652, 031/574 775, e­po{ta: joze.tratnjekasiol.net 

199 
HENRIK ROBNIK 1939–2014 


De cemb r a lani smo se poslovili od našega člana Hinka Robni­ka iz Peker. Ve­selje do čebel mu je privzgojil že oče, vendar je začel čebelariti šele ob upokojitvi. Vestno je skrbel za osem čebeljih družin. Zanimalo ga je vse o čebe­lah, še posebej pa apiterapija. De­javen je bil tako v našem ČD kot tudi v drugih društvih. V zvezi s svo­jimi čebelami je imel še veliko na­črtov, vendar mu je korak za vedno zastal na njegovem zelenem Po­horju. Spomin nanj bo vedno živ. 
ČD Peter Močnik Studenci Pekre 
DRAGO ŠKOFLEK 1936–2014 


Skoraj na­tanko pred letom dni smo se poslovili od člana našega društva Draga Škofleka. Ob koncu svoje poklicne poti, ki jo je sklenil v tovarni Boris Kidrič v Mariboru, si je ob svoji hiši v La­znici uredil sadovnjak. Za opraši­tev svojega sadnega drevja je ob njem postavil majhen čebelnjak in vneto skrbel za čebele. V naše čebelarsko društvo se je včlanil leta 1990. Redno se je udeleže­val društvenih sestankov, za svoje delo v društvu pa je prejel tudi društveno priznanje. Ohranili ga bomo v lepem spominu. 
ČD Peter Močnik Studenci Pekre 
ALBIN KOSTREVC 1939–2014 


V začetku oktobra lani, ko so se čebele že pripravljale na počitek, je k večnemu po­čitku legel tudi Albin Kostrevc. Čebelariti je začel leta 1980, v letih, ko so varoje začele napadati čebele. Ta na­dloga ga ni ustavila in je čebelaril vse do svojega slovesa. Albin je bil vsa leta dejaven član društva. V vseh teh letih je bil bodisi član upravnega bodisi nadzornega odbora, od leta 1992–1999 pa je bil tudi predsednik ČD Henrik Peternelj Celje. S svojim delom je pripomogel k razvoju društva. Prizadeval si je za ozaveščenost in nova znanja, tako pri samem sebi kot tudi pri drugih čebelarjih. Zadnja leta je za čebele navdušil tudi vnuka, ki mu je kljub mlado­sti rad pomagal pri čebelarskih opravilih v čebelnjaku. Za svoje delo je prejel tudi več priznanj in odlikovanj. 
ČD Henrik Peternelj Celje 
FILIP GANTAR 1957–2014 

Konec minu­lega leta je hitro napredujoča bo­lezen iz našega okolja iztrgala Filipa Gantarja in logaški če­belarji smo se za vedno poslovi­li od njega. Bil je skrben čebelar, s čebelami se je spoprijateljil že v rosnih osnovnošolskih letih in te marljive žuželke so mu bile poleg doma, družine in službe v najve­čje veselje. Do konca je skrbel za trideset panjev čebel. Zanje bo poslej skrbel sin, tako da bo tradi­cija ostala pri hiši, mi pa se bomo večkrat spomnili nanj – tudi ob letu in bučanju naših čebel. 
ČD Logatec 

FRANC VAUPIČ 1953–2014 

Decembr a 2014 smo se na pokopališču v Orehovici po­slovili od našega člana Franca Va­upiča. Franc se je s čebelami srečal že v otroštvu, doma v Orehovici. Pred nekaj leti, ko se je upokojil, si je priskr­bel svoje čebele. Njihove domo­vanje je uredil ob vznožju Tolste­ga vrha. Da bi se kot čebelar čim bolj izpopolnil, se je leta 2011 pri­družil članom čebelarsko društvo Šentjernej. Redno se je udeleže­val čebelarskih usposabljanj, so­deloval v društvenih akcijah in na srečanjih članov. Jeseni je kot obi­čajno poskrbel za vse, kar je po­trebno, da bodo njegove čebele preživele zimo ter zdrave in močne pričakale pomlad. Žal je Franc ni dočakal. 
Na zadnji poti smo ga pospre­mili številni prijatelji in čebelarji z društvenim praporom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. 
ČD Šentjernej 
IVAN GROŠELJ 1931–2014 

Sep tembr a lani smo se po­
slovili od čebe­
larja Ivana Gro­
šlja. Rodil se 
je 1. januarja 
1931 v kmečki družini v Dešnu pri Moravčah. Bil je lovec in tudi čebelar. Svojo prvo čebeljo družino, takrat še v kranjiču, je kupil že pri svojih šestnajstih letih. Svoje čebelar­stvo je nenehno posodabljal in povečeval. Kupil je tovornjak in postal prevaževalec. V najboljših letih je čebelaril s 130 družinami. Kljub starosti in bolezni nikoli ni opustil svojih malih brenčečih lju­bljenk, saj je zadnja leta še vedno oskrboval 30 čebeljih družin. Za njegovo aktivno in napredno društveno delo mu je čebelar­sko društvo Litija podelilo odličje Antona Janše III. stopnje. Ljube­zen do narave in čebel je prene­sel na svoja sinova, tako da Gro­šljeve čebele v Dešnu še vedno brenčijo. 
ČD Litija 



Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza 
Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. 

Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. 
KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 
031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 
040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. 
Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, 
vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ 
Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. 
Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. 

KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, 
svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Franko Dolgan, svetovalec specialist za tehnologijo 
čebelarjenja: 01/729 61 10, franko.dolgan@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, 
Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka specialistka za ekonomiko, 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si, mag. Andreja Kandolf 
Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka 
za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 
01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka, 01/729 61 24, zlatica.kovacevic@czs.si. 

Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, 
dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj 
Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. 

Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. 
Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje 
uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, 
spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. 

Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, 
pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko 
dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, 
ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. 

Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica 
Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). 
Naklada: 7700, tiskano: 27. 4. 2015 
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za 

izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. 
Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. 


Točilo 4 satno univerzalni koš, motorni Zaščitni kombinizon Inox sončni topilnik - mali Satnice LR in AŽ in LR, avtomatsko samoobračalno pogon cena: 547,00 € cena: 37,47€ cena: 182,00 € cena: 1,00 € 
Komora za dekristalizacijo medu LR panj iz polistirena Trietažni panj AŽ 10 satni standard Panj AŽ 10 satni standard s kon-Pogače in sladkor za 300 l, cena: 1.100,00 € cena: 74,50 € s kontrolo varoe, cena: 160,00 € trolo varoe, cena: 102,00 € krmljenje čebel - ugodno 
Ostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si 
*vse cene vsebujejo DDV