«1 .■■■■• agTSfr
ii lili sijHi o lioliits IM, M i lin.
Cijena u prodaji 1 K.
Naš Glas izlazi u tjednu svakog Četvrtka. Godišnja pretplata * • . • • K 52'— Polugodišnja	v 26*—
Četvrtgodišnja .......	»13*
Za inozemstvo dodati poštariiiu. Oglasi pc cjeniku,
'C[eHa y Hpo^sja 1 K. etxr^v Hara Fjiao Eaaaaa cc^uevho CBajsor aersprKa. roAHmRa cpernJiaTa ...... K 52
HojiyroAiii£!*>a ........	„26
HeTBpTro.uiiHEMi	„IS
3a aHoatitoiso ^o^s-m noErrapHHV, Orjtaejr no TapncpH.
Urednliitvo: Ljubljani. Ricnaka cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vraća, ako se no prilozi znamk, Dopfue v latinici in cirilici ..prejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopisu j« pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatsko in »rbske dopise je poiiljati le potom organizacij. Id so za vsebino odgovorne.
Opravništvo. Na naročila brez denarja ss ne oziramo. Naročnina naj ae pošlje po nakaznici ozir.ima položnici te v Ljubiiano, Vodnikov fag št 5/L 'fja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni »klad
Đr. —§— ('Ljubljana):
Kaf hočemo ?
Hočemo veliko, močno, im n on močo Jugoslaviio! Hočemo državo, ki bo moizla ščititi PvoSt državljane ki bo znala ski-beti za niih dobrobit! Hočemo državo, ki bo vzbujala spoštovanje pri naših nrila-tetiih vzbuiala rešpekt pri naših sovražnikih ’ Državo hočemo zsrraieno na trdnih moralnih temeljih, državo, v kateri nai ne bo mesta laži. hmavščini zahrbtnosti’ Lena. v vsakem pogledu vzorna bodi naša domovina!
Skorai orehitro !e bilo prišlo. Tako nepričakovano nas te doletela velika sreča. da smo se te dotaknili z nečistimi rokami. Da. za to. kar nam ?e v onih odločilnih dneh naklonila usoda bi se bili morali pripravljati. Delati bi bili morali pokoro. Skesati bi se bili morali svolih crehov. Preroleni. kot popolnoma druei liudie bi bili morali nastopiti novo dobo: oprani vseh madežev, utrjeni v dobrem, sposobni za boljše, lepše, pošteneiše življenje kot smo ua živeli v prošlih časih.
Oi. bili so to žalostni časi! Kako ie krvavelo srce. kako ie klicalo, orosilo — zaman, zaman! Stranke! Mo5 Bog. stranke. stranke, same stranke! Ali ie res da
mora vsakdo prradati kaki stranki? če pa poštena duša vidi. da tako ne gre. ua tako ne sme iti. kako bi mo^ei vztralat! v tel ali oni stranki, kako bi mozol stranki na Itubo postati iz poštenjaka nepošteniak. iz llufcitelia svojega naroda njegov škodljivec!
Kai znaio stranke, smo doveli dolgo opazovati s trpkim čustvom Vsi poznamo tisto pesem, katere edin: refrain ie bil' »Ta ie naš’ — Ta ni naš!«
Če ie naš. ie vse dobro na niem. pa naj ima še tako slabe lastnosti. Če n? naš. treba mu škodovati, oa nai ima še tako pošteno srce. Kdor ie naš zna vse. če se tudi morda ni ničesar učil. kdor ni naš. ne zna nič, pa nai ie prebil še toliko skušenj, na nai se ie v življeniu še toliko trudil in boril, oa naj se ie v službi še tako Izkazal. Ali naš ali ne naš — samo za to ie šlo! Kake koristi nai ima od tega domovina, za to se ni brigal nihče.
Stranke! Toda kai ie pravzaprav to. kar se imenuje stranka? Poglejmo stvari nekoliko na dno! Ozrimo se malce nazal, pokličimo si v onomin. kako so se le pre-mnocokrat stranke ruvale.
Kdor ie hotel kai postati, komur se ie zahotelo do časti, po slavi, morda tudi še no čem drucem. na si ie ustanovil stranko, in to ni b'lo tako težko ■ Vaba se ie kmalu
dobila, Nekai lepih obliub. nekai blestečih. haz. oa smo bili za eno stranko bogatejši!
Kaka ironija, ako trdi kdo, da je Šlo tu za načela! Mogoče semtertia nekoliko tudi za načela. Toda le prevečkrat ie šlo pri nas samo za osebe!
Vsa čast onemu, ki more reči: Mola vest je čista! Nočem trditi, da ni nikogar med nami. k! bi ne mogel reči tega o sebi Toda v obče . .. Vse to. kar smo videli« kar smo doživeli v polpreteklih časih ia kar doživliamo zdaj zopet . . .
Za načela! Če bi bilo Šlo zgoli za »a« čela. bi se ne bile nikdar tako razvnelo strasti hi nikdar bi se ne bilo razpaslo osebno sovraštvo v toliki meri. kot se fe bilo nri nas!
Toda stranke morajo biti! V zdru< ženju ie moč! Da. v združenju ie moč. toda iz ieca ne sledi še. da bi morale biti stranke v današniein pomenu besede. Gotovo: posameznik ne velia nič. samo strniene falange smejo računiti na usoeh. Ati zaradi tega še ni treba političnih strank. Ne rečem: stanovske in gospodar^ ske organizacije — na tudi teh bi ne bilo treba. Če bi bilo malo več ooštenosti na svetu! Naislabše izmed slabega m le seveda. če se istovetno stanovske, gospodarske organizacijo političnimi strankami. Gorje. Če i/'-o.rršča kaka stranke
LISTEK«
IV.:
f Just Piščanec.
Vzdrami se! Pravo le odrešenje v delu je. dokler sreč trepeče!
Iz naše srede je kruta usoda ugra-btta mlado bitje — Justa Piščanca, sina ?dinca car. glavnega revizorja in pred?.. društva carinskih uradnikov za Slovenijo.
., Miren in tih’ talent je bil pokojni *«st. Zahajal ie !e malo v družbo. Malo-^tovilni so bil! nieeovi prHatelii: ni mu fcrilal zemeljski hrup in trušč. Tem ne-UtMr\rn.je S(a nf? „JU neprenehoma de-‘aJ in kova! načrte za bodočnost. Ves f^oj prosti čas. ki mu ie bil po vestnem JJ£enfu pravniških Študii na razpolago Je |r°ko}nik porabljal za neumorno delo. NI £ skoro umetnosti, obrti, rokodelstva, ki P’ se je ne bil pokojnik lotil ter dosegel fctth uspehov.
Samouk se ie lotil glasbe in si po- ] sebno kot flavtist pridobil neverjetno \z-vežbanost Nič ga ni bolj veselilo nego koncertiranje na flavti s spremstvom glasovi rja. Največil užitek mu ie bil poslušati Izborno muziko, največja naslada dobra opera in glasba.
V fotografski strok? ie bi! prvovrsten veščak. Neizrečeno ie bilo n levove veselic. ako ie na svojih potovanjih s kolesom zazri lep krajevni motiv. Nfevova fotncr^HfsVsi rhirira obsega na stotine krasot ljubljansko bližnie in dalinie okoli~e. i-? s?b ?(_' videlo in nvaževalo niegovo umetniško oko. Kako strasten amater-foto-graf ?e bil blagi pokojnik nam nriča det-stvo. da ?e la fronti ori Asiagu sovražna krogla odrsniln nlevovo kano vnrav v momentu, kr, ie hotel K-nipsati sovražne oostnianke. Tudi v drucdh panntrab fonografske umetnosti se ?e poskusil x najboljšim rispehom. kot v povečavam« slik, gumijevih in oljnatih Uskih itd Ne'- ai nievovih posnetkov so prinesli fotografski strokovni Usti.
Posebno veselje ie imel s stroji in aparati Najbolj kompliciran? aparat ga je vabil k sebi. Ni se mogel nagledati, dokler ni dognal njegove podrobne sestav©, kako deluje iu ugotovil njegovo, gonilno silo. OduŠevlien ie na parnet naslikal te. podrobnosti ter iih skušal uporabiti v praktičnem življenju ali pa sestaviti sam poseben aparat, ki bi bolj ugaial in od--vovarjal človeškim potrebam. V bojni črti v iužnih Tirolah ie v svojem skrivališču iznajdljivo izklesal z nožem iz lesa. pločevine in žice poseben avtomat za. cigarete in nebroj drugih priprav.
Lotil se ie vsakega obrta. Posebno veselic ie imel z mizarstvom rezbarstvom. kleparstvom, s steklenimi izdeikf in — kmetijstvom. Skoro 4 teta k riužtt kot poročnik Pri 17 pešpolku. Rodi njegove preprostosti in dobrodušno <:i ca ie moštvo visoko cenilo.. Ob zgodovinskem nrevratu ie veselo oritekeS domov med svoie IHibliene svoice z Jugoslovansko trobojnico na čepici in prsih, obid drago mamico ter vzkliknil: »Povrnil sem se
svojo politično moč, kakor se te že pre-itfnosrokrat zsrocHIo, v. to. da nolni sebi žene in gospodarsko untčuie druge. Nc, političnih strank ui treba! Iz političnih strank izvira vse gorje. Politične stranke so v prvi vrsti krive, da ne pride v državi do rada. da ne pride do notranjega miru. Politične stranice so vzrok, da se čuti vedno manisi ali večii del državljanov zapostavljenega, zatiranega. Gotovo, vsem ne bo nikoli prav. V življenju Je že tako. da sl želi istočasno eden solnca. drugi dežja. Toda če ne sije sobice ali če nc gre dež. to še ni krivica. Krivica na ie. če se odločuje vsaka reč s strankarskega stališča in če mi velja politični nasprotnik za večjega zločinca od ubilalca in roparja ...
Dokler bodo stranke, bodo spori in prepiri 1 Kaj pomaga, če sloni danes stranka k stranki in veli: Pa bedimo nrllateljit Kako ganljivo je to bilo ob prevratu! Tedaj so sl ležale stranke v objemu. Kako lepo ie bilo. ko smo se tooili v sami ljubezni! Leno za — naivneže! Kdor ie ohranil malo hladnega razuma, ie lahko vedel, da ne bo držalo. Sicer na bi bilo moralo že tisto baratanje za poverjeništva Jztrezuitt tudi naJvcčle entuzijaste! Prav v tem. ka- j ko so se pulile stranke buš za ona nover- ‘ ienlštva. ki so nudila največ šanc za raz-šlrlenle peutlčne moči. se ie razodevalo doveli jat- ;u, da ie tista Imbezen samo navidezna hi dr n bodo stranke orei ali s]ej sonet v laseh. O da. tistikrat bi se bilo dalo morda napraviti kak Tistikrat bi bil moral zaklicati kdo: »Proč s strankami!« Mi vsi smo ena sama velika stranka, .stranka domoljubov, stranka poštenjakov! Pa ni bilo nikogar, ki bi mu bila prišla srečna misel — pač. misel le bila tu. toda nikogar ni bilo. ki bi imel poguma doveli, da bi bi! zaklicati.: »Proč s hinavstvom!«
Posledica pa se kazeio vsepovsod! In zdai smo srečno zopet tam. kier smo bili. Kakor vrtoglava ovca smo. ki se suče vedno okoli ene točke. Kvorum, kvorum, kvorum — uvet se nam pa smeie!
Ne. ni res. da stranke morajo biti! Kadar gre za kai dobrega, obče koristnega. se združilo lahko vsi dobri ter ori-Domoreio tistemu dobremu do zmage. In kai Je dobro, kal Je koristno, zasluti kmalu tudi nitioreorosteJši človek. Kako nravi že Goethe? »Der Mensch-iu seinem dunkfen
Drange jst sich des redite« Zieles wob) bewusst!« Ne. dobro in koristno se uresniči mnogo orel. če bo lahko vsakdo svojemu srcu sledil, kot če bo moral čakati na povelie: »To moraš smatrati za dobro, to za slabo^ Dozdai smo viddi samo. kako je stranka ovirala stranko pri zvrŠevanju najvažnejših državnih poslov, videli smo, kako ie dvigala vsaka stranka svoie ko* risti nad državne interese. In temu mora biti enkrat kop ec!
Hočemo veliko, močno, imootmjočo Jugoslavijo! Hočemo državo, ki bi bila v stanu, ščititi svoie državliane, ki bi znala skrbeti za niih dobrobit! Hočemo državo, ki bi vzbuiala spoštovan Je pri naših prijatelifh. zbuiaJa rešpekt pri naših sovražnikih! Državo hočemo zgrajeno na trdnih moralnih temeljih, državo, v kateri nai ne bo mesta laži. hinavščini, zahrbtnosti ! Lepa. v vsakem pogledu vzorna bodi naša domovina'
To ie naš cilj. k? ca moramo doseči! če ga ne moremo doseči s strankami, ga dosežemo brez strank in preko strank! Torej stranke: Pamet!
Uradnik voli le uradoma!
V bivši Avstriji se ie Prišteval uradnik meščanskim si o'tem. Njegov gmotni položai že takrat ni bil siialen. vendar so niegdvi dohodki v takratnih razmerah zadoščali. da ie ž niimi izhaja! vsat za silo. V političnih stvareh ie bil zvest pristaš meščanskih strank in pri volitvah ie v skle-nienih vrstah glasoval za meščanske kandidate. — Prišla ie voina. za nlo prevrat; draginja ie počela daviti državnega nameščenca. Buržoa se ni brigal več za svojega preišniega zaveznika-uradnika. Tako ie uradnik začel uvidevati boli in boli. da se mora postaviti ua lastne uoge. ako si hoče izboljšati svoi noložai. Začel se ie strokovno, razredno in gospodarsko organlzovati. Storil na ie še korak naprej: revidirati »e začel stališče, ki ga ie zavzemal dosedai v oofttionera boiu za časa volitev. Prišel ie do spoznanja, da zanj ni več mesta v meščanskih strankah: zavedel se le. da ie proletarec in da mora pretrgati vsak politični stik z meščanskimi sioi!. ki ca izkoriščajo. Začel se ie ogledovati okolu sehe. da si naiđe politično orca-
kot ste vedno želeli, bil sem v vojski, a obli nisen; nikogar!-!
Toda v grozni volni si ie nakooal kal bolezni, ki ga ie položila v prerani grob. Mladeniča 19 let Je habsburški tirati vlakci na fronto. Med hribovl mrtvecev fn ranjencev na žalostni Oslaviji in sv. Mihaelu je njegovo rahločutno srce zazrlo veličino coria. ki ga ie stvaria! nečloveški pekel. Telesni napori in gnus nad toliko krvoločnost to so pretresli njegove^, nežne živce —- dobil je srčno napako. Čeprav še bolehen, je moral po nedolgem okrevanju nastopiti trnjevo pot ter zopet iti na boj za - tuio domovino.
Ude'c-5!! se Je bojev pri Asiago. Ko se te svetovni bol že nagibal h koncu, so ga komandirali n« Češko, kjer je ostal 'do ^pre vrata.
Nadebudni pokojnik sc Je poskusil tudi v pesništvu. Njegov neutolažliivi oče mi je izroči! njegov zadnji sonet, ki ga ie pokojnik zloži! 20. januarja t. !. V niem se zrcali hrepenenje mladeniške duše ro svojem vzoru — po delu. Navajamo ga v celoti:
Hrepenenje.
O kic si. mojega srca kraljica, kj žar ljubezni moje vzplamenita goreče si, čarobno mi razvila skrivnost! svete, nema krasotica*
Nikdar čutila mola te desnica, očesu nikdar nisi se razkrila •—
Jekleno pa si vendar ukfenila srce moje. o kruta ti devica!
Po tebi le vse mole hrepenenje drhti, presladke ustnice žareče poljubil bi, in zabil na življenje.
A v sanjali škrat mi na uho šepeče: »Vzdrami se! Pravo le odrešenje v delti Je, dokler srce trepeče!«
Pokoini Jnst se te narodi! v Rojanu pri Trstu dne 28. dec. 1S95. Ljudsko šolo ie obiskoval v Gorici, kamor ie bil premeščen nietrov oče za carinskega kontrcv iorja. Maturiral ie prav ob času. ko je nastal svetovni požar. Študira! Je nato r..o v Gradcu, odkoder je bil poklican
uizaciio oziroma stranko, v kateri bi naše! zaslombe. Pozabil pa ie pri tem. da te b! stranke, ki bi mu hotela in moela pomagati. ako si sam ne bo pomagal. Pozabil Je, da reorezentuie nlezov stan. ako se složno strnelo njegove vrste, znatno število sobojevnikov. PozabjJ ie slednjič, da ie njegov stan nekai tako specifičnega, da fe ni stranke, v kateri bi mogel naiti dovolj zaslombe.
Javni nameščenec, se te organizovaf razredno in gospodarsko na popolnoma samostojni podlagi. Samostojen nai bo tudi v političnem oziru. Njegov edini spas ie. da se osamosvoji tudi politično, da nastopi tudi politično kot razred, v katerega se «a| strne brez razlike vere in oolitič. urepričania. Ugovor, da Je po številu preslab. da bi mogel nastopiti samostojno, ne vella. Kakor izkazuie statistika občinskih volilccv mesta Zagreb, se naitaia med okroglo 15.000 volilcev približno 4 do 5000 državnih uslužbencev. Ako bi ti nastopili uri občinskih volitvah samosti iuo. in v sklonjenih vrstah bi tim bila zagotovljena tretiina mandatov v občinskem svet«. Volilna statistika za Ljubljano sicer Še ni znana, vendar bodo razmere tu približno iste. kot v Zagrebu. Kakor so ooročali te dni časopisi, so pri občinskih volitvah v Hrvatski - Slavoniii ločeno nastopile z uspehom tudi male skupine, kakor hišni posestniki, trgovci, bančni uradniki itd. Čast in korist drž. uslužbencev zahteva, da tudi oni nastopijo orl bodočih volitvah samosMuio. Pri teni pa nai vodi državnega uslužbenca samo ena misel da ga nlkdo ne bo tako dobro zastonal. kakor on samega sebe. Geslo mu bodi: Uradnik uai uradnika voli in nikogar dnigeea!
Če bomo kot državni nameščenci dosegli v občinskem zastoou ozir narodnem predstavništvu svoie zastopstvo, ootem šele nas bodo začeli upoštevati druge stranke, potem šele bo zalegla tud! beseda državnega uslužbenca. Potem nam na ie še vedno dana prilika, da se v zastopstvih ogledamo do sorodnih strankah. s katerimi lahko kooperiramo od slučaja do slučaja.
S tem bi se ugodilo tudi mnenja onih gospodov, ki so se zavzemali za to, da takoj a priori glasujemo za narodno-socijalno stranko. SaipoRtoien nastop dr-
r'------'1......l>,»m ■■ JMITII« rf	---r-1
v vojake. Sete po preteku 4 iet je mogel nadalievali svoje študije ter je spomladi leta 1919 napravil 1. drž. izpit v Zagrebu. Čakajoč ua otvoritev slovenske pravniške fakultete v Ljubljani, se Je vpisa! v filozofsko, istočasno pa te vstopji v drž. službo pri delegacij! ministrstva financ v Ljubljani kot koncertni aspirant.
Dne (5. marca t. J. jo bfl v uradu do 2. popoldne ter potem od 3.—5. v pri-nravlialnern kurzu. Domov nrfšedši ra vzd kolo, da se popelje k mamici, ki ga te čakala na grobu tete. materine sestre, pri Božjem grobu v Stenami vasi. da nasadita cvetke na počivališču pokojnice. Med potoma se je ogfasil pri prijatelj. Tu ga Je zadeta nenadoma kap, kateri je podlegel.
Veličasten pogreb te priča? o njegovi priljubljenosti.
Počivaj v miru, zlata duša. k! &i dobivala odrešenje le v delu, dokler ti Je drhtelo blajfočuteče srce!
zavnih nameščencev bi imel tudi velik moralen uspeh, ker bi pokazali s tem vladi našo moč in disciplino. Ce se pa naši glasovi porazgube v različnih strankah, nihče ne ve. da eksistujemo.
Da bodo zastopniki državnih uslužbencev v raznih zastopstvih kooperirali samo z onimi strankami, ki se bore proti izkoriščanju, tega, mislim, ni treba posebej povdarjati. Da bi se pa že sedaj vezali na to ali ono stranko, najsi ima še tako idealne namene, ni v našem interesu.
0 činovničkim mirovinama.
i.
U ovogodišnjem četvrtom broju ovog lista biiaše štampan članak iz Dubrovnika pod naslovom ,>0 uredjenju činovničkih mirovina". Taj Članak, u kratko rečeno, govoraše o znamenitosti državnih činovnika u državi; o njihovom odnošaju prema njoj i o dužnosti vlade, da ih pristojno uzdržava i za trajanja njihove službe I nakon dovršene službe za njihove starosti; dalje iznošaše neka razmišljanja. kojih bi se vlada imala držati pri konačnom uredjenju plaća aktivnih i trmirovljenih činovnika: a na koncu pitaše od vlade hitnu i jednaku pomoč za jedne i za druge do tog uredjenja.
Nego na žalost o kakvom definitivnom uredjenju plaća i penzija nema još ni govora. A što se tiče povišice ratnog doplatka ili skupoće — kako li ga drugi nazivlju — umirovljenicima, toliko ie neznatna, da sc jedva može smatrati kao drugi obročič prve već udijeljene milostinje. a nikako kao radikalan lijek njihovo! očajnoj nevolii. Jer dok je dosad penzija sa relativnim thn doplatkom jedva dosta Jala umirovljeniku za samu prehranu prvih 9 dana od mjeseca, sada će sa novom povišicom — uza svu njegovu štednju — jedva doSajati za dvanaest dana. A za prehranu ostalih 18 ili 19 dana od mjeseca?... U ruke božje! Pa u ruke božje i njihovo odijevanje i obuvanje, kad samo za par crevalja jednome članu od obitelji ode cijela mjesečna pensija ... a za odijelo? Za najgore ljetno odijelo jednome članu trebalo da cijela obibtelj prespava sve zimske mjesece, kao gušterice!
I tako na žalost moramo zaključiti, da gospoda, kojoj je povjereno uredjenje blata i doplataka činovničkih, ne može nikako đa se uvjeri o ovoj. u ostalom sasvim prostoj istini, biva, da ono što je Dremalo za aktivna činovnika, bilo kojeg roda. ostaje isto tako premalo i za umirovljenika tog istog reda, dok je živ; ili bistrije da ono što treba za živlienje ak-bvnom činovniku cvempli gratia X. reda. io će isto trebati bogme i umirovljeniku reda s istim njegovim uslovima, pa *nko dalje sve do najvišeg stepena. Ta ■svakako i kad bi se baš htjela stvoriti Jedna razlika medju potrebama jednih i drugih, doduše, obzirom 'na to što jc starost kud i kamo potrebnija i sočne hrane i službe i njega, moralo bi se dn-
vi^e pensije umirovljenim, nego ii Plate aktivnim.
.. AH naprotiv što sve vidjarno? Vi-dioio; da sn svi umirovljenici držani za {mrite cijelog člnovnlštva pa i samili po-•teznika. 1 zbilja što se dandanas broji <nurovljeni sudac, savjetnik, viši savjet-h'k. pa i dvorski savjetnik, da ne govo-tmo o nižiim Činovnicima —; što ipnl-riieni profesori i srednješkolski upra-pa čak i sam nekadašnji dalmatin-
ski namjesnik s njihovim plaćama i do-placima, kad ne dosižu ni polovinu plata njihovih aktivnih kolega? Kad poštarske namještenice primaju više plaće i doplatke od njih? Pa ne samo one, nego i mnogi uredovni poslužnici?!
Bože mili! Ma čemu li onda tako dugo učenje, čemu li više nauke?! A s druge strane što se broji neporočna, savjesna, duga, revna služba čestita čovjeka na korist svoga naroda, prema delovanju sadašnjog poslužnlka, koji možda jedva umije čitati i pisati, ali ipak zato što ima dosta maloljetne djece, prima veću platu, nego 11 umirovljeni profesori i savjetnici? Premda bi se i medju ovim moglo naći više njih, koji imaju još ne-namještene djece... ali punoljetne; sinova ili kćeri, koji su na višim naukama... Ili ovim baš ne treba ni hrane, ni odijevanja, ni obuvanja? —- Čemu li, ponavljamo, toliko učenja, tolik trud i rad u službi svog naroda? Evo čemu: da fh u starost, u ono doba života, kad niiesu više sposobni za rad: kad su misffii počivati i opskrbljeni svim životnim potrebama bez truda i brige provadjati svoje zadnje dane, da ih onda... baš onda pritisne glad i svaka drugrv oskudica i nevolja do očajnosti: a k tome još najgore poniženje, gledajući da fm je mjesto u činovničkoj jerarhiji za samim poslužnt-cima. Horribile dictu!
Nek se ne misli ipak, da se s svim hoće huliti vlada zato, što se skrbi za maloljetnu djecu Svojih poslužnlka i činovnika pa 1 za same poslužnike. To nam nije ni na kraj pameti; nasprotiv izjavljujemo u sve glase, da se potpuno s njom u tome slažemo; jer je to uprav čovječno i po-uvalno. _ Ali zamjeravamo vladi, što se ne skrbi i za punoljetnu još ncnamještenii djecu, koja še jošte odgaja i kojoj je još veća potreba. Zamjeravamo još vladi, što mje dosljedna u uredjivanju plata, penzija 1 doplataka skupoće. Zašto ne postupa sasvim jednako sa umirovljenicima, kako i s aktivnim? Zašto pri odredjivanju doplataka nije držala istu mjeru za sve činovničke redove, na način, da ostane vazda osjetljiva razlika medju pojedinim činovničkim redovima ne samo u naslovima, kojim se ne zadovoljava životnim potrebama, nego u pintama, tako, đa se u npednom slučaju ne dogodi to, da n. pr. jedan činovnik desetog reda bude više plaćen, nego li činovnik (aktivni ili umirovljeni) ođ devetog reda; onaj od devetog više negi Jedan osmog itd. sve do kraja? A kamo li da se vidi ova grdna _ sadašnja pojava, gdje činovnik (n mirovini) sedmog ili šestog reda ima manje plaće od aktivnog posluž-nfka. To je toliko čudnovata, toliko strašna pojava, koja se kosi s najelemen-iamijhn načelima pravice, pristojnosti, dostojanstvenosti, činovničke discipline, u kolika miješa u istome snopu poglavara. predsjednika, upravitelja sa nižjim činovnicima, pisarima i poslušnicima; a to naravno vrijedja osim materijalnih interesa ponos i dostojanstvo te uništhva posluh i poštevanic mladjih prema starijim!	(Konec prih.)
Brez organizacije in brez stanovskega Usta fe izboljšanje naših razmer nemogoče!
„Sloga44 in „Samopomoč44.
(Slogašica — moškim organizacijam.)’
48 organizacij, približno 5 tisoč članov, šteje danes osrednja organizacija javnih nameščencev države SHS za Slovenijo.
To je število, ki res imponira in z delom in nastopom tudi lahko kaj doseže. To veliko armado so gledale pred seboj tudi one idealne naše žene, ko so ustvarjale svoje društvo „Slogo". Žena, ki se je izkazala v vojni tako razumna, praktična in uporabljiva, ni hotela zaostati za možem:	stopila je strumno na njegovo
stran in hotela s svojim Javnim nastopom pokazati, da se hoče tudi ona truditi in boriti z možem vred, da si ustvari lepšo bodočnost Saj kadar trpi in stradai javni nameščenec, trpi in strada z nji® vred tudi žena m vsa družina, in onega veselja, ki posije kakor redki solnčni žarek v družine javnega nameščenca, je deležna tudi ona z družino.
iste težnje, isti cilji — posledica vsega torej, da moramo drug drugega podpirati. In to so hotele žene, ko SO ustvarjale svojo „Slogo". Že s tem imenom so hotele pokazati* kakšne hočejoi biti v svojem delovanju. Složne, nadstrankarske. skrbeče le za razvoj društva in biti opora druga drugi. Žene javnih nameščencev sc danes povprečno oblagodarjene samo z delom in skrbjo ter imajo zelo malo časa, se brigati za javno življenje. Zato je dolžnost vsakega moža, da opozori svojo ženo na ta ali oni društveni pojav, osobito na ono, kar, ] a ženi in njemu samemu v korist.
„Slogi", društvu žena in vdov j. ff< in nameščepk, pa se zdi. da ne kažejo moške ! organizacije — ne posamezni možje — dovoli pažnje, dovoli zaupanja^
In to hočemo danes pribiti, ker „Slogo" boli, da sc njeno delo omalovažuje. tudi takrat, kadar gre za lastno" icožo.
Kaj pa je „Sloga"? povprašujejo nekateri, in vendar je bilo že toliko pisano o tem društvu, da misli človek, da je že nadležen, če ponavlja vedno, eno in isto, Ponovi naj se danes le v toliko, da je to društvo našemu Javnemu nameščencu resnično potrebno in da je vse delovanje društva le v korist celokupnemu aparatu javnih nameščencev, kakor tudi posamezniku.
Kaj pa je napravilo dosedaj to društvo?
Tukaj je naš odgovor skromen, ko na tiho zašepečemo v odgovor besedico:! „Malo — a vendar nekaj." — Vsem, skoraj vsem možem pa velja opazka, da mu ovirajo razvoj tudi oni — ko mu ne doprinesejo svojega skromnega deleža; svoje skromne pripomoči. Ako nima društvo primerno število članov, ni mogoče, da bi se razvilo do viška, ki si ga jc stavilo za svoj cilj.
Res je to, da jc vsak začetek težaK — saj to nam je najlepši vzgled naša „Samopomoč*. Koliko razburjanja, rojenega iz zlobe, zavisti in škodoželjnosti, jc vzbudila s svojim pojavom! Strah me ie še sedaj vseh prerokovanj, ki so bila namenjena ..Samopomoči" in čudim se le, da je vse to krepko prenesla. Čast in hvala jej! Plačevala Je vedno le dobro za hudo in šele takrat, ko Je prezentirala kup moke, cvebov in rozin, in je klevetnikom zamašila nsta z dobro dišečo potico, je ponehalo natolcevanje, ^
In danes se je povzpela ..Samo-pomoč“ že tako visoko, da lahko pokaže v svojem izložbenem oknu nekdanjim nasprotnikom svojim — celo fige in ro-žičke. —
So pač časi, da se podi vsakdo rad za trebušno organizacijo. Vsak hoče biti njen član in uživati njene koristi Društvo .»Sloga*1 ni tako srečno, da bi nudilo takih ali podobnih užitnih in neposredno uporabnih stvari, a nudi lahko marsikateri prihranek in druge denarne dobrote, katerih ne more vseh objaviti. Le pristopajte pridno društvu; čim bolj bodete vi svojo dolžnost vršili, tembolj in tem uspešneje bo tudi društvo vršilo svojo dolžnost.
Zato, na noge, na noge. zaspanci! Več deiajie. a manj zabavljajte! Le v pozitivnem delu in resnobni medsebojni podpori je naš spas.
Proč s temo!
'Javni nameščenci smo prišli v hude zagate.
Da se nam slabo godi »n da se z nami tako postopa, smo sami krivi. Že pod Avstrijo smo molčali in delali to. kar nam je veleval stan. Morda smo si mislili, da je Že itak dovoli strank in svetovnih na-zirami. čemu nai bi še mi prilivali olja na ogenj poln strasti. Povrešeno! Kdo ie boli poklican bistriti pojme! Med nami so možle obširnega obzoria. Ootovo tim ie težko gledati, kako po nadvladi koprneči politiki naš narod zavataio. Sama politika, ki ne sloni na znanstveni in moralni podlagi, je ničeva. Zagrabimo za pero. pojdimo med ljudstvo in okrcajmo šarlatane! Narodu povejmo resnico! Ko njemu solnce prisije, — še le takrat smemo upati mi. ki zanj delamo, boljših časov.
Smo II res v svobodni državi, kier sme vsak državljan svoje mnenie označiti? Ne-Naj le poskuša učitelj v šoli z resnico na dan, ali pa na prižnici kaplan: gorje njima! svet te bil v ognju, kri je tekla v potokih: čisto zastonj: svetovni nazori so ostali isti. in Iste stranke ribariio v motnem kakor pred vojno, narod pa se peha v temi za verižntke, goljufe in roparic! Vrzimo se na podrobno delo: porabimo vsako priliko, da se narod vzbudi, da se otrese pijavk in zavoialcev In *ake baže elementov. V naših vrstah le dosti moči, zato rečem: ven z lučio, dokler ne prisije dan’	F. J. §.
Kamen mesto kruha.
Predsedstvo društva poštnih uradnikov In vradnlc je bilo dne 11. marca 1920. na deželni^ vladi in poštnem ravnateljstvu. da se informira o staniu orag-matizirnnv uradništva poštne uprave in o drugih ‘ anovskih zadevah.
Vlača nam ie. kakor po navadi naklonjena h ie pod gosp. dr. Žerjavom iz zgolj blagohotnosti poslala našo. dne 19. januarja t. 1. izročeno resoiudio poštnemu ravnaHistvu, katero ie točno »odgovorilo. da priznava naše žeMe. storiti na ne more drugega, nego ministrstva predloge staviti.
Tista vlada, ki ie mdržoviln vse deželne — rned tern’* seveda tudi botrine urade, nima moči, da bi izposlovala era-riziranje razrednih poštnih uradov. Poslanci ve. • treh oolitičnih klubov katerim smo tudi izroča1? spomenico, on mol-
če, kakor grobovi, kar si vsi uradniki poštne uprave dobro zapomnite ter to takrat porabite, kadar pridejo volitve!
Že na občnem zboru ie omenil predsednik, da nimamo prijateljev, in danes ponavljamo, da smo boli ko kdai navezani na stan pregovor: Pomagaj si sam, ako hočeš, da tl bo Bog pomagal!
Da, pomagali si bomo, a zato moramo biti močni, složni in edini in sicer ne samo pri nas temveč v vsej Jugoslaviji. Bratom Srbijancem in Črnogorcem se sicer ne bo potreba boievati. ker tam ni neerarnih. uradov, smo na popolnoma prepričani, da bodo solidarni z nami in se držali sklepov iz leta 1910.
Poživljamo torei vse tovariše in tovarišice, da sleherni prijavi svoj pristop k društvu poštnih uradnikov in uradnic, in nai'nihče ne čaka, da ga bodemo posebej vabili.
Kadar pa vstopi zednjj plenkler ,T naše vrste, takrat na ved? vlada in vsi. katerim žrtvujemo naša najboljša leta. naše zdravje in našo prostost, da se Je uradnik poštne uprave naveličal ierobstva, suženjstva ra preziranja. On hoče biti zn delo. katerega opravlja menjaje s pragmatičnim tovarišem enako uvrščen, enako plačan in enako smš+ovan. Postopa naj se ž njim po zasluženiu in ne kakor z manj vrednim uslužbencem.
Vedite vi vsi. v katerih rokah leži usoda nas in naših rodbin, da se bomo tudi mi otresli verig, v katerih nas držite vkovane.
Nikar nas pa potem ne zmerjajte, da nismo zvesto vdani državljani, kali! prosili smo poldrugo leto rra vse strani, torta namesto kruha dajete nam kamen!
Vofna odškodnina.
Poznam mnogobrojno družino brez rjuh. brez druge odele, brez perila, brea potrebne obleke, izvzemši nar cap, ki s* jih ie rešila, ker iih ie imela ori begu ravno na sebi. Celo nože. vilice in žlice ie vzel vrag. Na slami na *leh leže ubogi ljudje? oogmeio se s tistimi capami, ki iih imaio po dnevi na sebi Če niso vsi udie te družini bolni, vsa? polovica pa iih vedno leži. Par smrtnih slučajev ie tudi že bilo. Prosim: to ie družina lavnega nameščenca s 30. leti službe. Kar le pretrpela med vojno in kako se ii zdai po voini godi. ie težko popisati. Merodajni krogi so bili že večkrat obveščeni a vse zaman. Oospod urednik, morda veste Vi kal povedati • o tistih aktih o volni odškodnini, katero so obljubili Nemci pod častno besedo? Morda ve kdo kal. vsai tisti tovariši, ki imaio s temi akti opravila. Prosim! Sicer bi se oa lahko pomagalo, če bi se ie hotelo. Ako ne moteio Nemci plačati storjene škode, ima naša vlada vse polno pripomočkov. Le dobre volie ni! Kdor ie pr; topli peči, se lahko grete, kaj njemu mar tule gorje! Treba bo metle in brezovke.
F. 1. Š.
Pozor!
Današnji številki smo priložili za no- i ročnike v Sloveniji, katerim poteče koncem | tega meseca četrtletna naročnina, Upolnje- j ne položnice in jih prosimo, da naročnino 1 nemudoma obnove, ket si s tem zagotove j neprekinjeno dopošiljanjc lista, nam pa j olajšaio delo.
Od razposlanih nabiralnih pol se nam , jih še velika večina ni vrnila. Povdarjamo, |
1 da teh pol nikakor nismo poslali le na j ogled, marveč z namenom, da z njimi po-; množimo vrste naših naročnikov in sobojevnikov, ter okrepimo naš tiskovni skladi Če bodo pole ležale pozabljene in zaprašene. po vseh kolih, kakor se žal dogaja, ne bo uspeha! Uspeh pa je golov, če le vsak žrtvuje vsaj malo časa za našo skupno stvar. To vidim Iz vrnjenih nam nabiralnih pol. Kjer se vsaj eden tovarišev zavzame za stvar, povsod, in naj si je to v še tako majhnih krajih, prinese nam pola po več novih naročnikov in prispevkov za tiskovni sklad. Kjer pa ni nikogar, ki ; bi hotel delati, tudi uspeha ni nobenega. t Zato prosim vnovič vse tovariše, da opuste j brezplodno brezbrižnost, spravijo nabiralne \ pole na dan, agitirajo za list in nabirajo \ naročnike in prispevke za tiskovni sklad.
I To koristi njim In nam. Le delo rodi uspeh, zato na delo vsi in vsaki Upravo.
^ 'I.tf fvi.lfctitr	* V- »• u.	«•,	-I
Vestni k.
i
Osrednja zveza držav, uslužbencev kraljes. »a StiS za slov . ozemlje v Ljubljani je irnela 17. marca 1.1. 28. odborovo sejo v tekočem poslovnem letu. Predsednik g. Lilleg je predvsem poda! poročilo o došlih dopisih. Sklenilo se je, da se organizacija korporativno udeleži manife-slucijskega sprevoda o priliki ustanovitve ..Jugoslovanske Matice*4. Prečita se dopis „Saveza drž. činovnika i službenika** v, Beogradu, ki ga objavljamo na drugem mestu. Pokrajinski zvezi v Splitu in Sarajevu izražata v svojih dopisih željo, da se čim tesneje strnemo in ustanovimo .»Centralni Savez". Na znanje so se vzeli novi pristopi organizacij kot posameznikov. SJN v Zagrebu ni poslal še ofici-ialnega poročila. Poročila nckatet ih listov o dogodkih o priliki izpusta potvorjenih funkcijonarjev SJN so bila povsem neresnična in tendenciiozna. Medtem došla pojasnila prinašamo v današnji številki. — Odsek za službeno pragmatike naj prične z inte; rivnlm delom. Vloge organizacij, tičoče se raznih službenih prilik, se bodo pri izdelavi službene pragmatike upoštevale in spravile v sklad z izraženimi željami. Prečitajo se premenjena pravila. Končno besedilo se bo redigiralo na prihodnji seji, nakar se bodo predložila občnemu zboru, ki se vrši meseca aprila, v odobritev. Po spremembi bodo mogle biti v osrednji zvezi včlanjene le sto kovne organizacije; posameznikov zveza neposredno ne bo sprejemala. Za sedaj včlanjene posamezne člane se bo določil rok, v katerem morajo pristooitl kaki obstoječi organizaciji ali pa si osnovati lastno, n. pr. upokojenci itd. — K-f sedanje doklade z ozirom na dnevno naraščajočo draginjo ne zadoščajo, povišanje doklad pa dospe vedno prepozno, bo treba vplivati na vlado, da z enčrgično roko zaustavi naraščanje. Nam ni do papirnatih novcev, pač pa da se moremo prehranjevati. Vlada naj nam preskrbi po primerni ceni živil, oblači! itd. — G. Ster-letova je poročala o delovanju in smotrn ,»Slogc“ ter o dosedanjih uspehih te važne ženske organizacije glede popustov pri raznih zavodih, trgovcih itd„ katerih imena se bodo objavljala v „Našem Glasu" ter poživljala, da se vse soproge javnih nameščencev včlanijo v „Slogi*** Glede definitivnega nameščenje pomožnih slug bodeta osebno Intervenirala društveni predsednik in odb. Zorko pri d:legatu ministrstva financ. — Da se naše stanovsko glasilo gmotno podpre.
da se vsi javni nameščenci zavedo pomena in koristi organizacij — ker le močne organizacije so naše edino orožje v svrho zadovoljive dosege naših stanovskih interesov — ,se je predlagalo- da se sprejme v spremenjena pravila obli-gatorično naročbo strokovnega gladila za vse člane včlanjenih organizacij. O predlogu sc bo sklepalo na prihodnji seji. Le na ta način se bodo temni pojmi o potrebi organizacij razbistrili. Obligato-rično naročitev je že sklenilo društvo mag. pom. uradnikov in oficijantov v Ljubljani, kar naj služi ostaiim organizacijam v vzpodbudo in vzgled. Uspeli je najlažje doseči s povišanjem članarine. Urednik „Našega Glasa“ je končno pozval vse zastopnike včlanjenih organizacij. da opozore svoje člane na strokovne doneske v strokovnem glasilu. Urednik ne more pisati za organizacije, ker mu stremljenja niso dovolj znana, in od dopisnikov je odaisno. je 15 „N. G.“ tudi slovenski- ali pa večinoma srbskohrvaški. Poročajte — m „N. 0.“ bo tak, kakor si ga želite! Brez nič pa ostane nič. —*
Sodnim poduradr'kom In slugam v vednost. Ministrstvo pravde v Beogradu Je z odlokom z dne 13. 2. 1920 v zadevi spomenice ljubljanskih poduradnikov m slug, s katero so zaprosili, da se imenujejo poduradniki in sluge z izpitom za uradnike XI. činovnega razreda in sluge, ki služijo nad 3 leta. za poduradnike. sporočilo. da za erkrat ne more ničesar ukreniti Torej za enkrat nfč drugega, kakor da naj poduradniki in sluge, ki so sposobni opravdati uradniške posle, le še nadalje opravljajo svoje delo kakor do-sedaj.
V Avstriji izhajajoči strokovni list »Justiz« sodnih uslužbencev piše, da h enak predlog v budgetnem odseku: sodni poduradniki naj se imenujejo za izvrše-valne uradnike. Ta predlog bo sprelet ozir. postane zakon. Pri nas pa gre vse Počasi in za nižje uslužbence pač ni časa. Že decembra 1919 smo prosili za zvišanje pristojbin izvrševalnib organov in tudi za kazenske dostavitve. Rešitve še ni in je tudi ne bo še kmalu: — mogoče pride ob sv. Nikoli.
Mesto ravnatelja v Rogaški Slatini v Vi. plač. razredu ni bilo razpisano. Glede na delokrog tega. z državno-gospodar-skega pa tudi z narodno-oolitičnega sta« lišča važnega službenega mesta se sme nd nristofne državne nnrave pač zahtevati. da v Rogaško Slatino za ravnatelja ne pride kak protežiranec. Vsekakor spada na to mesto resničen veščak in posebno radi tamkaišniih kraievno-političnih razmer tudi narodno zaveden človek.
Naopako mjerilo. Dok su drugi državni činovnici dobili za mjesece prosinac. siječaril i vellaču 110. 100. 90 itd. ^tne dodatke na dodatke na skupoću, •jole ne bodu vračali, dotle smo mi učitelji dobili 50%tni predujam n a račun novih olaća; koie ioš niti ne uživamo. Dakle nii ćemo morati vračati.
Dok nismo bili državni, nismo imali °rava na nikakove nreduime i doplatke-1)0 gotovo ne na one. kofi su se otpisivali: a sada. kada smo državni, opet moramo Prti nekakova iznimka.
.. Pučko učftellstvo ie sigurno za vri-jfnj® .rata. pa sve do 1. prosinca 1919„ •rtoviše stradalo, fer ie uživalo do smiješati malena beriva, a uza to nile bilo na »Kakovim vrelima, gdle bi se moglo cma-50 nuzgredno okrpati. A strada i soda. ier
le ostalo golo i boso. na nežna, hoče li s? sada naba/liati odiiela i obuće, 'li če dodatke izdavati za živežne namirnice. Stoga bi bilo u redu i pravedno, da mu se taj 50° tni predujam otpiše.
Vpis- v /eirtliško knjlvo Oktav form. 58 strani. Spisal in založil A Soende. ravnatelj zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani. Poljudno nišana kniiga pripravna in potrebna ne le za sodniisko osobie. temveč tudi za notarske in odvetniške pisarne, denarne zavode itd. Cena 9 K. po pošti 10 K. Plača se lahko do položnici. ki bode oridiana ali oo nakaznici nanrei. Naročba potom dopisnice na pisatelja.
Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje prosi ponovno vse včlanjene organizacije, da pošljejo tajništvu nove diabetično urejene člansbe sezname. Podlaga naj jim bo sedanji stalež čjanov. Pos^bei nai se navedek) izstooivši in umrli Člani One člane, ki še nisn prejeli članskih izkaznic, je v seznamu označiti. Zadnjemu pozivu se dosedai niti ena ne tina organizacij ni odzvala. Ker povzroča točna evidenca mnogo truda upamo, da ponovni apel ne ostane brez odmeva.
Tajništvo.
Poštne oflcfiantke se bodo do zagotovilu gospoda direktorja oošt in brzoia-svov za Sloveniio sprejemale v prometni teča? Pod istimi nogoii kakor niih moški tovariši. Pričetek le Že izvršen. Pri sprejemu se bode v nrvi vrsti oziralo na predpisano službeno dobo. kvalifikacijo in šolsko izobrazbo. Tovarišice s srednješolsko ali enakovredno maturo se lahko sprejmejo v tečai brez dovršenih predpisanih službenih let.
Dopust] u radništva poštne uprave. Poštno ravnatdistvo v Ljubliani ie prošnji društva poštnih uradnikov in uradnic ugodilo ter določilo za tekoče leto sledeče dopuste: do 15 službenih let 14 dni, od 15 do 21 let -— 3 tedne in z več službenimi leti 4 čedne. Uradni predstojniki nai takoj vpošlieio v uradnem listu št. 23 iz leta 1914. poštnega ravnateljstva v Trstu predpisane izkaze poštnemu ravnatelj stvu v Ljubliani.
Precelšnia oorclia naše malomarnosti
— četudi le posredno —- se zrcali v sledečem dejstvu: Pred nekoliko dnevi sem imel opraviti v Ljubljani. O tej priliki sem šel tudi v Hubliansko kavarno, kamor zahajalo po večini lavni nameščenci. Kot človeku, ki mu ie za uspevanie vsake naših stanovskih ustanov, sem zahteval od natakat la. da mi postreže z zadnio številko j-Našega Glasa«. Brhki mladenič mi je odgovoril, da kavama nanl ni naročena Prav neprijetno me ie dimil ta odgovor. Niti eden tolikih stalnih gostov iz naših vrst nafbrže še ni zahteval, da se naroči kavarnar na naš list Tovariši! To daje, mnogo misliti o naši stanovski zavednosti. Bolim se. da naibrže tudi oo drugih večiih kavarnah in lavnih lokalih, kamor zahaiaio naši fiudie ni dosti bolle! Vzdramimo se! Zahtevajmo »Naš Glas« v vseh lavnih lokalih! S tem ne oodoremo našega glasila ie gmotno, amnak predvsem zainteresiramo tudi širšo lavnost za naša stremlienia’ Ne le v krogu svojih tovarišev agitiraimo zani iti zbiraimo tiskovni novac: tudi med drugimi sloji naj odmeva »Naš Glas!-' Zbudimo se. tovariši in tovarišice, iz dolgega spania' S praz-
nim besedičenjem brez lastnega smotre-nega in energičnega delovania bomo ostali pozabljeni in osamlieni! Končno prosim, da uprava »Našega Glasa« objavi vse lavne lokale, ki so naročeni na naše glasilo, ter iih priporoča provincijalcem v obisk. Z odličnim spoštovanjem Vaš naročnik N. N. z dežele.
Edino strokovno organizirani javni nameščenec more postati posredno član „Osrednje zveze“. Tako spremembo je predlagal odsek za društvena pravila v osrednjem društvu. To je pravilno načelo. Nadejati se je, da v kratkem se vršeči občni zbor tej spremembi soglasno ori-trli. Odsek se je postavil na stališče- da naj tvorijo „Osrednjo Zvezo“ tako se naj v prihodnje imenuje naše osrednje društvo — ker je bilo sedanje zvanje: Društvo drž. uslužbencev kraljestva SHS za slov. ozemlje presplošno in ie naziv dovedel tudi k neljubim pomotam — vse strokovne organizacije Javnih nameščencev v Sloveniji. Koga je šteti javnim nameščencem, bo določeno v spremenjenem pravilniku. Edino strokovne organizacije lavnih nameščencev bodo mogle postati članice „Osrednje zveze“, kar je povsem odobravati. Tako bo možno postaviti posamne organizacije in „Osrednjo Zvezo“ na trdno in zdravo podlago, S tem se okrepe v prvi vrsti posamne organizacije; močne organizacije pa so trdna podlaga -.Zvezi*'. Ne izdajamo nikake tajnosti, da je bilo po dosedanjih pravilih marsikomu omogočeno, da se je neposredno organiziral pri osrednjem društvu, kar bo v prihodnje izključeno. Mnogo je bilo med temi organiziranci takih, za kojih stroko obstoja organizacija, a se ii Lz osebnih ali drugih malenkostnih razlogov nioo hoteli pridružiti. S tem je bila dotična skupina močno oškodovana. Drugi se zopet iz komoditete niso hoteli strokovno organizirati. Tc je treba prisiliti, da se celotno organizirajo, oziroma se pridružijo obstoječim najbliže jim stoječim organizacijam. Največje število neposredno pri osrednjem društvu organiziranih pa tvorijo tisti, ki so se šele organizirali, da so mogli biti deležni dobrot naših gospodarskih zadrug „Samopomoči**. Teh ui prinesla v naše vrste stanovska zavednost niti smisel za strokovne organizacije, temveč edino — trebušna organizar-cija, ker jih le-ta sprejme med svoje člane, če so organizirani. Bila je prava naslada jih opazovati, kako hitro so dobili smisel za naše organizacije, čim smo si ustanovili ..Samopomoč**. V naše okrilje jih niso mogla prignati razna važna stanovska vpraš mja. niti zavedhost, niti kolegijalnost, temveč šele — želodec. Te čednosti jim gotovo ne morejo služiti v posebno diko. Priporočamo vsem našim ustanot am, i izven Ljubljane, da si vzamejo za načelo, da more biti deležen gmotnih koristi gospodarskih ustanov organizacij edino tisti, ki se povsem zaveda stanovskih dolžnosti, tisti, ki te strokovno organiziran., V ta namen ie potrebno. da se vsako leto nalrcani dvakrat preizkusi, če ie vsak član gospodarskih ustanov tudi deiansko strokovno organiziran v naših organizacijah Nastane sedaj vprašanje kaj nai se zgodi s takimi organiziranci. ki so oreko stanovskih organizacij vstopili v osrednje društvo ter po premen, pravilih ne fnorejo in ne smejo biti neposredni člani »Osrednie Zveze«. Mi.šlienia srno. da lim ie do odobrenju no* vega pravilnika dati kratek rek enega do dveh mesecev, tekom katerega nai se pri-
klopiio že obstoiečim organizacilam ozir. si osnuieio lastne bodisi v obliki teh bodisi v klubih. Po določenem roku ne sme biti nihče več neposreden član osrednjega društva. AVco se do tedai še niso priglasili vsi k članom str. organizacij oz. ustanovili lastnih, je postopati brezobzirno. Odpust iz „Osr. Zv.“ je po tem roku samo-obsebi že po doteklem roku izvršen; iz kliučitev iz gospodarske zadruge pa ie nato naravna posledica deistva. ker ni več organiziran. Ta razlog se nam zdi vsega uvaževania in pozornosti vreden. Nikakor ne gre dopuščati, da bi bil tudi en neorga-nlziranec deležen gospodarskih ugodnosti, ki iih ie ustanovila skupna organizirana moč. Na to okolnost polagamo največto važnost; uprave naših strokovnih ter gospodarskih organizacij moralo biti vedno v naiožiem stiku, delati roko v roki Le če bomo na to podlago in v tem smislu zidali našo stavbo, mora postati trdna, močna in nepremagljiva. In to ie naša naiiskrenejša želia!	J. V.
Društvo vpokojencev. kje si? Prejeli smo; Slavno uredništvo! Prosim vljudno, naznanite mi, ieli obstoii v Liubliani društvo upokojencev, ali je združeno z društvom državnih nameščencev, ker nameravalo vsi tukajšnji upokojenci vstopiti v eno ali drugo društvo. Za vljudni odgovor prosim prej ko mogoče. Z odličnim spoštovanjem T. T., okrajni gozdar v p.
Na to vprašanje odgovarja naše dru-tvo: V Ljubljani obstoia društvo upokojencev. Ni pa z našo organizacijo v nika-kem stiku, niti nam ni znano njegovo oficijalno ime in naslov.
O. T. ne moremo od tu obvestiti, ker nam ni znano njegovo bivališče. Za: Društvo drž. uslužbencev kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje: Lilleg, t. č. predsednik, Ivo Verbič, odbornik.
Tovarišem v Mariboru. Pod tem naslovom je izšla dne 26. februarja t. 1. v 8. številki „Našega Glasa” notica zaradi nekorektnega postopanja od strani tovarišev v Mariboru. Notica je zadela v živo. Naperjena pa ni bila proti nobeni osebi in žaliti koga nisem hotel. V notici sem povedal le to. kar se mi je poročalo iz Maribora. Posledica te notice ie bila, da sem dobil od tovarišev v Mariboru neko resolucijo in zraven še pretilno pismo, da naj notico prekličem, ker sicer pride do javnih izgredov. Kaj naj pome-njajo te pretnje in kai mislijo tovariši z besedami „javni izgrc li“. mi je neum-Ijivo. Kaj naj tedaj prekličem, če v resoluciji sami priznavate, da imate korespondenco še vedno z nemškimi društvi na Dunaju in v Brnu?! — Mislim, da sem poročal po Vašem priznanju golo resnico. — Kot predsednik , društva državnih uslužbencev sem storil le svojo dolžnost, če žigosam nekorektni nastop tovarišev iz Slovenije. Nisem za to, da bi sejal prepir v naše vrste, a preklical pa tudi ne bom ničesar. Ako imajo mariborski tovariši kaj odvrniti, jim je na razpolago ..Naš Glas“, v katerem mi lahko javno povedo, kai da jim ni prav. Zorko.
Splošne krajevne organizacije. Odsek za premem bo društvenih pravil je v novem pravilniku predlagal nov člen glede splošnih krajevnih organizacij s sledečim besedilom: „V večjih krajih izven Ljubljane naj se osnuiejo splošne krajevne organizacije vseh iavnih nameščencev dotičnega okoliša. Namen teh organizacij ie vzdržavati vez med „Osrednjo
zvezo" na eni in strokovnimi organizacijami ter posamezniki na drugi strani. Te organizacije pa so zastopane v „Osrednji zvezi"' ie po delegatih posameznih strokovnih organizacij. — Osrednja zveza stremi za tem. da obstoja za vsako stroko javnih nameščencev v Sloveniji le po ena skupna organizacija, da se stremljenja ne križajo. Osrednja zveza naj podpira take krajevne organizacije z navodili in poročili. Tako predlog, o katerem bo sklepala prihodnja odborova seja; končno pa prihodnji občni zbor. Izkušnja nas uči. da stanovskim zadevam ni na korist, če obstoja več organizacij ene in iste stroke. Nameščence z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami naj sprejme pod svoje okrilje !e ena strokovna organizacija širom Slovenije. Po-samne organizacije naj se pa združijo pod praporom „Osrednje Zveze". I*e na tej organizacijski podlagi nam je uspeh zasiguran. — Ker ima pa večina strokovnih organizacij svoj sedež v Ljubljani ter je želeti, da so i člani na deželi o vseh korakih posamnih organizacij kot zveze povsem informirani, zato je potrebno* da se ustanove v vsakem večiem kraju za vse organizirane jav. nameščence spbš-ne krajevne organizacije, ki dobe potrebna obvestila tako od centrale kot strokovnih organizacij, obratno se pa krajevne organizacije obračajo na centralo kot na posamezne organizacije s predlogi In nasveti. Za tolmačenje naših zadev naj nam predvsem služi tudi naše stanovsko glasilo. Stanovska dolžndst pa kliče vsakega organiziranega nameščenca. da je njegov naročnik in sotrudnik!
V.
U nedieliu, dne 29. februara 1920. održana ie u Beogradu osnivačka skupština »Saveza državnih činovnika i službenika« zateritori bivše kraljevine Srbile, na kojoj su usvoiena pravila te izabran upravni i nadzorni odbor sa Milanom J. Andonovičem. nr >f. univerziteta kao predslednikom na ćelu. O osnutku toga »Saveza« obavi-ir je novo izabrani odbor sve slične organizacije i saveze u čitavom kraljestvu.
Savez drž. činovnika ! službenika a
Beogradu le pod br. 6 z dne 7. marca t. L poslal osrednjemu društvu sledeči dopis: »Savezu iavnih nameštenfKa u Ljubljani«. Upravnom odboru »Saveza drž. činovnika i službenika u Beogradu« čast ie sa* opštiti tome Savezu, da ie u nedeliu 29. februara t. g. održana osnivačka skupština Saveza D. C. i S. u Beogradu, na koioj su usvoiena pravila I izabran upravni i nadzorni odbor Saveza. — Na svojo? sednici održanoj 5. marta t. g. upravni se odbor ovako konstituirao: preds. Milan J. An-donović profesor univerziteta, prvi podpredsednik Toma Jovanovič, kontrolor min. pošte i telegrafa, drugi podpreds. dr. Mihailo Jovanovič, načelnik min. financija. prvi sekretar Steva Stojanovič, sekretar min za agrarne reforme, drugi sekretar Milan Dilber. pisar min. dravđe. prvi blagajnik dr. Ferdo Prcni. načelnik min. financiic. drugi Magainik Jovan Ke* šeliević. šef prodale uprave monopola: odbornici’: dr. Sreto Kuželi. inšpektor min. za sociialnu politiku. Čedomir Mladenovič.' inšpektor min. gradievinc. Rclia Cabrlć, geolog min. šuma i rudnika i Miloš Trc-binjac, gimn. profesor. Pored, izrađuje svoje organizac. na teritoriju bivše kraljevine Srbiie, Crne Gore i Vojvodine, gde
ie činovništvo u opšte ostalo do sada ne-organizovano. upravni odbor smatra, da mu je jedna od najprečih dužnosti, da pristupi predradnjama za osnivanje Centr. Saveza drž. činovnika i službenika za celo kraljestvo, i računa da će u tome Savezu naći oduševljena i iskusna suradnika u ovome radu, pa več sada očekuje konkretne predloge u tome smislu. Uz bratski pozdrav primite uverenie našeg odličnog poštovanja. Predsednik: N. profesor M. J. Andonuvić. sekretar: Steva Stojanovič. — Z ozirom na predstoječi zelo simpatični dopis ie društv odbor v svoii seji 17. t. m. sklenil, da stopimo s Savez, v Beogradu čimpreje v stik; kooperativo sklenimo. čim se seznanimo s stremlienji Saveza. Živeli srbiianski kolegi!
Lastne bolniške in pogrebne blagajne bi bile za Javne nameščence velikega pomena. Kakor nam Je nujno in ne-obhodno potrebna močna stanovska organizacija, financijalno dobro podprte gospodarske ustanove* enako važnost moramo r lagati na ustanovitev raznih drugih socijalnih ustanov in ugodnosti. Vsak stan je že tudi v tem pogl. več ali man! organiziran. Ce pa pogledamo med naše vrste, se nam zdi, da životarimo uprav po robinzonsko. Ako javni nameščenec ali kak član njegove družine oboli, treba plačati visoke zdravniške honorarje kot kakemu vojnemu dobičkarju ali veriž-niku; v bolnicah zopet iste dobrote, v zdraviliščih itd. nismo nič na boljem. Zato bodi naša naloga, da si poleg znatnih ugodnosti zagotovimo s posebnimi doneski potrebne fonde, iz katerih morejo člani v primerih obolelosti, v smrtnih slučajih itd. na podlagi javnega pravilnika po potrebi izvanredne izdatke kriti. Želimo, da i to v doglednem času uresničimo. Seveda je pa za izvedbo takih prepotrebnih načrtov treba tudi požrtvovalnih delavcev. Teh nam je po dosedanjih izkušnjah v premnogih primerih primanjkovalo. Nadejamo se* da bo vsakdo drago volje po svojih močeh in zmožnostih pomagal pri naših stavbah! Naloga bodoče „Osrednje zveze" pa je. da se omenjenih ter drugih perečih socijalnih vprašanj z vso energijo loti in čimpreje udejstvuje.
-*—č.
Obiigatorlčna	naroči te v na „Nas
Glas". Na drugem mestu poročamo o predlogu, ki je bil stavljen na odborov! seji 17. t. m. ter da se bo o njem sklepalo na prihodnji seji. Priporočamo ga vsem našim organizacijam v uvaževanje 'm razmišljanje. Mislimo, da le na ta način bo vsak poedinec podrobno poučen o delovanju organizacij, ie tako se bo ideja in potreba organizacij razširila in okrepila tudi pri tistih, ki gledajo na organizacije od zgoraj‘in ki jih poznajo le v potrebi. Vsakdo sc mora zavedati, da je. edino organizacij ona pot, ki nas vodi do cilja. Ne zabavljanje na organizacije, pač pa resno in smotreno delovanje v njih nas dovede do uspehov! Na vse dosedaj še neorganizirane člane apeliramo, da prenehajo z življenjem „trotov" ter se tesno oklenejo stanovskih organizaciji Vse organizacije pa poživljamo, da objavljajo svoje stanovske zadeve edino v našem strokovnem glasilu „Naš Glas", ki naj odmeva od najvišjega uradnika do zadnjega sluge!
V lafonnativne svrhe bi bilo Želeti, da se vsi važnejši dogodki in sklepi v centralnem društvu objavljajo v strokovnem glasilu. Tako bomo tudi vsi, ki smo nameščeni izven Ljubljane, poučeni o Sta-
uju našali teženj. Na ta način je na tudi edino mogoče, da podamo potrebne nasvete. predloge in inicijative. Bodimo odkriti! Posamne strok, organizacije ne morejo članov o važnejšin strokovnih zadevah obveščati. Zato smo na deželi povečini malo ali pa nič informirani. V osrednjem društvu so z malimi izjemami najbrže včlanjene vse strokovne organizacije Javnih nameščencev, kar je edino pravilno. Lc močna skupna organizacija more dati našim upravičenim zahtevam tisti poudarek, ki je na mestu. Posamne strokovne organizacije so za akcije širšega in splošnega pomena preslabe. — Mišljenja smo, da naj se iz navedenih razlogov vse važne stanovske zadeve obelodanijo v strokovnem glasilu „Naš Gias“; v prvi vrsti pa da se objavljajo vsi važni sklepi skupnega odbora. S tem bo doseženo predvsem: informacija vseh članov ter poglobljena ideja o potrebi in smotru naših organizacij. Vseh nas pa, ki se že zavedamo velikega pomena organizacij. je dolžnost, da smo vsi brez izjeme naročniki strokovnega glasila, po Do zmožo. tudi njegovi sotrudniki. Brezbrižnost In komodnost nista na mestu! „Trotovstvo44 uaj izgine iz naših vrst! Po reku: Vsi za enega, eden za vse! se trdno oklenimo lastnih strokovnih organizacij; le v tem geslu je naša bodočnost! Na nas vseh pa je, da sl jo čimpreje priborimo; borba je pa možna edino potom organizacij, ker posamezno mora vsak podleči! Nastopivša vigred naj prinese tudi v naše vrste uebroj delavnih in požrtvovalnih tovarišev! 'L novo pomladjo naj pričnejo i naše ideje cveteti in se udejstvovati, da bo dozorel zaželieni sad!	—6.
Orednja zveza v Ljubljani ima
svojo prihodnjo sejo v sredo. 31. marca ob 8. zvečer v običajnem lokalu. Potrebna ie polnoštevilna udeležba vseli gg. Odbornikov, da določimo končno besedilo Dremenjenega pravilnika in da se zedinimo glede kandidatne liste. Vrhtega jo reši.i več tekočih nujnih zadev, predvsem pa je treba, da končno določimo dan občnega zbora.	Lllleg.
„Samopomoč" v Ljubljani kupuje vsakovrstna živila In druge potrebščine v vsaki ainožiul Tovariši se prosilo, da Dozvcduclo po takem blagu iu posredujmo v prilog zavoda, Iti deluje v korist vsem lavnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah nat se p-.oča naravnost „Samooomoči" v Ljubljani. Vodnikov trg št. 5, ki poravna radevolje vse stroške.
Savez lavnih namještenika za Bosnu
i Hercegovinu obdržavao je svoju prvu skupštinu na 3». januara 1920 te Iztnedju ostaloga izabrao odbor i predsjednica Sosp. Milana Cukovića. direktora velike gimnazije u Sarajevu.
Iz Saveza javuih namještenika hrvatske i Slavonije.
L
Uspostava Saveza javnih namejštenika Hrvatske i Slavojiile.
Kao odgovor na rezoluciju, stvorenu na skupštini javnih namještenika održanoj dne 29. februara o. g. primio je g- dr. Viktor Benkovič u prepisu slijedeću odluku;
Ban hrvatske i Slavonije. Br. 39.51 od 1920.. Kr. redarstvenom povjereništvu u Zagrebu.
Dr. Viktor Benkovič gradski tajnik u Zagrebu kao predsjedatelj i Marko Mlinarič, kr. vladin računarski azisteot, kao bUiežnik. podn'ieli su ovamo rezoluciju, prihvaćenu na skupštini lavnih namještenika u Zagrebu dne 29. veljače 1920.. kojim se moli uspostava »Saveza javnih namještenika u Zagrebu«, razvrgnutog ov-diešnlom uredbom od 28. decembra 1919, br. 15.173. pr.
Uvažuiući ovu molbu dozvoljava se uspostava i daljni nastavak djelovanja navedenog »Saveza javnih namještenika u Zagrebu« prema stanju stvari, koje je postojalo prije razvrgnuća, i prema pravilima. potvrdjenima po Kr. hrv. slav. zemaljskoj vladi, odjelu za unutarnje poslove od 21. februara 1919, br. 5245.
Uslijed toga se podredno narediule. da se ovako uspostavHenom »Savezu ravnih namještenika u Zagrebu« zapisnički povrati sva imovina i svi snisi. kore ie to Kr. redarstveno povjereništvo u zmtshi w. alineje citirane ovdašnje naredbe preuzelo.
Što se Kr redarstvenom povjereništvu znanja i daljnjeg uradovanja radi priobčuje time. da priloženi pod a) ovim riješenjem suglasni ođpravak dostavi uz potvrdu »Savezu javnih namještenika u Zagrebu« na ruke njegovog predsjednika dra. Viktora Benkoviča, gradskog taktika u Zagrebu.
U Zagrebu dne 9. marca 1920.
Za bana;
Dr. Potočnjak v. r.
Ovako ie banskom naredbom ukinuta protuzakonita naredba pređjašnjeg bana dr Tomllanovića.
Savez ie ponovno time uspostavljen, te nastavlja svoje djelovanje v onom smislu i opsegu, u kojem je to prije raz-vrgnuća dnfo.
Biro Saveza već -radi u istim prostorijama, u kojima 5 prije, naime u Zagrebu. Frankopanska ul. br. 2. 1. kat. telefon 10—02.
Molimo kotarske skupine te pojedine članove, da se u svim pitanflma orga-
nizacije. kao i u ostalim stvarima, kao 1 prije, obraćaju na našu adresu.
Poziv na uplatu članarine.
Pozivamo sve organizovane kotarske skuoine. da nam u nafKraćem roku pošalju tačne obračune o uplaćeno! članarini za god. 1919.
Zaostalu članarinu neka odmah šallu na našu adresu. Članovi u ovim kotaro-vima. gdie loš kot. skupine nisu organizovane neka članarinu odmah šaliu izravno na nas.
Žalosna ie činjenica, da su neke kotarske skupine ioš u velikom zaostanku sa članarinom a isto i pojedini članovi. Dužnost le svakog člana iavnog namještenika, da tačno plaća članarinu, na plaćenie koje se je obvezao, kad ie stupio u Savez.
Vodstvo »Saveza« učinilo ie u raz-mlerno kratkom vremenu svog djelovanja mnogo za iavno namiešteničtvo: a kad l)i svi članovi vršeći tačno svoie članske dužnosti vodstvu pružili dovoljno materialnih sredstava, dalo bi se učiniti i više. Apeliramo i ovom zgodom na sve dru* gcve. da vrše svoie dužnosti i da tačno plaćaju Članarinu. Jer će vodstvo moći u svakom pogledu, da Izvrši svoi zadatak, ako bude imalo dovolino materilalnih' sredstava na raspolaganje, da uzmogne uzdržavati potrebit biro. nabavljati potrebne tiskanice, poduzimati u svrhu organizacije i agitacije potrebna putovanja itd. itd.
Novi član S. J. N.
Odmah nakon uspostave 5, J. N. pristupio ie kao prvi novi član »Saveza« povjerenik za unutarnje poslove g. dr. Franko Pbtoćniak. G. dr. Potočniak ie prvi hrvatski nodban. koii se le kod nas začlanio. Konstatnjuć tu činjenicu nadamo se, da u najkraće vrijeme ne će biti ni jednog javnog namještenika diljem cijele Hrvatske i Slavn-’He. niti od onih najviših — a n! najnižih, koji ne bi bio članom S. J. N.
t Tosfn Bevc. Nenadoma le umrl g. Jos. Bevc. predsednik društva mag. nižjih' nameščencev, šele 44 let star. Pokojnik je bil vzorno delaven v vseh naših organiza-cilah ter ie koristi svoiih tovarišev posvečali ves svoi svobodni čas. Čast spomin« los. Bevca!
Čudesi
. 1U8LJANA
.'rcieraova ul. 1.
Nuj večja bogata zaloga srebra in zlata. Primerna darila: ženitna, birmanska, krstna !. t d. ha poparila sa * Ustni fisUvniti pap-nljajs.
H!
66 priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena In solidno postrežba.
Stefan Mihoiič. kavamar
Ljubljana - . Sv. Petra nasip.
Drogerija ,4DRIJA‘ Fotoni snuMtura K_3 Parfumerija
V
B. Cvančara
Ljubljana, Selenburgoa ul, 5.
A.Mihelič, Ljubljana
Šelenburgovii ulica 1
BasDB
„	.	16-3
Trgovina ss^etinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga	3
Jugoslovanskih K V A R T kakor tarok,
marljafi, whist, .primorka4. •
_______________ E
Prva ugoslovnniku zlatarska delavnica Alojzij Fuchs — Šelenbivgova ul. 6.
Kupujem staro ZlAtO im SrebFO po najviših cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnina, ur, briljantov itd. — V*a popravila in nova dale se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. - Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamanta.
20—g
I! Hi M if!!
Ncdni salon
Silili - Iti
m y B LIANA,
Ž3fSe ul. Z,	Dvorski trg 1.
Pripor ovamo veliko izbiro rajnoveJSih svilenih ki O-
hukc v,	Sat umikov za dame in deklice.
S»©pr=i j»a Je'I«o *<*	talni klobuki vod.
(tano.
no v zalogi.
sfimzsmmms mmma
S Wa‘3Eara|Sa sssedieijena tvrdka v Slovenili X
1 m mnm7iM^WM 1
e . a» ^ j* •«*•• ‘£* (Saamm> “ m* e»	(O n» J*g
■ L L Kslif,
v
*.
w
A"
|
Ljubljana, |
Wol!ova ul, S. ^
PriporoSa se tvrdka 4 —6
Jos Peteline
trgovina z galanterijeldni in modnim blagom, zaloga Wval lih »tro-jev iti njih posameznih delov.
Ljubljana, Sv. Petra n. 7.
mn mm
Z JUVELI. ZLATNiHOIN URAMI
LUD. ČERNE
LJUBLJANA,
::: |
^ S
n
m
registrov a na aa druga z omejenim s;	jamstvom.	:n
Posojila uu osebni kredit: 6»/#. A. Posojila ua hipoteke; 5*/3	— Ufe.
sed na od i Užila. Ranžliaka posojila na vež let; mali vračevainl obrokL z Pisarna: Kongresni trg 19. zz
, Uradne ure od i. do 18. nre. — ProvpciH bres. WOLHOVA ULICA 3. 16 ^ j|| .	razpolago. — Reaervai zakladi nad
~E d st SCOUSoa (L — Hranllur vloge iV, 'X	s
mctmmai
i
1
PMna	il ^bSia na
g
1
I
Proti
Uubliana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni >n tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo g* Brzojavi: Raudnger. 24-2 Interurban (elcfoo 60 ju
mmmm mam mam J?
^ sladkorni bolezni, bolezn'
0 jeter in ledšc, oteklini želode j in Sreves kroničnemu katar u želode^ in čreves. želodčnemu kamenu, h^meroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najbol še sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ragažfc@ slatina"«
logaška slatina
nafvucjb iu najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviii, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli c ogljikov*« kislino, eolne, smreene, parne, zračne, solu ene kopeli in kopeli z vročim zrakom.
Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirant kouEervatorisfci). Za vsakovrstna zabave je preskrbljeno kakor v naiv-čjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški konc rti, tombolo plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd. — iltzija od 1. maja do 15. oktobra 1920.
BAVNATEUSTVO.
99
tla i kan
trgevskn, sp^dicllakn
XV '& «m—smrun .i, iiirrT«nr i ■ «nm«sn ~ r i i~W—|—m
in komisijska d. d.
Ljubljana, Dunajska testa št 33.
Mednarodni prevoz'. Špedicije vseh vrst Zacarinienje. Selitve Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnim železnišk m tirom Reekspedieije itd. itd.
Brzojavi: „BALKANSPED‘.
Interurban telefon 366.
10 4

■«« ■ ■a
:«
KEIKII * (ISTI
18—3
vsakovrstno blago, obleko
ovratnik«, zapast«,
domaC« parilo (p »SilJa po isto na dom)
nlca In srajca


Vn

UP/
1
mm
<
m &
^ tb
Anton Černe
/ A, 3RAVEUR
' -di/A %

V'»' a«
0»Ot"A


Tovarna JOS, HEICH
PsIjBsV! Diši; 1..LJUBLJANA, Psdrcitita SMsitfa sika L
PodruSnlca: MARIBOR - NOVO MUTO.
mmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn
KiBin.*	■■■■u.iu««.. .■■■■■■■■ anaaa«.«M..•	aa ■a>asuaMaaap
i[ VE UKA deČ°lr,L	BOGATA
I
!S
IS
■
D
BS
9
n
r
S
s
v
Sa
ZALOGA
IZBIRA
modnega blaga, injtl, lanomilce(limiti). Rignict LUL novejšem kroja.
PStl H MMLJU	,-5
ICHWAB& BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, po«i Narodno kavarno.
Družtvo drž. ussluzbenoev kraijt»lva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slov. ozomlio v Ljubljani. —
Tlaka Učiteliika tlakama v Ljubljani.
Odgovorni uradnik Makao Daka.