Kaj vsg pišGfo o učlželfstvu, šoll, prosveti in JUU —1 Državnim nameščencem nižjih kategorij zvišajo v Franciji plače. (»Mariborski večernik«, 9. III.) —1 Vas, ki šteje 2000 prebivalcev, nima že 3 leta šolc. Kcr ni mogla občina opuzenska v okolici Metkoviča plačevati najemnine za šolske prostore, je vas že 3 leta brez šolc. (»Jutro«, 10. III.) —1 Učiteljem CMD šol, ki so prešji v državno službo, se leta štejejo. (»Jutro«. 9. III.) —1 Zahteve kmetijskih absolventov na sestanku Zveze absolventov kmetijskih šol na področju bivše Štajerske: Na kmetijskih nadaljevalnih tečajih naj bi mesto učiteljev predavali absolventi kmetijskih šol. Prav tako naj bi imeli absolventi kmet. šol dostop v razrede ljudskih šol, da vzbudijo med učenci zanimanje za kmetijsko izobraz^bo. (»Jutro«, 10. III.) —1 Dodeljevanje uslužbencev prosvetnega reSora na druga mesta sme trajati največ 3 mesece. Učitelji ljudskih šol se morejo poslati na drugo službovanje samo v kraje, kjer službujejo, razen v inozemstvo. (»Slovenec«, 10. III.) —1 Učiteljice in zakon. V zakonu o ljud skih šolah se doda tole določilo: Učiteljicam ljudskih in gospodinjskih šol preneha služba, če se omože z, osebo, ki ni ljudskošolski učitelj. Če so take učiteljice izpolnile pogoje za dobivanje osebne pokojnine, dobijo enkrat za vselej namesto pokojnine odpravnino v znesku enoletnc plače in položajnega dodatka, če pa niso izpolnile pogojev za dobivanje osebne pokojnine, imajo pa več kot petletno efektivno službo, dobijo odpravnino v znesku šestmesečne plače in položajnega dodatka. (»Jutro« od 9. III. in »Slovenec« od 10. III.) —1 Ljubljansko šolstvo. Ljubljanski občinski svet hoče dvigniti mestne ljudskc in meščanske šolc na tako stopnjo, da bodo ustrezale vsem potrebam modernega, zdravju ustrezajočega šolstva. Zato je namenil tudi veliko vsoto za boj prpti jetiki. Misli se tudi na ustanovitev gozdnih šol, ki bodo pravi blagoslov za mladino, ki živi v nehigieničnih razmerah in potrebuje predvsem zraka in sonea. (Po »Slovencu« od 16. III.) —1 Javno pismo poslancu Šemrovu je posnelo po »Učiteljskem tovarišu« tudi »jutro« od 13. III. s tole pripombo: Zelo radovedni smo na odgovor g. Šemrova. Trdncr pričakujemo, da ga ne bo ostal dolžan, ne le z ozirom na svoj poslanski položaj, marveč tudi z ozirom na dejstvo, da je bil dolga leta Sokol, in še bolj z ozirom nato, da so pri petomajskih volitvah glasovali za njega tudi mnogi učitelji, ker je na listi g. Jeftiča veljal za favoriziranega režimskega kandidati. Dolžan je odgovoriti tudi v interesu staršev, pri katerih je. njegov govor upravičeno vzbudil vznemirjenje in skrb zaradi otrok, ki jih pošiljajo v šolo. —1 Malo sodobna zahteva kmetske zveze na zborovanju 7. III. v Ljubljani: Skrčenie šolske dobe. (Listi od 10. III.) —1 Obmejna vas Kuzma v Prekmurju ima tako šolo, da je sramota. Za 300 šoloobveznih otrok sta na razpolago samo 2 mali nčilnici. Zaradi tega je šola samo 4 razredna. Obmejne šole bi morale biti državi v ponos. (»Murska krajina«, 14. III.) —1 Izpremembe amandmana. V § 24., ki se nanaša na dodeljevanje učiteljev, meščanskošolskih učiteljev, profesorjev ter šolskih nadzornikov k drugim šolam, odnosno upravnim in prosvetnim uradom ter ustanovam, določa nova odredba, da se ima prva točka tega paragrafa uveljaviti šele s 1. avgustom 1937. (»Jutro«, 12. III.) —1 V polemiki s »Pohodom«, »Slovenija« od 12. III. zagovarja preglednika v kamniškem okraju, ki je kritiziral. da učenci pišejo besedo kralj z veliko začetnico, češ da je to bizantinizem. v