$ verig
glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne
ŠTEVILKA
TOVARNA VERIG LESCE JANUAR 1977
Poslovni rezultati preteklega leta
dipl. oec. Marjana Kozamernik
Leto 1976 je za nami in lahko že ocenimo, kako smo v preteklem letu poslovali. Če pregledamo skupno doseženo proizvodnjo (za interni in eksterni trg), vidimo, da smo količinski plan dosegli 91 % in vrednostni 90 %. Pri količinski izpolnitvi plana sta bili najuspešnejši TOZD Kovačnica in TOZD Sidrne verige, pri
vrednostni pa TOZD Orodjarna. Rezultati so naslednji: če pa upoštevamo samo proizvodnjo za eksterni trg, vidimo, da smo planirano presegli za 2 %, v primerjavi z letom 1975 pa smo proizvedli 7 odst. več. Po posameznih skupinah izdelkov je izpolnitev plana naslednja (težinski plan):
TOZD	% izpolnitve količinskega plana	% izpolnitve vrednostnega plana
VIJAKARNA	78,1	76,9
VERIGARNA	75,1	86,7
SIDRNE VERIGE	99,0	96,5
KOVAČNICA	103,7	97,8
ORODJARNA		104,6
VZDRŽEVANJE		79,9
SKUPAJ	90,8	90,3
Premajhna proizvodnja je bila predvsem pri skupini lesnih posebnih vijakov (iver, krovni in stoj alni vijaki) in pri visokoodpornih verigah. Izpad proizvodnje in prodaje teh visokoakumulativnih proizvodov je negativno vplival na finančni uspeh poslovanja.
Pri prodaji so rezultati po-
dobni kot pri proizvodnji. Količinska odprema je bila sicer 2 % večja od proizvodnje, vendar prodajnega plana vrednostno nismo dosegli (le 93 % izpolnitev). V primerjavi z letom prej je bila prodaja večja le za 3 %. Na domačem trgu smo realizirali 59 % količine in 68 % vrednosti, izvozili pa
smo 41 % količine in 32 % skupne vrednosti. Razlika med količinsko in vrednostno strukturo prodaje je očitna. Dosežene prodajne cene na domačem trgu so bile na 1 kg izdelka dosežene kar 46 % višje od izvoznih.
Planirane prodaje na domačem trgu nismo dosegli, planirani izvoz pa smo presegli za 8 %. Na konvertibilno področje smo izvozili kar 63 odst. in smo plan presegli za 13 %. Naša zunanje trgovinska bilanca je bila vsekakor pozitivna, saj je bil izvoz v letu 1976 večji od uvoza surovin in investicijske opreme za 141 odstotkov.
Zaradi težav v proizvodnji in zaradi zastojev pri prodaji se je produktivnost dela po posameznih TOZD zelo različno gibala. Če jo merimo s količinsko proizvodnjo na zaposlenega in primerjamo s prejšnjim letom, je indeks produktivnosti v TOZD Vijakarna 79 (če je količina proizvodnje izražena v kg) oziroma 100 (pri količini, izraženi v kosih), v TOZD Verigama 98, v TOZD Sidrne verige 132 (tako visok indeks je med drugim posledica proizvodnje vlečene žice), v TOZD Kovačnica 97 in
Tudi v naši delovni organizaciji je na dan žalovanja 21. januarja 1977, bila žalna seja, v počastitev spomina tragično preminulemu predsedniku zveznega izvršnega sveta tovarišu DŽEMALU BIJEDIĆU in njegovim sodelavcem.
skupno 106 %. Pri vseh je upoštevana le proizvodnja za eksterni trg. Ob pregledu dela
doseženi plan
1976/1975
kovinski vijaki	96	67
sponski vijaki	98	91
lesni vijaki	75	106
lesni posebni	59	60
zakovice	118	91
razcepke	60	36
žičniki	65	50
navadne met. verige	75	87
visokoodporne	58	137
opremljene	101	106
sidrne	100	84
odkovki	122	124
v lanskem letu so vsekakor zanimivi tudi podatki o poslovanju za december, saj se je ta mesec bistveno razlikoval od ostalih. V decembru smo imeli namreč rekordno realizacijo, ki je presegla planirano kar za 54 %. To je pozitivno vplivalo na izpolnitev celotnega načrta prodaje, tako da se je odstotek izpolnitve od kumulativnega podatka januar—november 87 % izboljšal na 93 %. Rekordna prodaja izhaja iz visoke prodaje v TOZD Kovačnica in TOZD Sidrne verige. Zaloge gotovih izdelkov so se v decembru znižale, saj smo prodali 515 ton več izdelkov, kot smo jih proizvedli. Zmanjšanje zalog bo vplivalo ugodno tudi na finančni rezultat, ker zalog ne vrednotimo polno.
	Plan 1976	Dosežem v 1976	Indeks
JESENICE	4.225	4.227	100
RAVNE	4.400	4.328	98
ŠTORE	4.300	4.174	97
PLAMEN	4.183	3.964	95
TOVIL	4.072	3.817	94
VERIGA	4.281	4.105	96
ŽIČNA	3.848	3.262	85
MET. INŠTITUT	5.330	5.065	95
SŽ	6.761	6.437	95
Tudi izvoz je bil v decembru za 33 % večji od planiranega. Le v septembru je bil dosežen večji izvoz. Za letos predvidevamo 5,000.000 $ izvoza, kar je 1,3% manj od lani doseženega.
Število zaposlenih je v razdobju od 1. 1. 1976 do konca leta narastla za 13 oseb, od tega v TOZD Vijakarna 1 oseba, v TOZD Verigama 8 oseb, v TOZD Sidrne verige 5 oseb, v TOZD Kovačnica 12 oseb, v TOZD Orodjarna 1 oseba, v
(Nadalj. na 2. strani)
Zahvala za pomoč Posočju
(Nadalj. s 1. strani)
POSLOVNI REZULTATI PRETEKLEGA LETA
TOZD Vzdrževanje je 1 oseba manj, v skupnih službah se je število zaposlenih zmanjšalo za 16 oseb (zaradi prestavitve nekaterih delovnih mest v TOZD). Število zaposlenih je bilo ves čas pod planom delovne sile.
Poprečno doseženi osebni dohodki na zaposlenega so znašali 4.126 din, kar je 4 % manj od planiranih oziroma 9 odst. več kot v letu 1975.
Primerjava OD v okviru SZ pa je naslednja (poprečni
Ocena dela v letu 1976
Anton Avsenik
Leto 1976 je za nami in že lahko ugotavljamo, kaj nam je prineslo, kako smo ga preživeli, kaj smo dosegli in česa nam je najbolj manjkalo. Za TIO je bil začetek leta kaj kritičen, saj so vse možnosti, da dobimo nove prostore, padle v vodo in inšpektor nam je podaljšal možnost obratovanja še do 31. 12. 1976.
V preteklem letu so zopet zaživeli že velikokrat načeti dogovori z Verigo in padla je odločitev, da se pripravijo temeljite analize o ekonomski upravičenosti združitve. Posebna komisija je pripravila vse potrebne podatke o stanju v obeh organizacijah združenega dela, iz katerih je bilo razvidno, da so ekonomski pokazatelji ugodni in organom upravljanja ni bilo težko celotno zadevo speljati do referenduma in podpisa samoupravnega sporazuma o združitvi. Kot je znano, je v obeh OZD bila izglasovana združitev. No, v TOZD TIO smo istočasno izvedli tudi referendum o izstopu iz DO Iskra Avtomatika. Take odločitve niso bile lahke in so se velikokrat mnenja križala, bilo je tudi dosti neuradnih informacij, ki so prispevale k temu, da so se oblikovala negativna stališča. V letu 1976, ki bo za nas prelomno, smo zaorali novo brazdo v obeh kolektivih, od katere pričakujemo v naslednjih letih sadove in boljši kruh ter večjo socialno varnost.
Gospodarstvo nasploh je v letu 1976 doživelo več pretresov, zlasti prehod na plačano
OD v letu 1976).
Čeprav v preteklem letu nismo dosegli planiranega ni-
v TOZD
realizacijo v aprilu je tudi pri nas pomenil ustavljeno prodajo. Tega do konca leta nismo uspeli nadoknaditi v celoti. Več faktorjev je vplivalo na izpolnjevanje plana, ki je bil dokaj visoko postavljen, žal pa do višine plana ni bila zagotovljena prodaja, saj je plan prodaje močno zaostajal. Pomanjkanje kadrov v prodaji in neugodna tržna situacija so še povečali že tako težko stanje. Asortiman prodanih izdelkov in naprav se je menjal iz meseca v mesec in proizvodnja je le s težavo sledila tem gibanjem. Dobavni roki so se krajšali, dobave iz uvoza pa vedno zaostajale. Planiranje izkoriščanja kapacitet v takih pogojih je bilo težavno in včasih nemogoče. Veliko novih izdelkov in projektov je v taki težki situaciji povzročalo včasih nepremostljive težave. Kadar pride do situacije, da velja geslo kupec ima vedno prav, takrat noben rok dobave ne sme biti nespremenljiv in to pomeni prilagajanje proizvodnje do take mere, da postanejo vsi polizdelki nujni. Do take situacije smo v preteklem letu večkrat prihajali. Neenakomerno zasedene kapacitete in pomanjkanje kadrov so bili reden pojav in je bilo večkrat zares težko najti pravo rešitev.
Ker v času, ko to pišem, še nimamo številčnih pokazateljev, bom skušal v pisani besedi podati kratko oceno poslovanja v letu 1976. Plana prodaje nismo dosegli, vendar se je tudi poraba materialov gibala v razmerju doseganja
voj a osebnih dohodkov, smo med predelovalci na prvem mestu.
TIO
plana. Devetmesečni obračun je pokazal, da ge je ustvarjena vrednost vseeno povečala.
Kooperacija se je zmanjšala in posluževali smo se samo storitev, ki jih z našim strojnim parkom nismo mogli izvršiti. Povečal se je delež vloženega dela in zmanjšal delež materiala, kar je zlasti ugodno. Stopnja predelave kupljenega materiala se je povečala. Kljub nihanju naročil je bila proizvodnja dokaj dobro zasedena in ni bilo večjih izpadov zaradi pomanjkanja dela, kot je bil primer v več delovnih organizacijah v preteklem letu.
Seveda bo analiza finančnih rezultatov dala celovitejšo in realno sliko poslovanja za preteklo leto, vendar nam gibanja tekom leta dajo slutiti, da bo končni rezultat ugoden.
Po kitajskem koledarju je bilo leto 1976 zmajevo leto in tudi v našem TOZD bi lahko rekli, da je bilo tako. Večkrat nam je kazal zobe, vendar upam, da smo mu jih polomili. Če pa nam je to resnično uspelo, pa bomo videli v letu 1977.
Jernej Vovk
Večkrat lahko zasledimo vabila ali obvestila o krvodajalskih akcijah, ki se vršijo po vsej Sloveniji.
Vsi vemo, da je za človeštvo krvodajalska akcija najbolj plemenito dejanje.
Gotovo je nemogoče ugotavljati, koliko človeških živ-lenj je bilo ohranjenih, čeprav so bila že na nitki.
Kri, ta plemenita tekočina, ki se pretaka v žilah naših teles, ki nam daje življenje in moč, da lahko skupno gradimo boljši jutri v naši družbi, je najbolj žlahtna in se ne more primerjati z nobeno materijo.
Zamislimo si, kaj pomeni darovati kri za tisto družino, kjer je nekdo omahnil na rob življenja in ga je le darovana kri ohranila pri življenju. Po-
Izvršni odbor za pomoč in obnovo po potresu prizadetega Posočja, ki deluje pri Sob Tolmin, nam je poslal obširno zahvalno pismo s prošnjo, da ga posredujemo vsem zaposlenim v naši DO. Navajamo izvlečke iz tega pisma:
Takoj po potresu septembra meseca smo morali spremeniti celoten program dela, ker je to narekovalo stanje, nastalo po potresu. Pričeli smo z izgradnjo 475 montažnih hiš za stanovanja, 30 večnamenskih montažnih objektov in saniranjem tistih stanovanj, ki so bila še uporabna. V prvih dneh so pričeli delati urbanisti, gradbeni delavci, monterji in drugi. Pomoč je začela prihajati iz vseh krajev naše republike. Tudi iz drugih republik so nam priskočili na pomoč v materialu in denarju.
V Posočju so v poletnih dneh delale mladinske delovne brigade iz raznih krajev naše domovine. Od prvih dni dalje je pri obnovitvenih delih sodelovala tudi JLA.
Takoj po potresu so prihajali delovni ljudje in občani iz raznih krajev in mnogih delovnih organizacij, da bi pomagali pri tistih delih, kjer je bilo najbolj potrebno. Spravljali so poljske pridelke, odvažali pohištvo iz hiš, čistili ruševine in opravljali razna
meni, da darovana kri mnogokrat po temnih dneh življenja v neštetih družinah ali posameznikih zopet svetli dni in daje voljo za ponovno in srečnejše življenje. Zato naj ne bo nikdar tuj klic »dajte kri danes, morda vam bo že jutri rešila življenje«. V današnjem hitrem tempu razvoja ob vsestranskem izobraževanju, ko se pehamo za materialnimi dobrinami, naj se nenehno plemeniti humani duh v čim širšem krogu zdravih ljudi, da se priključijo akcijam darovanja krvi. Ob razmišljanjih o plemenitih človeških dejanjih naj omenim zanimivo ugotovitev iz naše tovarne.
Iz podatkov v tovarni je razvidno, da se je akcije v decembru 1976 udeležilo 45 de-
dela pri novogradnjah in sanacijah stanovanjskih hiš.
Ponovno je bila izpričana solidarnost do ljudi, ki jih je prizadela nesreča. To pomeni veliko več kot sam delovni učinek, ki je tudi izredno pomemben.
Ni mogoče napisati in povedati vsega, kar smo v teh težkih preizkušnjah, ko ste Brez vaše pomoči in dela, ki ste ga opravili, sami ne bi zmogli. Premalo vam bomo rekli, če rečemo samo hvala, povedati bi vam morali vse tisto, kar so naši ljudje doživljali ob nesreči. Ko so naši občani videli, da ste ob njih in da jim pomagate, se jih je ponovno navzela samozavest in z besedo se ne da povedati, kar človek občuti, ko vidi, da v stiski ni sam.
Vljudno vas prosim, da prenesete našo zahvalo in priznanje za pomoč, ki ste nam jo nudili, vsem članom vašega kolektiva. Vse to bomo vedno cenili.
Želimo vam mnogo uspehov pri delu, da bi v letu 1977 dosegli zaželjene uspehe in da bi člani vašega kolektiva doživeli čimveč srečnih in prijetnih dni.
Še enkrat lepa hvala za vse, kar ste naredili za tolminsko občino.
lavcev iz TOZD kovačnice, torej največ od vseh TOZD v tovarni. Znano je, da delavci v kovačnici opravljajo precej težko delo tako fizično pa tudi pogoji, v katerih delajo, niso primerni.
Pa vendar so ti delavci pokazali najbolj visoko zavest, da so se humani akciji odzvali v tako velikem številu.
Morda delavce v tem obratu združuje prav to, da delajo v težjih pogojih dela in je možnost nezgod bolj prisotna.
Zato mislim, da nam morajo biti za vzor, kako se je treba odzvati vabilu za najbolj plemenito akcijo v naši družbi, da s svojo krvjo slehernemu državljanu v družbi podarimo kanček življenja, kadar ga življenjska usoda prezgodaj pripelje na rob življenja.
Predsednik odbora Ladava Anton, dipl. pol.
Humana akcija
Delo sveta ZK
Vladimir Silič, sekretar sveta ZK
Na zadnji seji sveta ZK smo obravnavali načrt akcij, ki bi jih bilo potrebno speljati, da se pospeši uresničevanje samoupravnih odnosov glede na Zakon o združenem delu.
Svet je bil mnenja, da je treba predvsem zahtevati od vseh članov ZK, da delujejo v duhu novega zakona in se na posameznih področjih prizadevajo za izvrševanje konkretnih nalog, ki jih zakon postavlja, predvsem pa za uresničevanje dohodkovnih odnosov, tako na relaciji med TOZD, kot tudi na relaciji med TOZD in skupnimi službami in med ostalimi asociacijami združenega dela.
Nadalje je ena od temeljnih nalog članov ZK, da se dosledno zavzemajo za uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh nivojih. Svet ZK je kritično ocenil delo delegatov in delegacij. Posebno zaskrbljujoče je, da so v delegacijah premalo aktivni tudi nekateri člani ZK. V vseh primerih ne-
aktivnosti delegatov komunistov so osnovne organizacije dolžne ukrepati po statutu.
Svet je ponovno obravnaval problem, kako je otežko-čeno delo delegacij, predvsem pri samoupravnih interesnih skupnostih, ker se še vedno niso formirale posebne delegacije po posameznih področjih, ker gradivo za seje teh delegacij še vedno prihaja preobsežno, prezahtevno in nepravočasno, tako da ga je delegatu praktično nemogoče pred sejo delegacije in skupščine predelati. Vse to so slabosti, ki bi jih morali odpravljati organi občine in na katere ponovno opozarjamo.
Kot smernice za nadaljnje in uspešno delo naj po mnenju sveta ZK služijo članom tudi analize samoupravnih odnosov, ki so bile izdelane v času sprejemanja zakona.
Člani ZK se morajo aktivno vključevati v delo sindikata, ki je v tem obdobju nosi-
lec zahtevnih nalog na tem področju.
Da bodo člani ZK za te naloge bolje usposobljeni, se organizira izobraževalni seminar s temami:
—	združevanje sredstev in dela;
—	samoupravno odločanje glede na zakon o združenem delu;
—	ZK od informbiroja do
21.	seje predsedstva CK ZKJ.
Nadaljnje naloge, ki nas čakajo, so tudi uskladitev samoupravnih aktov z določili zakona o združenem delu. Zato je svet ZK dal pobudo, naj se čimprej imenuje komisija, ki bo koordinirala in vodila delo na področju usklajevanja in sprejemanja aktov. Naloga slehernega člana ZK pa je, da se aktivno vključi v sodelovanje z omenjeno komisijo in to neposredno ali preko vodstev organizacij ZK. Zaradi kontinuitete dela bi moral biti sestav omenjene komisije vsaj delno iz članov komisije za organiziranje TOZD, ki ji bo delo prenehalo z registracijo TOZD.
Ne glede na to, da v sedanji fazi še ni možno sprejeti vseh samoupravnih aktov, ker
to pogojujejo še drugi zakoni, ki še niso sprejeti, pa lahko v tem obdobju mnogo storimo s tem, da za posamezne sporazume pripravljamo gradivo in zbiramo predloge. Predvsem naj to velja za področje medsebojnih razmerij, za katere smo vsi najbolj zainteresirani. Predlog o zbiranju pripomb in predlogov naj v čimvečji možni meri aktivira prav člane ZK.
Nadalje je svet ZK sprožil pobudo, da se prične pospešeno delati na pripravi za sprejem samoupravnih sporazumov za SIS in drugih, ki naj bi jih predvidoma sprejeli do
15.	aprila.
Svet ZK je sprejel načrt obravnavanja in priprave teh sporazumov tako, da bi delo potekalo čimbolj koordinirano in pravočasno v vseh svojih fazah.
Načrt obsega naslednje faze: priprava sporazumov s strani strokovnih služb, obravnavanje na političnem aktivu na nivoju delovne organizacije, obravnavanje na DS TOZD in skupnih služb hkrati z družbenopolitičnimi organizacijami TOZD, sklic zborov in
Še o »osveščenosti«
(Odgovor na članek iz prejšnje številke)
V pretekli številki našega glasila smo zasledili članek z naslovom »Obveščenost, pogoj za uveljavljanje samoupravnih pravic in dolžnosti«. V tem članku Martin Horvat piše o posledicah pomanjkljivega informiranja za delegatski sistem in seveda za samoupravljanje. Članku s te strani ni kaj oporekati.
Ker pa so nekatere trditve v članku neresnične in vzdrže objektivne kritike, jih želiva osvetliti še z druge strani ter s tem prispevati k temu, da bodo razčiščene. Meniva, da je nujnost vsestranske osvetlitve posredovanih »resnic« utemeljena predvsem zaradi vsebinske naravnanosti prispevka, ki se še celo zavzema za popolno informiranost in naju po svoji vsebinski plati zavezuje k temu, da bodo bralci o tem popolnoma informirani.
Čeprav priznavava in veva, da je informiranost za delovanje delegatskega sistema in posredno za samoupravljanje nujna, pa se ne strinjava z avtorjevo tezo v iztočnici, ali kakor je napisana, bi ji lahko rekli kar aksiom — večna resnica, da nepismeni delavec ne more biti uspešen upravi j alee, ter z vsebinsko paralelo med obveščenostjo in nepismenostjo. p zgrešenosti avtorjevega »aksioma« in omenjene paralele ni vredno izgubljati besed, pa vendar želiva oporekati in oporečnost citiranega aksioma tudi dokazati. Pismenost je samo poznavanje ene od poti sprejemanja in oddajanja informacij. Teh načinov pa je več. Po avtorjevi logiki bi nihče, ki je slep, ne mogel biti dober up-ravljalec, ali če gremo z analogijami v skrajnost, tisti, ki nima palca in kazalca na desnici, ne more pisati. Meniva, da nadaljnje dokazovanje oporečnosti avtorjeve iztočnice ni potrebno.
Članek kot celota in v posameznostih izzveni kot grajanje in dokazovanje posledic slabega informiranja. Za popolno informacijo pa je treba pri tem tudi povedati, da informiranje ni nič drugega kot učenje. Učenje pa ni pasiven proces, pač pa zahteva aktivnost tistega, ki gradivo razlaga in onega, ki ga sprejema. Vajenec se pri gledanju ni naučil obrti, vendar temu ni kriv mojster, ki ga je učil, pač
pa sam, ker se je učil pasivno. Tudi delegatu ni mogoče informacij zlivati v glavo z lijakom, pač pa mora biti pri osvajanju informacij aktiven.
Avtorjevo pasivno pojmovanje procesa informiranja se zrcali tudi iz citiranega primera, ko naj bi delavci podpisovali samoupravni sporazum o sistemizaciji, pri tem pa naj bi ne vedeli, kaj podpisujejo. To naj bi bil po avtorjevih besedah primer ohranjevanja monopola nad informacijami, ki ,si ga nekateri lastimo. Poleg nepoznavanja osnov informacijskega procesa je avtor s tem dokazal še dvoje:
1.	Nepoznavanje principov delegatskega sistema.
2.	Pomanjkljivo etiko, saj ugotavlja, da si je neka ozka skupina vzela obveščanje v naši sredi v zakup.
Pošteno bi bilo, da bi avtor to skupino imenoval.
Zdi pa se, da avtor niti sam prav ne ve, kako resno je neko namišljeno, neimenovano skupino okarakteriziral. Ker je dani primer skupine z monopolom nad informacijami tako široko označen, lahko vključuje tudi naju, zato se počutiva prizadeta, predvsem v tistem delu, kjer je omenjen sporazum o sistematizaciji. Zato želiva z avtorjem te njegove obtožbe razčistiti v dobro »popolnega informiranja«.
Samoupravni sporazum o sistemizaciji je družbeni pravobranilec samoupravljanja spoznal za neveljavnega. Vendar je avtorju spornega prispevka dobro poznano, da sporazum ni neveljaven zato, ker naj bi ga delavci podpisali nevedoč, kaj podpisujejo. Ne nameravava se spuščati v pravna vprašanja veljavnosti oziroma neveljavnosti citiranega akta, saj je pred sprejemom akta to vprašanje reševal pravnik, po sprejemu pa družbeni pravobranilec. Želiva le razčleniti postopek sprejemanja in ugotoviti, kdo si je v tem primeru prilaščal monopol nad obveščenostjo. V času sprejemanja, so DS TOZD imenovali komisije, ki so jih sestavljali predstavniki sindikata, mladine, ZK in strokovnei službe. Te komisije so pregledale osnutek sporazuma, ki ga je pripravila služba, dala nanj pripombe ter
usklajenega predlagale DS DO. Ta organ je takšen osnutek posredoval v javno obravnavo. Po (pretečeni) obravnavi sta vse pripombe obravnavala odbor za kadrovska vprašanja in skupne zadeve in odbor za OD ter družbenopolitične organizacije. Osnutek je s pripombami dokončno uskladil DS DO ter ga posredoval v potrditev zborom in kasneje v podpis delavcem.
Vzporedno je potekalo tudi sprejemanje tehnične priloge. Ta je bila sprejeta dosledno po delegatskem principu. Delegati DS TOZD oziroma skupnih služb so dobili celotno gradivo tehnične priloge. Problematika jim je bila tolmačena na posebni seji DS TOZD, kjer je bilo dogovorjeno, da vsebino predlaganega gradiva delegati obravnavajo vsak v svoji delovni skupini — delegatski bazi. V skupinah naj bi formulirali tudi pripombe, ki naj bi jih zbirali predsedniki DS TOZD. To nalogo je s strani DS TOZD Kovačnica prevzel tudi avtor članka tov. Horvat, vendar ni
Ciril Ažman
Vsako leto z gospodarskim *- načrtom predvidimo tudi dohodek. Kolikor točnejše je predvidevanje, manj je odstopanja od začrtane smeri.
Ker pa vemo, da se dohodek ne ustvarja sam, ampak da k temu vsi prispevamo svoj delež, je toliko bolj važno, če smo vsak na svojem delovnem mestu resnično ustvarili z načrtom odmerjeni del dohodka.
Z ustavo so zajamčene pravice, obveznosti in odgovornosti glede razpolaganja, uporabe in upravljanja z družbenimi sredstvi. To pa z drugo besedo pomeni, da vsa proizvodna sredstva, s katerimi razpolagamo, tudi maksimalno iz-
poslal nobene pripombe, kljub temu, da je bilo v TOZD Kovačnic?, nekaj pripomb na tehnično prilogo. V ilustracijo naj poveva, da je v času obravnave prišlo na strokovno službo okrog 50 pripomb, ki so bile usklajene na DS TOZD, kateri so prilogo tudi potrdili.
če je bilo v TOZD Kovačnica čutiti slabo informiranost v zvezi s tehnično prilogo ali samim sporazumom, je bila to krivda delegatov in predvsem krivda avtorja članka, saj je bil kot predsednik DS od tega organa zadolžen, da organizirano posreduje pripombe.
Ob tem članku se nama vse bolj vsiljuje misel o zamenjavi subjekta manipuliranja z informacijami. Kaj hoče avtor doseči s člankom, kjer stresa ogenj in žveplo na nekoga, ki da je napetnajstil 1100 delavcev, da so podpisali nekaj, česar niso poznali? Monopol nad neobvešče-nimi delavci si lahko nekdo omogoči tudi z napačnimi ali pomanjkljivimi prispevki v našem
koriščamo, redno, pravočasno in kvalitetno vzdržujemo. Pazimo na urejenost delovnega mesta in okolice. Spoštujemo samoupravne akte, ki smo jih sami sprejeli in ki urejajo naše odnose znotraj kolektiva.
Vsega tega pa vedno in v vsakem trenutku ne izvajamo, ker ,se vedno ne obnašamo kot proizvajalci in samouprav-ljalci. Smo radi dobri samo-upravljalci, s tem da imamo vse natančno zapisano, ko pa je treba delati kot proizvajalec, pa dostikrat najdemo preprost izgovor, da takrat, ko se je ta ali oni samoupravni akt sprejemal, nismo bili navzoči in tako nismo obvezni za njihovo izvajanje.
Kako do večjega dohodka
sprejem na zborih s tem, da v vseh fazah dopušča in predvideva možnost dajanja in eventualnega usklajevanja pripomb.
Svet ZK je na svoji zadnji seji začel tudi postopek priprave za sklic skupne seje vseh OO ZK iz Verige. Določene priprave v tej smeri so bile narejene že pred sejo sveta ZK predvsem s konzultira-njem sekretarja sveta ZK in sekretarja občinskega komiteja.
Svet je sprejel tudi sklep, da so v zvezi s sklicem skupne seje posamezniki dolžni sprejeti zadolžitve v dogovoru s sekretarjem svoje OO ZK in sekretarjem sveta ZK.
V času reelekcije je na svet ZK, osnovne organizacije ZK in druge družbenopolitične organizacije padla težavna naloga o presoji moralno političnih kvalitet za kandidate, ki so se prijavili na vodilna delovna mesta in mesta individualnih poslovodnih organov. Kljub težavnosti take naloge nam je uspelo, da smo jo opravili tako, da smo dobili priznanje občinske paritetne komisije.
glasilu in tudi tako napačno obveščen delavec je lakeh plen tehnokratskih ali birokratskih skupin!
Naj skleneva kritično razmišljanje o obravnavanem članku: prišel je čas, da vsak odgovarja za svoje delo in tudi za dejanja, ki ne sodijo v njegov delokrog. če avtor prispevka pozna skupino, ki si konkretno prilašča monopol nad informiranjem v naši delovni organizaciji, potem naj jo glasno imenuje, kajti če je, in kjerkoli je, jo je treba onemogočiti. Vendar bodo morali biti avtorjevi dokazi temeljiti, sloneti bodo morali na objektivni in popolni resnici, ne pa na pavšalnih in nepremišljenih ocenah. Sama nisva imela nikdar želje po tem, da bi si prilaščala informacije, ampak sva jih in jih bova tudi v bodoče pripravljena posredovati kadarkoli in komurkoli v kakršnikoli obliki.
Silič Vlado Čop Franc
Enkrat za vselej nam bo moralo biti jasno, če hočemo boljši in lepši jutri, bomo morali že danes razčistiti z določenimi načeli, ki v sedanjem trenutku niso sprejemljiva:
—	nespoštovanje predpisane tehnološke dokumentacije;
—	nedosledno izvrševanje sprejetih nalog;
—	malomarno in površno opravljanje delovnih obveznosti;
—	nehuman odnos do sodelavcev in predpostavljenih;
—	slabo izkoriščanje surovin;
—	nepravilen odnos do orodja in strojev.
Vse to pa nam narekuje, da moramo vse napake hitro odpraviti, proizvodnjo spraviti v normalne okvire ter tržišču pravočasno in kvalitetno nuditi zahtevano blago iz našega proizvodnega programa.
Če bomo uresničili zastavljene cilje znotraj kolektiva, bo naš jutrišnji dan vedrejši tudi v privatnem življenju.
Delo
delegatov SIS
Jernej Vovk
Potek letnih skupščin OOS v TOZD
Jože Hozjan
Minilo je že dve leti od prvih volitev delegatov za samoupravne interesne skupnosti. Delegat v samoupravni ureditvi je nosilec oblasti delavcev, ki tako neposredno soodločajo pri usmerjanju in programiranju razvoja na vseh področjih širšega družbenega življenja.
Namen tega prispevka je, kolektiv seznaniti z vsebino dela delegacije v tovarni oziroma v bazi, kot temu pogosto rečemo. Koliko delegatskih mest zajema delegacija SIS v tovarni? Po posebnem ključu je bilo v tovarni s priključitvijo TIO izvoljenih 27 delegatov, od tega 18 iz matične tovarne in 9 iz sedaj priključene tovarne TIO. Med tem je nekaj delegatov odšlo iz podjetja, tako da sedaj de-
legacija šteje 24 delegatskih mest.
Naj omenim takoj, da se delegacija pri delu še vedno uvaja in išče pravilne prijeme delegatskega dela. Nekaj delegatov še vedno stoji ob strani in kaže dokaj pasivni odnos do delegatskega dela. Po sedanjem obsegu zajema delegacija naslednja področja razvojnega dela v širši družbeni skupnosti, in sicer:
Področje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, področje skupnosti za zaposlovanje Gorenjska regija, področje komunalnega, zdravstvene skupnosti, področje telesne kulturne skupnosti, področje skupnosti za socialno skrbstvo, področje kulturne skupnosti, področje skupnosti otroškega varstva in področje izobraževalne skupnosti.
Na vseh teh področjih deluje delegacija pri sprejemanju in urejevanju programov dela na ravni delegacije v tovarni in dalje preko voljenih delegatov pri občinskih in republiških organih.
Razumljivo je, da se vsi programi dela lahko realizirajo z dotokom denarnih sredstev, ki se namenjajo po predpisu v določenih % od OD vseh zaposlenih oziroma od vseh organizacij združenega dela. Zaradi pičlih denarnih sredstev se je bilo treba opredeliti za prednostna področja dela za celotno realizacijo pro-
grama. Eno od prednostnih področij je program občinske izobraževalne skupnosti. To področje dejavnosti mora programirati in izvesti celotno vzgojno dejavnost od male šole pa do izšolanih kadrov za potrebe gospodarstva. V tem smislu sprejema delegacija po programu dela od občinske gorenjske in republiške izobraževalne skupnosti gradivo za obravnavo in sprejetje določenih stališč delegacije do realizacije nakazanega dela.
Celotno gradivo bi morali v tovarni obravnavati po delovnih enotah. Po obravnavi v delovnih enotah se sprejme določen sklep do obravnavanega materiala. Sklepi delovnih enot pomenijo za delegata, ki je na seji delegacije izvoljen za skupščino, stališče, katere-
ga mora zastopati. O stališčih in sklepih občinske izobraževalne skupščine pa delegat posreduje v bazo povratno informacijo bodisi v obliki informatorja ali na sejah delovnih enot, kjer delegat dela. Taka je začrtana pot delegatskega poslanstva. Ko se bo delegatsko poslanstvo tako približalo zasnovani poti delegatskega dela, bo le malo delavcev, ki delegata v svoji 'delovni skupini ne bi poznali.
Seveda je za ostala področja dela zastavljena enaka pot, gre le za to, da primanjkuje denarnih sredstev. Zato je treba nekaterim področjem pripisati prioriteto za realizira-nje programskih nalog.
Reči je treba, da delegacija pri dosedanjem delu še ni v celoti dosegla prikazanega načina dela. Vzrokov zato je več. Glavni je še vedno brez dvoma prekratek rok za obravnavo preobširnega materiala. Dalje delegacija šele orje ledine delegatskega dela, prve izkušnje z uvajalnim delom nabiramo, vse to so vzroki, ki še vedno vplivajo, da delegacija pri delu ni bolj uspešna. Sicer pa je treba gledati na delegatsko delo, ki razgrinja pred seboj pot razvoja z optimizmom. Brez dvoma bodo izkušnje delegatov v prvi mandatni dobi tako oblikovale sistem delegatskega dela, da bo postal dostopen in bolj razumljiv slehernemu delavcu.
Po naših statutarnih pravilih imajo OOS v TOZD vsako leto letne skupščine v OOS. Na teh skupščinah potrjujejo zaključne račune za preteklo leto in sprejemajo finančne načrte za bodoče leto. Prav tako pa predsedniki OOS podajo svoja poročila o aktivnosti OOS v TOZD. Tudi vodje TOZD podajo poročila enoletnega poslovanja svoje TOZD. Na osnovi razprave o njihovih poročilih nato IOOS dopolni svoj 4-letni program dela. Na vsaka štiri leta IOOS pa se sklicujejo občni zbori in izvedejo volitve članov v nove
OOS.	Takrat je predvidena skromna zakuska.
V letošnjem letu bo potek letnih skupščin naslednji:
OOS v TOZD Kovačnica je že imela skupščino 15. 1. 1977 v Kulturnem domu v Lescah. OOS v TOZD Vijakarna bo
imela svojo skupščino v dvorani podjetja 22. 1. 1977 ob 9. uri. OOS — TOZD Sidrne verige pfav tako 22. 1. 1977 ob
17.	uri v Kulturnem domu v Lescah. Naša nova delovna organizacija TOZD TIO bo imela svojo skupščino 28. 1. 1977 ob
17.	uri v hotelu Svoboda Bled. TOZD TIO mora izvoliti 3 člane v KOOS, enega člana v sekretariat ter enega v kulturno in športno komisijo. OOS — Strokovne službe pripravljajo svojo skupščino 29. 1. 1977 ob
17.	uri v hotelu Svoboda na Bledu. OOS — TOZD Verigar-na prav tako 29. 1. 1977 ob 17. uri v Kulturnem domu v Lescah. OOS — Vzdrževanje in Orodjarna imata 5. 2. 1977 ob 17. uri v Kulturnem domu Vzdrževanje, Orodjarna pa v Svobodi na Bledu. KOO je predvidena do 26. 2. 1977 na nivoju OZD.
KAJ JE SVOBODNA MENJAVA DELA Delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju izobraževanja, znanosti, zdravstva, kulture in drugih dejavnosti kot delih enotnega procesa družbenega dela, si pridobivajo dohodek s prosto menjavo svojega dela za delo delovnih ljudi, katerih potrebe se na omenjenih področjih medsebojno zadovoljujejo. Ta menjava poteka po dogovorjenih programih dela neposredno med organizacijami združenega dela, ali pa preko samoupravnih skupnosti, v katerih so včlanjeni. Delavci organizacij združenega dela namreč združujejo svoja sredstva s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori za financiranje opisanih dejavnosti. Te pa izpolnjujejo dogovorjene naloge, ki so v korist samih organizacij združenega dela s področja gospodarstva, oziroma so koristne za celotno družbo. Tako se med seboj dopolnjujejo družbene dejavnosti, s tem pa se zagotavlja delovanje družbe kot celote.

ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 16.2.1977

VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Tovarna verig Lesce. Ureja ga uredniški odbor: Niko Bulut — urednik, Jože Ješe — odgovorni urednik, Malči Brence in Franc Ankerst. Fotografska oprema: Miha Polda. Tisk: Tiskarna Ljubljana.
Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, prosto plačila prometnega davka.
Sindikalna
lista
sprejeta
Ob koncu leta 1976 je sprejel republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sindikalno listo za leto 1977, ki določa stališča sindikatov o nekaterih določilih, ki jih določajo samoupravni sporazumi.
Navajamo samo nekatera določila sindikalne liste 1977
Najnižji osebni dohodek
delavca, ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih pogojih ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 % poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu. V SRS v preteklem letu, kamor pa niso všteti dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo na dan praznikov, dodatki za delovno dobo in dodatki za težje delovne razmere.
Najvišji osebni dohodek
mora prav tako biti odvisen od delovnih uspehov delavcev in od delovanja organizacije združenega dela.
Dohodek za čas bolezni do
30 dni znaša 90 % poprečnega mesečnega OD delavca, izplačanega v preteklem letu. Osnova za obračun se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnega dohodka v gospodarstvu SRS.
Za nadurno delo pripada OD v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije OD za poln delovni čas. Za nočno delo pa gre delavcu dodatek najmanj 35% in največ 50 % obračunske osnove.
Za delo na dan zveznega in republiškega praznika pripada delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD še dodatek v višini najmanj 50 %.
Dnevnice in stroški prenočevanja so za vse delavce enaki. Dnevnica znaša za odsotnost od 8 do 12 ur največ
110,00,	za čas odsotnosti nad 12 ur pa največ 170,00 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa poravnajo del. organizacije do 195,00 din, če pa delavec ne predloži računa mu pripada za prenočevanje največ 85,00 din na noč.
Kilometrina znaša za vsak prevoženi km največ 1,50 din in je ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
Regres za prehrano med
delom znaša največ 285,00 din na delavca v mesecu.
Regres za letni dopust znaša najmanj 1.100,00 din in največ 1.400,00 din na delavca.
Nagrada ob upokojitvi znaša najmanj dva in največ tri neto poprečne mesečne osebne dohodke na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Enak znesek pripada tudi ob smrti delavca, naj ožjim družinskim članom.
Nagrade ob delovnih jubilejih so ostale nespremenjene glede na leto 1976, in znašajo: za 10 let delovne dobe 2.300,00 din, za 20 let 3.450,00 in za 30 let 4.600,00 dinarjev.
N. B.
Ob koncu leta v skupščini občine
Janko Stušek, prof.
Zaključna seja vseh treh zborov skupščine občine Radovljica v letu 1976 je bila 30. decembra in se je, lahko rečemo že po tradiciji, pričela v dopoldanskem času.
1.	Sprejet je bil odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1976. V občinski proračun se je v preteklem letu steklo natanko 42,592.971 din, in sicer iz dohodkov v tekočem letu ter prenosa sredstev do dogovorjene porabe v letu 1975. Po posebnem delu proračuna je bilo namensko razporejenih
39.905.000	din sredstev do višine dovoljene porabe, nerazporejenih pa je ostalo 2,686.971 din sredstev. Iz predloga rebalansa je razvidno, da so se proračunski dohodki naproti planu povečali za 3,929.000 din. Razlika med že korigiranim skupnim dohodkom in dovoljeno porabo za leto 1976 z vključenim prenosom neporavnanih obveznosti iz preteklih let nam torej pokaže skoraj 269 starih milijonov nerazporejenih sredstev.
Dohodku ustrezno so se re-balansirali tudi proračunski izdatki. Nekatere postavke o proračunu so se glede na plan znižale, kar pomeni, da planirana sredstva niso bila v takšni meri porabljena, kot so bila predvidena za izvršitev posameznih nalog. Najpomembnejše postavke, ki so bile z rebalansom znižane so: urbanistični in ostali načrti, nadomestilo obresti v zasebno kmetijstvo (ni izkoriščeno!), obveznosti iz preteklih let, INDOK — center, anuitete ipd. V skupni vrednosti gre za nekaj manj kot 109 starih milijonov. Skupaj z razliko za povečano dovoljeno porabo v letu 1976 ostane prostih sredstev 3,342.019 din.
Povečanje proračunskih postavk se giblje na precej večjem številu točk, kot zmanjšanje le-teh in znosi v skupni vrednosti 2,905.590 din. Največ je rebalan-sirana ljudska obramba, ki je za več kot 100 %, presegla plan in v lanskem letu porabila
2.375.000	din proračunskih sredstev. Upravni organ je povečal proračunske izdatke za 400.000 dinarjev in porabil v preteklem letu 1 milijardo in 98 starih milijonov dinarjev. Prav tako je izdatke močno (za 480%!) povečala veterinarska služba, ki je ob prvotnem predlogu za proračunska sredstva spregledala prispevek za epizotiološko službo, za kar je bila podpisana pogodba. Nerazumljiva pa je turistična taksa, za katero je bil pri izdatkih (sic!) potrjen rebalans 50 starih milijonov, kot povečanje proračunske postavke.
Razlika med potrebnimi sredstvi za postavko in prostimi sredstvi iz rebalansa da 33,7 stare milijone nerazporejenih sredstev, ki ostanejo v proračunu. Nerazporejena sredstva iz dohodka pa so odvedena med ostankom, ki je dovoljen, ker presegajo dovoljeno porabo za leto 1976.
2.	Zbori skupščine občine so sprejeli odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1977. Odlok je bil sprejet na predlog izvršnega sveta, in sicer na osnovi veljavnih predpisov o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji, po katerih se le-te do sprejetja proračunov za tekoče leto finansirajo po začasnem planu dohodkov in izdatkov. Ta plan pa ne sme presegati 25% izvršenih izdatkov po občinskem proračunu za leto 1976.
3.	Nadalje so vsi zbori obravnavali predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 in za leto 1977. Sprejete so bile tudi smernice družbeno ekonomskega razvoja občine Radovljica za leto 1977, v katerih je naloženo vsem družbenoekonomskim strukturam v občini, da v letu 1977 v najboljši meri zagotovijo zlasti:
—	razvoj kvalitetnih dejavnikov v gospodarjenju, kot so povečanje tehnične in tehnološke ravni, racionalna uporaba proizvodnih zmogljivosti, modernizacija in avtomatizacija proizvodnih procesov, sodobna organizacija dela, povečanje deleža znanja in razskovalnega dela v prirastu družbenega proizvoda;
—	dinamično investicijsko vlaganje v okviru v občini dogovorjenih prioritet;
—	izvajanje prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja, preventivnega zdravstvenega varstva, raziskovalnega dela ter otroškega varstva;
—	samoupravno osnovo v opredeljevanju odnosov v razporejanju dohodka in čistega dohodka in njihovo skladnost z realnimi gibanji in rastjo dohodka.
4.	Med pomembnejše sklepe spada tudi potrjen predlog koordinacijskega odbora za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o skupni porabi za leto 1976 in valorizacija kakor tudi poraba valoriziranih sredstev v vsaki občinski samoupravni interesni skupnosti.
Zdravstvena skupnost:
Sprejeta je bila valorizacija sredstev zdravstvene skupnosti v višini 2,06 %. O dodatni valorizaciji, dogovorjeni na medobčinski ravni za kritje izgub, bo odločala skupščina občine zdravstvene skupnosti in žbor združenega dela občinske skupščine. V preteklem letu je regionalna zdravstvena skupnost Kranj porabila 458,535.000 din sredstev. Ob dokaj visokem povečanju cen materiala in storitev med letom, od katerega je odvisno zdravstvo, tako ni več različnih možnosti izpeljati resolucijske naloge in redni program brez večjih izgub. Manjkajoča sredstva (izguba) v okviru regional-
no enotnega družbenega dogovora so ocenjena za 1 milijardo 841 starih milijonov dinarjev, za kar je potrebno v okviru možne porabe izvesti revalorizacijo ob upoštevanju možnosti zmanjšanja amortizacije.
—	Izobraževalna skupnost:
Sprejeta je bila valorizacija
v višini zagotovitve osebnih dohodkov 2.610 din na pogojno nekvalificiranega delavca ob 50 % zmanjšanju amortizacije. Valorizacija nad 2,4% naj ne bi zmanjšala programa skupnosti v letu 1977.
—	Kulturna skupnost:
Sredstva kulturne skupnosti
Radovljica se v letu 1976 valorizirajo za 2,77 %, kar znese 93,34 dinarjev. Valorizirana vsota je izračunana na dogovorjena sredstva, ki so po družbenem dogovoru v letu 1976 znašala 9,371.717,50 din.
—	Telesnokulturna skupnost:
Sprejeta je bila valorizacija
sredstev za 2,06%. Zbor uporabnikov in zbor združenega dela pa naj odločita o prenosu viškov na izobraževalno skupnost.
—	Skupnost otroškega varstva:
Sprejeta je bila valorizacija 2,06 % ali 61.000 din.
Presežki pa se namenijo:
a)	zvezi skupnosti otroškega varstva SRS za povečanje otroškega dodatka v novembru in decembru,
b)	za valorizacijo otroškega varstva za kmečke otroke,
c)	občinski skupnosti otroškega varstva
—	za valorizacijo osebnih dohodkov v vzgojno varstvenih ustanovah do višine po samoupravnem sporazumu;
—	regresiranje oskrbnin otrokom iz družin z manjšim dohodkom;
—	pokrivanje amortizacije premičnin in nepremičnin, ki je nastala zaradi dveh novih vrtcev (v Kropi in Begunjah).
—	Skupnost socialnega skrbstva:
Po predlogu skupnosti Slovenije naj se sredstva za denarne pomoči valorizirajo za 1,35%, ostala sredstva pa za 2,06%. Viški se namenijo za gradnjo do-
Nogomet
Branko Humar
Zima neizprosno trka na vrata in zvablja na plan ljubitelje zimskih športov, zato pa so nogometaši po naporni sezoni že zapustili zelena nogometna igrišča in odložili svoje nogometne čevlje do spomladi, ko bo spet treba poseči v boj za točke.
V vseh ligah je tekmovanje že zaključeno. Člansko moštvo Lesc je v nadaljevanju tekmovanja pa do konca zabeležilo še naslednje rezultate: najprej so se doma pomerili z moštvom Triglava iz Kranja. Tekma je bila izenačena in neodločen rezultat 0:0 je ustrezal stanju na igrišču Boleč poraz so Leščani zabeležili v naslednjem kolu v Naklem proti tamkajšnjemu moštvu. Kar petkrat so jim domačini zatresli mrežo, medtem ko so Leščani bili uspešni samo enkrat. Rezultat 5:1 za Naklo predstavlja poleg onega proti Korotanu najhujši poraz Le-ščanov v tem delu prvenstva in ga po prikazani igri niso zaslužili. Tekma na domačem igrišču proti Jesenicam jim je prinesla spet dve točki. Zmagali so z rezultatom 4:2. Težko borbo so bili Leščeni v naslednjem kolu v Železnikih proti Alplesu. Moštvi sta bili zelo izenačeni in nikomur ni uspelo ustvariti prednosti, ki
ma starostnikov. O dodatnih viških odloči zbor uporabnikov in zbor združenega dela.
Na osnovi družbenega dogovora za razporejanje dohodka v letu 1976 se zbere za program skrbstva s sredstvi za solidarnost že z upoštevano valorizacijo (108.600 din) 5,380.600 din. Od tega za občin, skupnost 4,541.600 dinarjev, za solidarnost pa
839.000	din.
— Skupnost za zaposlovanje:
V	skupnosti za zaposlovanje je sprejet sklep o valorizaciji sredstev za 2,06% s tem, da se presežki porabijo v okviru skupnosti. Skupnost za občino Radovljica namenja 1,287.660 din že valoriziranih sredstev. Razlika po finančnem načrtu pred in po valorizaciji znaša 25.990 din.
5.	Komisija za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Radovljica je predlagala v potrditev skupščini vseh treh zborov nekatera nova imenovanja, ki jih je skupščina tudi potrdila.
Tov. Vobič Jule je bil razrešen funkcije sekretarja občinske skupščine Radovljica in tajnika občinske volilne komisije. Hkrati pa je bil imenovan za v. d sekretarja skupščne, dokler ne bo imenovan.nov sekretar. Tovariš Savnik Zvonko, sekretar izvršnega sveta je bil imenovan za tajnika občinske volilne komisije.
Imenovan je bil še nov svet za ljudsko obrambo, nov član občinske volilne komisije, nov član izvršnega sveta in novi urbanistični inšpektor pri Skupščini občine.
6.	Med najpomembnejše razprave zborov delegatov spada obravnava v zvezi s črnimi gradnjami v občini Radovljica.
Poročila skupščini so dali oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja, urbanistični inšpektor, sodnik za prekrške, izvršni odbor, kmetijske zemljiške skupnosti in komisija za prošnje in pritožbe.
V	letu 1976 je bilo prijavljenih občinskemu sodniku za prekrške 22 črnih gradenj, od katerih samo štirje spisi niso obravnavali »črnih« gradenj wee-
bi mu prinesla obe točki. Tako so se morali sprijazniti z rezultatom 1:1 in seveda tudi z delitvijo točk. Zadnjo tekmo v tej sezoni na domačem igrišču so Leščani odigrali proti LTH. Domačini so bili boljši nasprotnik, pa so gladko zmagali 3:0. Zadnjo tekmo pa so igrali Leščani na »vročem« igrišču v Šenčurju. Leščani so se uspešno upirali domačinom, ki so hoteli za vsako ceno izbojevati zmago To bi jim tudi uspelo, saj so povedli z 1:0 in s tem vodili še sedem minut pred koncem, Zgleda pa, da s tem niso bili zadovoljni in so hoteli še več. Pri tem pa je prišlo do incidenta, ko je nekdo od domačih igralcev udaril sodnika, leta pa je predčasno odpiskal konec tekme, ki je bila potem odločena s 3:0 za Lesce. Zmagovalec jesenskega dela prvenstva je bilo moštvo Korotana z 18 točkami. Leščani so zbrali 12 točk in zasedli 5. mesto na lestvici. Zanimivo je, da so obtičali na dnu lestvice bivši člani slovenske lige kot Tržič in LTH.
Mladinci Lesc so se v nadaljevanju tekmovanja srečali z Jesenicami doma in izgubili gladko 3:0. Z Alplesom iz Železnikov so bili težak boj, vendar so odšli končno kot zrna-
kend hišic. Pri urabnističnem inšpektorju pa je registriranih dosti več črnih gradenj počitniških hišic, saj jih je samo v predvidenih weekend conah registriranih 40 črnih gradenj weeken-dov. Od vseh zadev je do sedaj pravnomočna samo ena, 4 zadeve se nahajajo zaradi pritožb pri organu II. stopnje na republiškem senatu za prekrške v Ljubljani. V ostalih zadevah teče pritožbeni rok.
Dosedanje reševanje črnih gradenj v občini Radovljica še ni rodilo nekih konkretnih uspehov. Brez dvoma pa sta z veliko zavzetostjo vseh upravnih in družbeno-političnih faktorjev v občini pri reševanju črnih gradenj dosežena dva splošna uspeha: velika izkušnja in veliko zmanjšanje novih črnih gradenj weekendov v občini v letu 1976.
Tipičen primer težav uveljavljanja zakona in preprečevanje črnih gradenj je primer črnograditelja na planini Za j arniki. Problem zakonite rešitve primera je bil v občini v celoti izpeljan, tako, da bi moralo priti v nekaj dneh do dejanskega rušenja objekta. Toda tik pred tem je prišlo najprej telefonsko obvestilo s strani Republiškega sekretariata za urbanizem, da naj se objekt ne ruši iz razloga, ker bo občinska odločba odpravljena. Čez dan ali dva je bila napovedana odločba, tudi dostavljena skupščini občine in do rušenja ni prišlo. Še dva druga primera črnih gradenj weekendov, od preko sto na vsem teritoriju občine, sta bila dokaj blizu rušitvenemu postopku, ki pa je bil še pred formalno rešitvijo zaustavljen. Vse kaže, da črnograditelji tako ali drugače najprej kršijo zakon, potem se pa pritožujejo nad odločitvami celotne družbeno-politične skupnosti in zlasti upravnega organa, da postopek proti njim in njihovim »črnim« weekendom ni zakonit.
Zbori skupščine občine še naprej podpirajo akcijo, da se gradnje weekend-hišic spravi v zakonite meje, obravnavani primeri pa čim optimalnejše rešijo.
govalci z rezultatom 4:3. Tekma z LTH je bila spet izenačena, vendar niso mogli doseči več kot neodločen rezultat 2:2. Za efekten zaključek sezone pa so zabeležili v zadnjem srečanju proti Šenčurju še visoko zmago 8:1. Zmagovalec med mladinci je moštvo Nakla, ki je prikazalo najboljšo igro in tudi skozi celo sezono najbolj stalno formo. Le-ški mladinci so prav tako kot njihovi člani zasedli 5. mesto s 13. točkami.
Ker je bila pionirska sezona kratka, saj so odigrali samo pet tekem, so se vodstva okoliških klubov dogovorila še za nekakšno dopolnilno medobčinsko ligo, kjer so tekmovali pionirji Jesenic, Bleda, Bohinja in Lesc. V tem tekmovanju so bili najuspešnejši pionirji Lesc, ki so premagali vse tri nasprotnike. Z Jesenicami so zmagali s 4:2, proti Bledu so slavili visoko zmago 6:0, z Bohinjem pa so bili še uspešnejši, saj so zmagali kar 11:0. Tako so leški pionirji zabeležili še en lep uspeh. Pohvalna pa je tudi želja sosednjih klubov po tesnejših stikih in so tako za dopolnilno tekmovanje pionirskih moštev uvedli še dodatno tekmovanje za medobčinski pokal.
Stroški za informacije y letu 1976
V	zadnji številki »Verige« smo že napovedali, da bomo vse člane delovne skupnosti seznanili s podatki o stroških za informacije v letu 1976, ločeno za VERIGO in za INFORMATOR.
GLASILO VERIGA
V	letu 1976 smo izdali šest dokaj obširnih številk glasila, saj je bil obseg posameznih številk od 12 do 14 časopisnih strani. Za vsako številko je bilo treba poleg fotografij in risb pripraviti od 70 do 100 na stroj tipkanih strani gradiva. S pomočjo sodelavcev in z zavzetostjo uredniškega od-
Stroški tiskanja (Tiskarna Ljubljana v Ljubljani)
Honorarji za članke, stalni honor., nagrade za križ.
Skupni stroški glasila
bora nam je uspelo glasilo izdajati redno in nam materiala za objavo nikoli ni primanjkovalo. Pri obsegu in tehnični opremljenosti glasila torej ni bilo posebnih problemov, kvaliteta objavljenega gradiva pa bi lahko bila boljša.
Izdatki za glasilo so zaradi majhne naklade razmeroma visoki.
Posamezni izvod nas stane 17,17 dinarjev.
Ne samo mi, temveč tudi vse delovne organizacije, ki tiskajo glasilo v manjši nakladi, se pač morajo sprijazniti s takšno ceno, če pač hočejo imeti svoje glasilo.
110.610 din
38.651 din 149.261'din
Kako bo glasilo izhajalo v letošnjem letu, o tem smo pisali v prejšnji številki glasila.
STROŠKI ZA
INFORMATOR
V letu 1976 smo izdali 44 številk INFORMATORJA v obsegu od 1 do 24 strani. Informator smo izdali takrat, ko je bilo potrebno hitro informirati vse člane delovne skupnosti o važnejših zadevah, s področja dela in življenja naše OZD.
Skupni stroški za INFORMATOR so znašali v letu 1976 9.129 din.
Zaračunani so samo materialni stroški, to je: papir, matrice, tisk, barva in sponke, medtem ko stroški zamude časa za pisanje matric, razmnoževanje in kompletiranje informatorja niso upoštevani v gornjem znesku. Teh stroškov dejansko ni bilo, ker je delo
opravljeno v rednem delovnem času poleg drugega rednega dela.
Tako nas stane posamezni izvod INFORMATORJA samo 0,28 din.
Iz tega sledi, na je INFORMATOR najbolj učinkovito in najcenejše sredstvo za obveščanje.
Skupni stroški (glasilo in informator) v letu 1976 so
158.390 din
Leto prej (1975) so tovrstni stroški znašali
147.518 din
Iz podatkov se vidi, da so se stroški v letu 1976 glede na leto 1975 povečali le za 10.872 din ali samo za okoli 7 %, kar je v primerjavi s splošnim naraščanjem cen, inflacije in porastom osebnih dohodkov res minimalno.
če skupni znesek izdatkov za informacije razdelimo na poprečno število zaposlenih tekom leta 1976, pridemo do podatka, da smo v letu 1976 porabili na vsakega zaposlenega samo 140 dinarjev, kar se ne more smatrati kot pretirano.
Bralce bo verjetno zanimalo, kakšne honorarje izplaču-
jemo sodelavcem glasila. Odbor za informacije je 24. novembra 1976 sprejel cenik honorarjev, in sicer:
Stalni honorarji (mesečno): Glavni urednik 460 din, odgovorni urednik 160 din, korektor slovenskega jezika 300 din in fotograf 260 din.
Honorarji za članke: Za vsako objavljeno vrstico v stolpcu avtor dobi 1,30 din, za vsak kvadrat v križanki, kjer se vpišejo rešitve, 3,20 din, za pisanje čistopisa vsaka na stroj tipkana stran 6,50 din.
Nagrade za reševalce križank: I. 150 din, II. 100 din, III. 70 din.
Razumljivo je, da so poleg cen za vsako postavko določeni natančni kriteriji in način obračunavanja ter izplačevanja. Ravno tako je določeno, kateri članki se honorirajo in kateri ne.
Cenik velja od 1. januarja 1977 dalje.
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
Urednik Niko Bulut
STROŠKI ZA GLASILO VERIGA PA SO:
Raziskava trga in marketing
Jure Pejič, dipl. oec.
Šest mesecev je minilo od takrat, ko smo formalno organizirali in s samoupravnimi akti uradno potrdili organizacijo službe za raziskavo trga, cene in ekonomsko propagando v naši delovni organizaciji. Pri tem pa pojem raziskave trga zelo pogosto in na različnih nivojih izenačujemo s pojmom marketinga. To se postavlja predvsem zaradi tega, ker o marketingu tako teoretsko kot tudi praktično še vedno premalo vemo. Da bi lahko ločili pojem raziskave trga od pojma marketinga, je potrebno, vsaj v grobem vedeti, kaj je to marketing in kakšne so njegove funkcije. Danes obstajajo zelo različne razlage definicij marketinga. Vse te definicije nam dajo vedeti, da je marketing zelo širok pojem. V naših pogojih bi lahko rekli, da je marketing sodoben sistem vodenja podjetja, ki je usmerjeno na trg po marketing koncepciji.
Marketing koncepcijo je treba razumeti kot specifično »filozofijo«, ki je podlaga za poslovno politiko podjetja. Je pa diametralno nasprotna dosedanji filozofiji poslovanja, ki izhaja iz
tehnično-tehnoloških možnosti proizvodnih naprav in ki v iskanju optimalnega asortimenta z namenom, da se maksimalno izkoristijo zmogljivosti, postavlja prodajno službo pred nalogo, da izdelke proda. V tem primeru je proces obraten: služba, ki dominira nad proizvodnjo, je tista služba, ki je usmerjena k potrošniku. Ona podreja vso proizvodno aktivnost potrošniku in terja od proizvodnje, da izdeluje to, kar potrošnik želi. Takšna filozofija poslovanja revolucio-nira proces proizvodnje, ker zahteva izredno prilagojenost tržnemu položaju. Toda te filozofije revolucionirajo tudi tehniko prodaje. To je tudi razumljivo, če razumemo odgovornost, ki jih prevzema funkcija plasmaja (marketinga).
Mogoče je ta definicija nekoliko ciklična in komplicirana, toda lahko jo poenostavimo in rečemo, da je marketing širši od klasične komerciale. Osnovni vzroki, ki so pripeljali do evolucije v sferi komercialnega poslovanja, so predvsem hiter napredek tehnike in tehnologije
ter čedalje večjih problemov v prodaji proizvodnih zmožnosti.
Iz takšne definicije pojma, bi imel marketing zlasti naslednje funkcije:
—	marketing informacije in raziskave,
—	planiranje proizvodov,
—	prodaja in distribucija,
—	ekonomska propaganda in napredek prodaje.
Vse te funkcije so združene v enem procesu — to je v procesu marketinga. Ta proces teče po prikazani shemi.
Če hočemo zdaj opredeliti mesto raziskave trga v marketingu, moramo še vedeti, kaj so to marketing raziskave. Te lahko v grobem delimo na ekonomske in tehnične. V ponazorjeni shemi procesa marketinga se točno vidi mesto raziskave trga v tem procesu. Raziskava trga zajema probleme in faktorje, od katerih je odvisen plasma. Pri tem je mišljen študij:
—	potrošnikov,
—	konkurence,
—	cene,
—	propagande,
—	konjunkture itd.
Funkcija raziskave trga je zelo široka. Področja raziskave so odvisna od dejavnosti delovne organizacije in njenega proizvodnega programa. V nobenem primeru pa ne more biti neodvisna od drugih funkcij v delovni organizaciji. Dobro funkcioniranje raziskave trga je le pogoj za iz-
vajanje marketing koncepta. V temu je bistvena razlika med raziskavo trga in marketinga.
Za uspešno opravljanje funkcije marketinga je najbolj važno razpolagati z relevantnimi informacijami. V tem smislu je treba definirati, formirati in tehnično izpeljati sistem informacij z zunanjim in notranjim podsistemom. Formiranje tega sistema v naši delovni organizaciji je pogojeno z rezultati avtomatske obdelave podatkov v dodročju prodaje, ki pa je še v fazi izvajanja. Po vzpostavitvi sistema informacij in precizne razmejitve dela na principu sodelovanja ter po pridobitvi logičnega časovnega zaporedja podatkov je
možno, da služba za raziskavo trga dà konkretne rezultate.
Do uveljavitve marketing koncepta pri nas je verjetno še dolga pot. Toda razmerje na trgu in družbeni procesi (samoupravno planiranje) nas bodo prej ali slej pripeljali k temu. Ni nujno, da formalno, terminološko akceptiramo to koncepcijo. To je še najmanj važno. Najvažnejše je, da se organiziramo tako, da optimalno izkoristimo vse možnosti, ki nam jih trg daje. Pri tem moramo sodelovati vsi. Uspehi niso odvisni samo od »komerciale«. Komerciala mora imeti podporo proizvodnje, da bi zagotovila trg in na trgu izkoristila vse možnosti.
naš delovni koledar 19 77
	Januar		Februar	Marec		
N		*- * # # up	it * * uk		* X X X	N
P		00 10 17 24 31	7 14 21 23		7 14 21 23	P
T		4 11 18 25	1 8 15 22	1	8 15 22 29	T
S		5 12 19 26	2 9 16 23	2	9 16 23 20	S
č		6 13 20 27	3 10 17 24	3	10 17 24 31	C
P		7 14 21 28	4 11 18 25	4	11 18 25	P
S	Q] 8 15 (gg) (29)		5 12 (Ig) (26)	(s)©©©		S
		April	Maj		Junij	
N		* * # xr	* * X &			N
P		4 11 18 25	[2] 9 16 23 30		6 13 20 27	P
T		5 12 19 26	ßO 10 17 24 31		7 14 21 28	T
S		6 13 20 ["27]	4 11 13 25	1	8 15 22 29	S
č		7 14 21 28	5 12 19 26	2	9 16 23 39	C
P	1	8 15 22 29	6 13 20 27	3	10 17 24	p
S	2	9 © (2|) ©	7 © © @	4	© ©©	s
		Julij	Avgust	September		
N		***** *OK			** * #	N
P		[4] 11 18 25	1 8 15 22 29		5 12 19 26	p
T		5 12 19 26	2 9 16 23 30		6 13 20 27	T
S		6 13 20 27	3 10 17 24 31		7 14 21 28	S
C		7 14 21 28	4 11 18 25	1	8 15 22 29	Č
p	1	8 15 \22\ 29	5 12 19 26	2	9 16 23 30	p
s	2	9 © © ©	©©(20)©	® © © ©		s
	Oktober		November	December		
N		*■ * # j* #	X		** X %	N
P		3 10 17 24 31	7 14 -21 23		5 12 19 26	P
T		4 11 18 25	m 8 15 22 [251		6 13 20 27	T
S		5 12 19 26	2 9 16 23 [30]		7 14 21 23	S
C		6 13 20 27	3 10 17 24	1	8 15 22 29	Č
P		7 14 21 28	4 11 18 25	2	9 16 23 30	p
S	1	8 ©(22)^5)	5 12	3	(Tò)(rj)® ®	.S
□ platani praznikil Uto ima 365dni O proti« sobot« delovnih 26i» ^nedelje	J dela prostih >101
4.junij-h«plačcm delovni dan iolidarnoitna »obala
Kadrovske vesti
Ekonomska
stabilnost
Franc Hanžič
Produktivnost dela je kot naj odločuj oči činitelj ekonomske stabilnosti v ospredju celotne politične akcije ne le ZK, pač pa vseh gospodarskih dejavnikov.
Vedno ko govorimo o stabilizacijski politiki, je to prisotna in negibna tema. Predvsem tedaj, ko je stanje takšno, da zahteva angažiranje in mobilizacijo vseh političnih in družbenih dejavnikov, ki lahko prispevajo, da se trenutno stanje izboljša.
Vemo, da se s stopnjo produktivnosti počasi približujemo najproduktivnejšim gospodarstvom, zato nas je v tem ekonomskem letu prizadelo spoznanje, da naša produktivnost stagnira v DO, predvsem pa v posameznih TOZD. Nujno je, da začnemo bolje in učinkoviteje gospodariti, če želimo držati korak s sodobnimi tržnimi zahtevami in če hočemo v resnici izboljševati življenjske in delovne pogoje.
Potrebno je, da vsak delovni človek ve, da brez višje produktivnosti ne moremo zadržati tisto, kar sedaj imamo,
niti zavzeti novih pozicij v mednarodni delitvi dela in v izmenjavi dobrin na zahtevnem svetovnem tržišču, kar je pogoj za naš nadaljnji pro-gres.
Rezultate gospodarjenja kot rezultate izmenjave naši delovni ljudje vsak dan čutijo v materialnih razmerah, v katerih živijo s svojimi družinami v svojem življenjskem standardu.
Standard vseh nas je dejansko odvisen od produktivnosti našega dela. Kakor bomo delali, tako bomo tudi živeli. še v bližnji preteklosti smo dostikrat živeli od fiktivnih računov, skoraj neodvisno od rezultatov svojega dela. To pa danes ni več mogoče, številni nezaželjeni pojavi in nestabilnost gospodarjenja so nas že prisilili, da v ustvarjanje, obračunavanje in delitev dohodka uvedemo realnejša merila, ki so pokazala na slabosti. Ta merila bo treba v bodoče še bolj poglobljeno usmerjati v stimulativnejše prizadevanje k večji produktivnosti dela.
Delovni ljudje so odločeni v svoji zahtevi, da se mora boj za večjo produktivnost nenehno nadaljevati. Pripravljeni so se oprijeti produktivnosti kot najbistvenejšega činitelj a za stabilizacijo gospodarstva in za izboljšanje standarda. To njihovo pripravljenost je treba podpreti in jo še bolj razviti, kar pomeni, da se moramo ogniti verbalnemu opredeljevanju za višjo produktivnost in pričeti z analizo resničnih delovnih pogojev in rezultatov ter spremljati konkretne dolžnosti vsake TOZD in vsakega člana te skupnosti. Delitev dohodka, predvsem OD, mora bazirati na spodbudi dviganja produktivnosti, vendar v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu.
Sprostiti moramo iniciativo delovnih ljudi in jim omogočiti, da v celoti odločajo o ustvarjanju in delitvi dohodka, kar bo prispevalo k višji produktivnosti. Zveza komunistov, sindikat in druge organizacije ter samoupravni organi bodo lahko prispevali svoj delež le, če bodo predložili programe, ki bodo v dosedanjo produktivnost vnesli večjo odločnost in zahtevo po učinkovitem izkoriščanju strokovnega in materialnega potenciala. Kdor ni pripravljen za uresničevanje ekonomske stabilnosti, ne opravičuje svojega članstva v Zvezi komunistov, niti ni pristaš samoupravnega socializma.
(december 1976)
NOVOSPREJETI
Tehnični sektor:
Vovk Milena
Splošni sektor:
Janša Miloš, dipl. pravnik, Mulej Lucija
TOZD Orodjarna:
Vovk Peter, Čadež Jožef,
Cvenkelj Andrej
ODŠLI
Splošni sektor:
Mulej Lucija
TOZD Orodjarna:
Javor Gabrijel
TOZD Vijakarna:
Vojnovič Đorđe, Verovšek Branko, Brejc Anton
TOZD Kovačnica:
Vesel Mirko, Ašanin Milo-mir
TOZD Sidrne verige: Bertoncelj Ciril RODILI SO SE Knavs Vinku iz TOZD Vzdrževanja, sin Tomaž Moličnik Rajku iz TOZD Vzdrževanja, sin Gregor Jerman Stanetu in Danici iz TOZD Verigama, hči Suzana Trstenjak Angelci iz TOZD Vijakarna, hči Karmen POROČILI SO SE Ambrožič Ciril iz komercialnega sektorja
Iz kadrovskega oddelka
Ali veste?
—	da smo v decembru 1976 prodali natnko 1,801.091 kg naših izdelkov v vrednosti 43,743.665 din, kar je daleč največ v zgodovini tovarne. Škoda, da je v letu samo en december;
—	da je regres za letni dopust (sindikalna lista 1977) določen najmanj 1.100 in največ 1.400 dinarjev. Ni pa ga mogoče deliti vsem delavcem v enakih zneskih. Morda je mišljeno, da bodo tisti, ki imajo nižje OD, dobili več, in tisti, ki imajo visoke OD, manj.
—	da je bilo v naši občini ob koncu septembra lani zaposlenih 11.138 ljudi, poprečni osebni dohodek na zaposlenega (9 mesec.) pa je bil 3.763 din, kar je okoli 5 % manj kot je republiško poprečje. Osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu je bil 3.688, v negospodarstvu pa 4.461 din. Velja geslo, kdor več ustvari, naj tudi več dobi;
—	da je bilo v TVL v letu 1976 obravnavano okroglo 100 disciplinskih prekrškov. Iz te-
ga lahko sklepamo, da so bile komisije, ki so jih obravnavale, dobro preskrbljene z naročili;
—	da v vijakarni izdelujemo več kot 4.000 različnih izdelkov. Obseg pa se povečuje vsako leto za približno 200 vrst izdelkov;
—	da imamo v TVL novinarski klub, ki se je dobro izkazal zlasti 30. decembra 1976 z izvirnimi intervjuji — Hk-Hk-HK-HK...
—	da je pred kratkim umrl Albert Caquot v starosti 95 let, predsednik ISO in dvajset let predsednik francoske organizacije za standardizacijo. Kljub svojim letom je delal aktivno na projektu elektrarne, ki bi izkoriščala energijo bibavice (oseka-plima).
—	da imamo za gašenje začetnih požarov v TVL 200 ročnih gasilnih aparatov, vsi zaposleni pa morajo znati z njimi gasiti. Ali res znajo?
—	da je prepovedano raz-maščevanje, pranje in čiščenje kovinskih delov in pred-
metov in drugih snovi z bencinom.
—	da smo v Tovarni verig v letu 1955 izdelovali tudi pluge, okopalnike, njivske brane, kar je v skupni prodaji predstavljalo 17 %;
—	da smo začeli izdelovati sidrne verige leta 1961, ko je bil zgrajen nov obrat težkih verig.
—	da je bila v letu 1968 vrednost proizvodnje na kg 5,23 din, v letu 1976 pa 21,63 din.
Pripetilo se je nekega dne ...
Vitomir Rems. varn. ing.
Rezkalec v orodjarni je nekega usodnega dne montiral rezkalno glavo na rezkalni stroj; medtem pa mu je ta zaradi precejšnje teže padla na tla ter poškodovala nart na desni nogi. Lahko hi zaradi
tega postal za vse življenje težji delovni invalid, če ne bi imel na nogah zaščitnih čevljev. Torej zaradi tega lahko sklepamo samo najhuje, da bi delavca morali celo invalidsko upokojiti.
(Nadaljevanje na 8. strani)
NESREČE ZA MESEC DECEMBER 1976
število delavcev, ki so se ponesrečili v decembru, je za 33,4 % večje od števila poškodovanih delavcev v istem mesecu 1975. leta.
PONESREČILI SO SE
Bele Milici, TOZD verigar-na, je zapiralna čeljust pri zapiranju ovalnih členov za verige RIVAL, stisnila palec desne roke.
DOLENŠEK ANICA, TOZD vijakarna, je padla na poti v službo in se udarila na glavo.
NEŽMAH ANTONA, TOZD vzdrževanje, je pri odvitju hidravličnega priključka na sti-skalki KJH zabolelo v trebušni mreni.
PAJIČ HASAN, TOZD sidrne verige, je hotel z železno palico potisniti material za žaganje. Pri tem pa mu je palica spodletela in ga je udarila v glavo ob desnem očesu.
LINDIČ VERI, TOZD vijakarna, je pri nastavljanju rez-karja stroj stisnil sredinec leve roke.
REPE ZDRAVKO, TOZD verigama, si je ob zaboju porezal sredinec desne roke.
BRATUŠA ALOJZ, TOZD kovačnica, je pri sestopu z viličarja z desno nogo stopil na vrtulj, da mu je spodrsnilo in si je zvil desno nogo v gležnju.
LESKOVŠEK MARIJO, TOZD verigama, je stroj pri ročnem sukanju prečne verige stisnil za palec desne roke.
SVD
ZAHVALE
Sodelavcem in vodstvu TOZD Vijakarna se iz vsega srca zahvaljujem za dragocena darila in dobre želje ob moji upokojitvi. Vsem skupaj pa želim tudi obilo sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. Antonija Vester
* * *
Sodelavcem iz TOZD Verigama se iz srca zahvaljujem za dragoceno darilo in dobre želje ob moji upokojitvi.
Vsem pa želim srečo in zdravja ter obilo delovnih uspehov. Micka Ambrožič
* * *
OOS TOZD Vijakarna se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni.
Ivanka Kristan * * *
Ob času mojega zdravljenja v termalnem kopališču Laško mi je osnovna organizacija sindikata skupnih služb dodelila denarno pomoč, za katero se iskreno zahvaljujem.
Celotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Francka Tavčar * * *
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, Sindikalni organizaciji TOZD kovačnica pa za denarno pomoč.
Mirko Vesel z družino
* * *
Ob smrti moje mame MARIJE DOIČ se zahvaljujem vsem sodelavcem tehničnega sektorja za denarno pomoč in sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
sin Boris Doič
NA	C K A	D
Serfeivi M. ToAuitic	tovarn MA , 4oreh ji	i pru K	pada- vina	jeza	oseb. zaim.	v zen.. iKre	st e vile	J		J	Prešer- nov ha v»	oslov c glas	doktor	3Č1 'žfve k a ra v«	oseb. zalmcJ	Anton 0 evi rk
iz. id konec											►					
An+oh Tomai del sU kalm'cn										meSfo v Ameriki hegrd						KJ
L»-					icazl ič, érki							evrop- reka	silicij			
50/a					kalij m,ime								Tajska		Čutilo	poziv, pijača
I				mesec	►								hlaoln« sJrelno orož je			
																
																
1																
Is	1		olrìavQ v ZDA	lordar			mesto jVr	Irne črke.			ali , . (angl.l			kraj uri7 Opaiiji			
F	mmm		ultra							iuje m inke						
Slo v. pesnik MiVosla							Oris	Šivan- ka					1J *e star finsko Itzero			
reka, V ju£hlt Amerik								Ljude- vit				Anton Ingolič £. ime			's'	
očesni alel					MS			dedje						9. to. in A. èrica abeced	altii- ,*'J	
					OKQK-ŽACU			k rV' . Joetro/								vi'
kraj L|ubl| ■			Le s kovic Anion	Avari					znamk iuj-mol							arzen
				iVne črke					Srfik!							
kraj ob zali Vu Foyle										£en. ime						
leiopis						Oznako gost» olja.				kisik		S&nio- olasni- ~ ko.			zvepk	
križanka Zelena luč za snežne verige
nagrade: S. 100"~
3.	70’-
Nagrade
Nagrade za križanko objavljeno v št. 6/76 so dobili:
Prvo 100 din POTOČNIK Pepca, TOZD Vijakama, drugo 60 din TRIPLAT Pavel, TOZD Verigar-na in tretjo 40 din JELENC Stane, TOZD Vzdrževanje.
PROGRAM KINO RADOVLJICA
DIVJA PRAVICA, ameriški barvni kriminalni film, 1. 2. ob 20. uri.
KALANOV DOSJE, angleški barvni film, 31. 1. ob 20. uri.
PRIPOVEDUJ MI O LJUBEZNI, francoski barvni film, 2. 2. ob 20. uri.
DETEKTIV MCQ, ameriški barvni film, 3. 2. ob 20. uri.
KAZEN NA PLANINI EIGER, ameriški barvni pustolovski film, 4. 2. in 8. 2. ob 20. uri, 5. 2. ob 18. uri.
S. O. S. IZ BOEINGA 747, ameriški barvni film, 5. 2. in 7. 2. ob 20. uri, 6. 2. ob 18. uri.
VLAKI KOT NABOJ, japonski barvni kriminalni film, 6. 2. in 9. 2. ob 20. uri, 6. 2. ob 15.30.
TARZAN IN AMAZONKE, ameriški pustolovski film, 10. 2. ob 20. uri, 13. 2. ob 10. uri.
ČLOVEK IZ AVSTRALIJE, ameriški barvni vohunski film, 12. 2. in 14. 2. ob 20. uri, 13. 2. ob 18. uri.
VESELI GANGSTERJI, zahodno-nemški barvni film, 13. 2. in
16.	2. ob 20. uri, 13. 2. ob 16. uri.
EL DORADO, ameriški barvni vestern film, 11. 2. in 15. 2. ob 20. uri, 12. 2. ob 18. uri.
ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, ameriški barvni zabavni film,
17.	2. ob 20. uri, 20. 2. ob 10. uri.
ROMANTIKA V POSTELJI, danski barvni zabavni film, 19. 2., 20. 2. in 21. 2. ob 20. uri, 20. 2. ob 18. uri.
MALA ČUDOVITA BITJA VELIKE NARAVE, jugoslovanski barvni film, 22. 2. ob 20. uri, 27. 2. ob 10. uri.
KALIBER 20, ameriški barvni krimanalni film, 24. 2. ob 20. uri.
TARZAN IN ČRNI PANTER, španski barvni pustolovski film, 25. 2. in 1. 3. ob 20. uri, 27. 2. ob 16. uri, 6, 3. ob 10. uri.
rešitve sprejemamo do 5. februarja 1977
Šport
Franci Vovk
Ob pričetku leta smo tudi športniki sestavili program dela in vsaj okvirno koledar tekmovanj v letu 1977. Tudi letos bomo na vseh tekmovanjih, ki se jih bomo udeležili, skušali poleg kvalitete doseči tudi množičnost.
Srečanja športnikov, ki jih organizira bodisi naša sindikalna organizacija, bodisi občinski sindikalni svet, so res bolj tekmovalnega značaja, vendar je njihov namen le vzbujanje zanimanja za redno rekreacijo.
Letos se bomo udeležili vseh občinskih sindikalnih prvenstev in tekmovanj, ki bodo organizirana v okviru Sž. Poleg tega pa bomo obdržali tudi vse redne rekreacijske vadbe.
Morda še ni znano vsem, da že od leta 1972 obstaja pri nas kegljaški klub Verige, ki je bil ustanovljen na pobudo tov. Hozjana in je sprva deloval v okviru mladinske organizacije. Na zadnjem občnem zboru je bil sprejet nov statut in sedaj klub ne združuje samo kegljače — mladince, ampak se vanj lahko
(Nadaljevanje z 7. strani)
ZATO VPRAŠUJEMO:
Dragi tovariš, ali tudi ti delaš brez zaščitnih sredstev?
Prepozno je brati in študirati navodila o varnostnih ukrepih v bolnišnici. Zavedati se moraš, da mlačen odnos do varstva pri delu ne vodi k uspehu temveč v pogubo.
Zato naj bo ta dogodek opozorilo in pouk vsem tistim, ki nočejo pri svojem delu uporabljati predpisanih osebnih varovalnih sredstev.
NAŠ NASVET
Pri delu je treba biti vedno previden in delati s premislekom, predvideti posledice, ki lahko nastanejo zaradi neupoštevanja predpisov o varstvu pri delu ter navodil za varno delo.
vključijo vsi, ki jih zanima in veseli kegljanje. Klub je registriran in posluje kot vsi drugi klubi pri nas. Ker ta klub torej že imamo, je nesmiselno še v okviru sindikalne organizacije posebej organizirati rekreacijsko kegljanje. Zato se je komisija za šport pri KOOS odločila, priporočiti vsem kegljačem, ki so se doslej udeleževali rekreacijskega kegljanja, naj se včlanijo v novoustanovljeni kegljaški klub Veriga. Ob tej priložnosti vabimo tudi ostale člane kolektiva, ki se zanimajo za to vrsto rekreacije, da se včlanijo v kegljaški klub. Prijavnico lahko dobite in izpolnite na kegljišču v domu upokojencev v Radovljici, v času redne rekreacije. Predsednik kluba je Boris Pristave (skladišče gotovih izdelkov verigarne), tajnik Hozjan Jože in blagajnik Stržinar Cilka.
Po sklepu komisije za šport pri ObSS Radovljica objavljamo razpored občinskih sindikalnih prvenstev, ki je naslednji:
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu (Kobla ali Vogel), 26. 11. ali 12. 3. 1977.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih, v Gorjah, 27. 2. ali 6. 3. 1977.
—	Občinsko	sindikalno	pr-
venstvo v kegljanju, v Radovljici, 19. do 27. 3. 1977.
—	Občinsko	sindikalno	pr-
venstvo v balinanju, v Lescah, 23. 4. 1977.
—	Občinsko	sindikalno	pr-
venstvo v šahu, v Radovljici, 22. 5. 1977.
—	Občinsko	sindikalno	pr-
venstvo v malem nogometu, v Radovljici, 18. 4. 1977.
—	Občinsko	sindikalno	pr-
venstvo v streljanju z zračno puško, v Podnartu, 13. 8. 1977.
varn. ing. Vitomir Rems
Čeprav bodo dokončni podatki poslovanja v lanskem letu znani šele ob zaključnem računu, so osnovni podatki prodaje snežnih verig že znani. Z rekordno prodajo le-teh smo lahko samo zadovoljni, saj je bila prodaja zaradi milih zim v preteklih letih le v rahlem porastu. Na poživitev prodaje tega nujno potrebnega izdelka je vsekakor vplivala že muhasta decembrska zima z obilnimi snežnimi padavinami, kakor tudi nova snežna veriga RIVAL. Za te verige pa je bilo veliko zanimanje že v samem začetku, ko je prišla na trg, saj smo z njo poenostavili montažo in končno odpravili zamudno montiranje, predvsem v različnih zimskih pogojih. Kdor je v decembru zasledoval različne časnike, je zasledil marsikaj
ljeni demonstraciji na ljubljanskem sejmu spoznati vse prednosti te verige. Star pregovor pravi: »Dobro blago se samo hvali«. To pa ne ugotavljamo samo mi v naši OZD, temveč tudi drugi znani strokovnjaki, ki navajajo v časopisih, na primer, da je snežna veriga najboljša snežna guma. Žal pa v naši OZD nismo bili v stanju zagotoviti zadovoljive količine teh verig RIVAL hkrati z rekordno proizvodnjo ostalih modelov verig.
Navsezadnje je snežna veriga za voznike nujna zimska oprema in najučinkovitejši cestno prometni varnostni pripomoček v najtežjih zimskih cestnih pogojih.
Pomnimo!
Za vožnjo v snegu in ledu veljajo za vozila s snežnimi verigami prav ista pravila kot za vozila brez njih. Z ve-
»Izgiiblfeiio« verige
.. •	«... * i* * mmmmmm »hm mwm e *****
Msiftoveiših snežnih verig iz lese v domočih trgovino!) ni, ker so trgovci i noročt)-rosnaii - Tovorno verig Lesce izvozita v lohodno Nemčijo že 50.000 teh verig, ki se I"——■■■■	^	-iradno iwenuieio Rivai
ami proti
• tHkOMEJ
vtektirane zim-
inareditesami
SiPoi"
(krepko
-------------------------c')b. f® ** le
• 0060VOR NA ČLANEK »UGU8UENE VERfeU ^ *> sj
Objektivni vzrok»
Uklenjena
•ovina
'	;t; o p)
$čefomm

zanimivega o sončnih in tudi senčnih straneh snežnih verig, ki jih pa na vse zadnje radi ali neradi montiramo, kadar nam trda prede na cesti. Večje število voznikov je verigo kaj hitro osvojilo, saj so imeli možnost na dobro priprav-
rigami za sneg moremo voziti varneje, hitreje in učinkovitejše. Kupujte samo proizvode, ki so na trgu poznani! Naj ne odloča v vseh primerih cena, temveč kvaliteta in namen uporabe v smislu prometne varnosti.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju, v Radovljici, 19. 8. 1977.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v avtorallyju, občina Radovljica, 4. 9. 1977.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu, v OŠ Lesce, 17. 9. 1977.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki, v Radovljici, 15. 10. 1977.
—	Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju, ekipno in posamezno v Radovljici, od 13. do 21. 11. 1977.
—	Občinska sindikalna liga v kegljanju.
Panoga
Dom
Čas
Kraj
Telovadba — ženske torek četrtek
Telovadba — moški torek Četrtek
Namizni tenis — moški in ženske Drsanje
torek
četrtek
petek
petek
19.30—	20.30
19.30—	20.30
20.30—	22.00
20.30—	22.00
19.30—	22.00
19.00—	22.00
19.30—	21.00
20.00—	22.00
Kegljanje
ponedeljek 16.00—19.00
petek
16.00—18.00
Telovadnica OŠ Lesce Telovadnica OŠ Lesce Telovadnica OŠ Lesce Telovadnica Oš Lesce Telovadnica OŠ Lesce Telovadnica OŠ Lesce Umetno drsališče Bled Umetno drsališče Jesenice
Dom upokojencev Radovljica Dom upokojencev Radovljica
Kolikor pride do ligaškega tekmovanja v kegljanju, bo odpadel ekipni del tega tekmovanja v jesenskem terminu.
Datumi tekmovanj so le okvirni, vendar se bomo zavzemali, da se organizatorji določenih terminov držijo.
Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS in ZTKO Radovljica, bosta poleg že navedenih tekmovanj organizirala naslednje množične TRIM akcije:
—	Kolesarjenje pod geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki bo v maju in septembru 1977, Radovljica, Bled, Kropa in Bohinj.
—	Plavanje pod geslom »Za vitko postavo, je plavanje pravo«, ki bo v juliju in avgustu 1977, v Radovljici, na Bledu in v Kropi.
Najboljše ekipe občinskih prvenstev bodo prejele diplome in pokale, najboljši posamezniki medalje, udeleženci množičnih TRIM akcij pa posebne TRIM značke.
Objavljamo tudi urnik rednih rekreacijskih vadb, ki jih organizira naša komisija za šport in rekreacijo pri KOOS.
Kolikor pa bo prišlo do sprememb časa, rezerviranega za kegljanje, bomo to objavili na oglasnih deskah.