35. If«Hm. Posamezna številka stane 80 vinarjev, Ksrlber. äee 2. septembra SN« lifilt List ljudstvu v pouk in zabavo. Isbsja nak četrtek In »elj* i poštnino vred in * Mar&aro « pošli jasjam na dom m eele teto 24 K, p»! leta 12 K ta za Seirt leta 6 K. — Nerocrtic« feven JngosSavije 32 K. — Naročnini te pošlij* nai «preralitv© .Slovenskega Gospodarja" v Marfbcra. — Liti te dopeiilja de odpovedi — Dd{e „Kflialiskega tokovnega «Snsihra® dobivajo Hit brni po««!»« naročnine. — Poismezni listi stanejo, is sJsacgsjfo 4 etiant 4G vin., sta 8 eirsneb 68 vin. — DreriJaSrtvoi Koroška eeafa Itev. 5. — Uskopisi sc ne vračajo, — OpravnShra: KorcSka eesia it««, 5, »preje»» naročnino, Inserate In reklamacij«, Xb kuentt s« plačuje od cmitepnz petiivrsl« za ssirat K 2'SO. Za vedforatae parnemu popust. V otUieSra „MaJa nakani'«" «fasc feeaeds SO vta. — Inaerati se sprejemajo do torka opoUtes,' Nesaprtc reMamadje so poitoiae prost«. Komunizem in «s__ur m »vstvoB Nekaj posebnega je, da so Judje vedno in povsod razodevajo kot prijatelji Nemcev in sovražniki Slovanov. Na Moravskem in v Sleziji so pred vojno celo germanizacijo vzdržavali Judje. Govorili so vedno nemško, pri ljudskem štetju so se vpisovali za Nemce, podpirali vsa nemško narodna podjetja proti Cehom, tako, da se je nemški značaj teh dežel vzdr-žaval edinole s pomočjo Judov. Na Češkem so imeli ,v, Pragi Judje v rokah takozvani nemški kasino, ki Je bil središče nemškega političnega boja proti Ce -hom. V Galiciji, na Ruskemi Poljskem in na Ruskem govore Judje, če prav prebivajo že toliko stoletij med Šeškpm in ruskim prebivalstvom in žive od njega, med sabo izključno nemški jezik in nikdar ne skrivalo svoje ljubezni do Nemčije. Na Poznanjskem, to je y onem poljskem delu, ki se je nahajaj' pod prusko vlado, so bili Judje najhujši germanizatorji. Podobno .vidimo tudi pri nas. Maloštevilni Judje, ki so se pred ¡vojno nahajali po naših krajih, so bili ali Nemci ali Italijani, a nikdar ne naši prijatelji. Na Madžarskem so "Judje najhujši Madžaroni in naši sovražniki. Tudi po ententnih državah so Judje, ki so se prerinili do .vplivnejših mest, vedno nastopali kot naši izraziti nasprotniki» Jud je bil Sonino, laški minister zunanji Ii zadev, ki je sklenil londonsko pogodbo in dal zasesti naše Primorje, tržaški Jud ie Barzjilai, ki je v mla-'dih letih bil v Trstu med ustanovitelji in začetniki laškega iredentističnega gibanja, potem pa je zbežal ¡v Rim, postal tam državni poslanec in senator, glavni vodja naših nasprotnikov in po razpadu Avstrije prvi laški minister za „neodrešene kraje." Juda sta Finzi in Morpurgo, sedanja voditelja italijanske propagande za Primorje in Dalmacijo. Z eno besedo, kamorkoli pogledamo, vsepovsod najdemo Jude kot naše sovražnike in voditelje boja proti nam. Vedno se je tudi kazalo, da vlada neka posebna srčna vez med Judi in Nemci. To je dejstvo s katerim moramo računati in kateremu se ne moremo izogniti. Drugo dejstvo je, da vodijo boljševiško ali komunistično gibanje po celem svetu Judje. Ko so na Madžarskem zmagali komunisti je bilo med njihovimi „ljudskimi komisarji", ki so bila najvišja komunistična vlada, menda samo dvoje ne Zidov. Med ruskimi ^ljudskimi komisarji" najdemo lepa ruska imena, kakor: Trockij, Kamenjev, Zinovjev, Cičerin itd., toda ta imena so si možje natvezali šele, ko so postali ^ljudski voditelji." V resnici pa nosijo čisto pristna nemško-židovska imena. Trockij se imenuje s pravim imenom Bronstein itd. Med vsemi temi ruskimi ko -misarji, ki vladajo sedaj nad 150 milijonov slovanskega prebivalstva, je samo eden Rus, eden Litvin in ena ženska je ruska Nemkinfa. Vsi ostali so Jmdje. Ko je s koncem svetovne vojne na Nemškem izbruhnilo komunistično gibanje, so üstotako na čelu stali Judje. Ruski Jud Levi je vodil krvave poboje v Mo-nakovem, ruska Judinja Roza Luksemiburg je bila voditeljica v Berlinu. O Ljeninu sicer zatrjujejo, da ni Jud, toda vsa ta zatrjevanja nimajo v sebi nobene prepričevalne sile. Njegovo pravo ime je „Ulja -hov", torej ime, ki ima močno židovski duh. Uljanov je namreč na Ruskem neko mesto in vse osebe, ki se imenujejo po mestih (Wiener, Berliner, Breslauer, i Zloczauer itd.) so redoma Judje. Sicer je pa nosil I mož tudi še neko drugo ime z nemško obliko in vpra ; Sanje bo, katero je pravo. Njegov tip je čisto židov-I ski in značaj tudi. Ce je slučajno rojen v Uli, ne do-) kazuje, da ne bi mogel biti judovske krvi. Dejstvo je torej, da so Judje po celem svetu ve-1 dno in povsod naši nasprotniki, vedno voditelji boja proti Slovanom. Drugo dejstvo 'je, da so glavni voditelji boljševizma povsod Judje. Slovenski komunizem tukaj seveda ne prido v poštev, ker mi smo zelo majhen odlomek človeštva, ki ne more igrati samostojne vloge. Treba je torej, da si stavimo vprašanje: Aii bi bilo za nas ugodno, da zmagajo nad celo Evropo komunisti in zavladajo tudi po naši domovini? Judov-| stvo je vedno in povsod samo razdirajoč element, j Skušnja kaže, cla vsako društvo in vsaka organiza -cija razpade, ako zlezejo vanje Judje. Tudi, a'ko je društvo popolnoma nestrankarsko in nepolitično, za-dobi kal razdora, da je sprejelo za člana samo enega Juda. Za prvim pride drugi, za drugim tretji, Jud postane tajnik aLi blagajnik, začno se intrige, korupcija, prepir in društvo se razbije. Sedaj pa vidimo, da imajo v celem velikem komunističnem svetovnem gibanju najvišja mesta samo Judje. Priznamo, da je v komunističnem programu mnogo lepih misli. Take mrsli je znal še veliko lepše izraziti že veliki apostelj sveti Pavel, ko je na primer rekel: „Kdor ne dela. naj tudi ne je." Kar nas pa na prvi pogled odbija, ja židovstvo, ki vodi to gibanje, ono židovstvo, ki ne pozna nobenega idealizma, ampak samo pohlep po blar-gu in slavi, ter je od nekdaj zaklet sovražnik Slo-vanstva. Rešitev socijalnega vprašanja mora iti vspo. redno z bojem zoper Židovstvo, nikar pa ne pričakujmo od tega razdirajočega in zastrupljajočega elementa zboljšanja gospodarskih razmer. Jud prospeva samo tam, kjer so gospodarske in socijalne razmere nezdrave in kjer je ljudstvo malo izobraženo. To nam pričajo Madžarska, Rusija in Poljska. Vsled tega so Judje vedno sovražniki reda in napredka in drže vedno z neprijatelji tlačenih narodov, želeč, da bi se ti narodi nikdar ne osvobodili in ne osamosvojili, ker le tako zamorejo vladati nad njimi. Po vojai, ki je prinesla toliko bede in nezadovoljstva, so stopili Judje na čelo komunizma, ne «la odpomorejo bedi in zado-volijo človeštvo, ampak, da se morejo vzdržati na površju in zadovoljiti svoj pohlep po blagu in slavi. Jud | ostane Jud, tudi če si da staro plemer^itaško rusko ■ ime in naslov „ ljudskega komisarja." Tudi po Sloveniji so začeli v zadnjem času plačani agentje in hujskači širiti ter pridigovati raj komunizma med malimi kmeti in viničarji. Ti apostoli komunizma so židovski hlapci, ki bi radii zasužnjili Slovenijo čifutskemu komunizmu. Iz zgoraj poveda -nih dejstev o tesni zvezi židovstva s komunizmom pač lahko posnamemo, da bo sledilo napredku komunizma v Sloveniji — Židovstvo, z židi pa odiranje, iz -koriščanje ljudstva in še večja draginja. Slovenski kmet in vlničar pomnita: Židovstvo in komunizem sta si v sorodu kot oče in sin! Doslej se je Slovenec bal ter ogibal Zida kot sam bognas-varaj križa, ogibljimo se tudi komunizma, da nas ne bodo zasužnjili na gospodarskem polju očetje komuniz ma — Zidovi! i temu ugovoru ni hotel izplačati kredita. Poprave že* ; leznic in strojev so zastajale, premogovniki so zagro-i žili, da ne dajo več premoga. Kaj je hotel zdaj dr. Korošec ? Ali naj pusti, 5 da ves železniški promet zastane in vse železnice popolnoma obstoje? Odkod bomo potem dobivali razne jj potrebščine ? Odkod bodo kraji, kjer zraste premalo ' S živeža, dobivali prehrano ? Ali naj zopet dva dni peš hodimo, če treba kam daleč iti? Brez železniškega prometa v današnjih časih sploh več ne gre. Železnice je bilo treba urediti, finančni minister pa ne da denarja. Minister dr. Korošec je bil prisiljen udati sa zahtevi demokratskega finančnega ministra in povišati tarife za 100%. Finančni minister Stojanovič pa ni bil s tem zadovoljen. Vztrajal je na tem, da se morajo povišati tarifi za osebni promet za 200%, za blagovni promet pa za 300%, čeravno je dr« Korošec izjavil, da smatra 100% povišanja za dovoljno. Ministri so končno pristali na zahtevo finančnega ministra, sklenili zviša i nje za 200, oziroma 300% in prevzeli za zvišanje —< skupno odgovornost. Iz tega je jasno, kdo je kriv podražanja želez-* nic. Se stekaj u df. Oi«. Korošec in p® draženje železnic. Dr. Korošca naSi nasprotniki dolžijo, 'da je on kriv podraženja železnio. Koliko je na tem resnice? Železnice po vseh evropskih državah so vsled vojske v zelo slabem stanju. Jugoslavija ni izvzeta . Manjka vagonov in strojev, zato se promet ne more povoljno razviti. Odnošaji s sosednimi državami še niso tako urejeni, da bi pripuščali večji promet v inozemstvo. Ze iz teh dveh razlogov se železnice ne morejo vzdrževati z lastnimi dohodki. Razun tega so se plače železniških nastavljencev povišale, treba je nabaviti nove in popraviti stare lokomotive, popraviti proge. .Tudi v drugih državah so iste težave pri že -leznici. V vseh državah obratujejo železnice z izgu -bami in se ne morejo same vzdrževati. Toda druge flržave zaradi tega ne zvišajo železniških" tarifov, — ( ampak krijejo železniške izgube z denarjem bogatih vojnih dobičkarjev in milijonarjev, ki so iz ljudske ' nesreče kovali svoje dobičke. Tako je hotel tudi dr. Korošec. Ze dolgo in večkrat je zahteval od finanč -nega ministra, demokrata Stojanoviča, da mu izprtča izredni kredit za mesečne plače železničarjev, za nabavo novih in popravo .starih vagono/ in lokomotiv , za popravo prog, za premog itd. ToJa finančni minister niti ene zahteve ni hotel izplačati, ampak je zahtevaj od dr. Korošca, naj poviša železniške tarife . Dr. Korošec se je branil povišati tarife in povdarjal, da se z dviganjem tarifov dviga splošna draginja in se bodo morale vsled tega uradnikom in državnim nastavljencem zopet plače zvišati. Finančni minister demokrat Stojanovič pa mu vkljub Dr. Korošcu tudi očitajo, da hoče bosanske ta« kozvane „kmete" vreči s kmetij, da ščiti „bogate bo -sanske age proti „revnim kmetom." Kako pa je s to stvarjo ? V Bosni so „kmetje" deloma v tek«' m položaju, kakor so bili slovenski kmetje pred letom 1848< Regent je v svojem proglasu 1. dec. 1918 in v svojem prestolnem govoru v narodnem predstavništvu proglasil, da se daje zemlja tistim, ki jo bodo obdelova-li; bosanskim kmetom se da svoboda, begi pa, ki se jim zemlja vzame, dobe odškodnino. Da se da begom odškodnina, je povsem pravično, ker nihče ne sme pomagati enemu tako, da bi postal drugi vsled tega popoln berač. Demokratje pa so se postavili proti dani besedi v regentovem proglasu in so odklanjali —-vsako odškodnino, radikalce in dr. Korošca pa so razkričali kot sovražnike kmetov. To velja o tisti zemlji, ki so jo begi dali obde -lovati od kmetov in so morali kmetje od nje dajati a-gom tretjino ali še več pridelkov. Drugače pa je glede tiste manjše količine zemlje, ki sploh ni spadala K kmetskim odnosom do begov, ampak so jo begi dali v najem. Glede te zemlje so zahtevali radikalci to-le: Kar so begi dali v najem pred 29. februarjem 1919, se naj preišče, ali spada pod kmetijske odnose in se torej proti odškodnini prepusti kmetom ali pa je bil čisti najem, ki se ne more vzeti begom. Hak ali najemnina za to zemljo se mora plačati begom za leto 1918 in 1919. Kar pa so begi po 29. februarju 1919 vi najem dali, se mora smatrati kot najem. Tudi ta kos zemlje begom enostavno vzeti, bi bilo krivično. To bi se reklo, ne priznavati lastnine in s tem smo na stališču komunizma, ki ne loči med mojim in tvojim. Tega stališča pa krščanski politik, kakor je dr. Antoa Korošec, ne more priznavati. Krščanska politika bra-ni lastnino in hoče samo, da se vsaka zloraba lastnine v državi prepreči, najsibo ta zloraba pri posestvu ali rudniku ali pri kakem drugem podjetju < Dr. Korošec torej ne brani bogatih begov, kakor mu očitajo, ki pa so v resnici med njimi tudi mnogi siromašni, ampak brani načelo lastnine: da se begom zemlja, ki je po pravici njihova in so jo dali še le pred enim letom v najem, ne sme kar tako odvzeti. Kaj pa bi rekli naši kmetje, če bi viničarji ali na -jemniki kar naenkrat rekli: Kmet, viničarija ali po -sestvo, ki si nam ga dal v najem, od danes naprej ni več tvoja, ampak moja ? To bi bilo vendar proti vsa-ki lastniški pravici! Tako je tudi z agi in najemniki, ki jih očitajo dr. Korošcu. Kjer pa je sum, da je posestvo prišlo po krivici v roke begov, pa treba, da se zadeva preišče in še le potem odloči! Darujte za skladi Kmefske zweze! t i Straši S L G V E NS KI G « «P OBAR. 2. septembra tu" politični ojled. Tugoslavija. V Beogradu se Jo zopet seglo 30. t. m. Narodno predstavništvo. Parlament bo razpravljal o drugem čitanju volilnega zakona in o volitvah poslancev v ustavotvorno skupščino. Pri občinskih volitvah v Srbiji so zmagali radikalci jKZ) v 20 občinali nad vsemi drugimi gtrankami. V Beo -g*ajski občinski zastop so se izvršile volitve.. Izvoljenih je bilo veliko komunistov, ki so pa lizjavili, da smatra'o predpisano prisego pred vstopom v občinski odbor kot nekaj postranskega. Vsled te komuni -Stične izjave je zagrozil notranji minister, da bo razveljavil volitve in razpisal nove. V Srbiji nameravajo razveljaviti vse komunistične mandate. Jugoslavija, Cehoslovaška in Romunija so sklenile takozvano balkansko zvezo, katero imenujejo malo entento. Nage čete so začele hud boj proti arnavtskim roparjem, ki so vdrli v naše ozemlje. Roparske tolpe so povsod v pobegu pred našimi četami, mod katerimi se odlikujejo Slovenci. Italija. D'Annunzio je odposlal t Rim po -sebno odposlanstvo, ki naj bi izposlovalo pri vladi proglasitev neodvisnosti mesta Reke. Poljska. Ko so bili ruski bojljševiki ža tik pred Varšavo, je zbrala poljska vojska vse svoje sile in podvzela proti rdeči armadi zmagoslavno proti ofenzivo. Ruska armada se je morala daleč umaknit pred Poljaki. Poljske protiofen^ive je sedaj konec. ¡Listi poročajo, da so zbrali Rusi nove vojaške sile krog Brest Litovskega in da bodo začeli sedaj oni z novo ofenzivo napram Poljski. Rusko desno krilo, ki je kljub poljskim napadom se vedno obdržalo v Galiciji, je začelo sedaj napad na Lvov, ki je ogrožen . ¡Rusi mislijo prodirati v smeri proti Prcemyslu, katerega Poljaki utrjujejo. Vojna poročila tudi javljiajo, da so boljševiki porazili armado protiboljševiškega generala Wrangla, ki je napadel rdeče čete iz Krima Rusi in Poljaki so sedaj v dogovoru, da bi začeli mirovna pogajanja v Rigi. Kmetska zveza. Naznanila. Shodi Kmetske zveze. V nedeljo, dne 3. septembra v S t. L e n a r t u pri Veliki Nedelji po rani maši (Zebot) in pri Sv, Miklavžu pri Or -možu po rani službi božji (Krajnc), popoldne ob treh v Središču v Društvenem domu (govorniki iz Maribora). Viničarski shod bo 8. septembra t. 1. v Svetinjah. Skale. Na praznik dne 8. septembra t. 1. se .vrši pri nas shod Kmetske zveze na katerem govorijo nadrevizor Vladimir Pušenjak in drugi govorniki. Poročila. S t Danijel n a K o r o š k e m. Kmetska zveza je na Koroškem zopet stopila korak naprej. V St. Danijelu pri Prevaljah se je ustanovila dne 22. avgusta Kmetska zveza, ki smo si jo že dolgo želeli. JJdeležba je bila nepričakovano lepa. Govornik M. Krajnc je pojasnil politični položaj in program naše ¡Kmetske zveze. Izvolil se je krajevni odbor: Predsednik Mihael Kumprej; odborniki: Simon Sonjak, Pavel Senica, Primož Kert, Andrej Šumnik, Fr. Božič, Rup. Kostwein. Upamo, da bo novoustanovljena Kmetska Kmetska zveza tako marljivo delovala, kakor njene sosede v Prevaljah, Guštanju in Kotljah. Okrajni sestanki zaupnikov so se pretekli teden ob obilni udeležbi vršili v šoštanj -skem, gornjegrajskem in vranskem okraju. Najboljši možje posameznih občin so se zbrali in dogovorili o podrobnem organizacijskem delu. Pokazalo se je, kako potrebni so taki sestanki in kako jih naši zaupni ki naravnost žele. Sestanki pa so pokazali tudi disciplino in požrtvovalnost naših zaupnikov, ki so pri jšli po več ur daleč, vztrajali več ur pri razgovoru, in obljubili se tudi v bodoče redno udeleževati okrajnih' zborovanj. Shoda zaupnikov KZ v Celju in v Konjicah sta lepo uspela. Na obeh sestankih se Je razpravljalo o naši politični organizaciji in o važnih pripravah za bližnjo bodočnost. Shodu v Celju Je predsedoval župan Davorin Krajnc, v Konjicah pa arhidiakon mil. g. Hrastelj. V Celju se je sklenilo, da se naj vrši koncem septembra ali začetkom oktobra velik shod KZ za cel celjski sodni okraj. Na obeh sestankih so se sprejele resolucije gospodarskega pomena. » Zborovanje zaupnikov Kmetske zveze v Rogatcu za rogaški okraj se je dne 24. avg. lepo obneslo. O političnem položaju, o predpripravah za volitve in o organizaciji stranke je poročal odposlanec Kmetske zveze iz Maribora. Navzoči so bili najuglednejši možje rogaškega okraja. Protest proti načinu žigosanja živine in vozov, ki Je bil sklenjen na shodu, je bil odposlan vladi in Slovenski ljudski stranki v Ljubljani. Shod zaupnikov Kmetsko zveze za kozjanski okraj, ki se je vršil dne 25. avg., je bil dobro obiskan. Shodu je predsedoval g. Lovreo iz Podčetrtka. Poročala sta tajnik Zebot in g. Bosi-na. Izvolil se je okrajni odbor Kmetske zveze za kozjanski okraj, ki ima nalogo, da izvede krajevne organizacije naše stranke po vseh župnijah in občinah. ¡Zbor je sklenil celo vrsto važnih resolucij. Slovenci širite naše liste i /ftladinska organizacija. Žene In dekleta N a G o r i pri Sv. Petru niže Maribora bo na rožnivensko nedeljo, dne 3. oktobra t. 1., ženski in dekliški tabor za gornje Slovenske gorice. V Slivnici pri Mariboru bo dne 12. t. m., popoldne po večernicah sestanek Dekl. zveze. Govori g. urednik Januš Goleo. Sv. Križ na Murskem polju. V nedeljo, dne 5 t. m., bo pri nas shod dekliških zvez ljutomerskega okraja. Ob !410. uri cerkveni govor; po slovesni sv. maši zborovanje v Slomšekovi dvorani. Po večernicah gledališka predstava. Mladenkam in ženam kozjanske d e k a n i j e! Dne 8. t. m. je pri Sv. Križu pri Planin^ za gornji del dekanije dekliški shod, dne ID. t. m. pa se vrši enak shod na Stari Gori pri Podsredi za spodnji del dekanije. Dekleta, skrbite , da bota shoda številno obiskana, kakor se je vršil že lansko leto krasen shod na Svetih gorah. Pripravilo se za deklamacije in govore! Poživite dekliško organizacijo tudi v kozjanski dekaniji! Ustanovile si bo! 3 župnijske odbore in dekanijski odbor. Oglasite se tudi mladenke sosednih župnij! Ženski shod pri Sv. Urbanu pri Mariboru. Lepo število se nas je zbralo zadnjo nedeljo , 29- avgusta, pri Sv. Urbanu nad Mariborom. Prišlo smo dekleta in žene iz Kamnice, Maribora, od Sv. Križa, Sv. Jurija ob Pesnici, Selnice, Sv. Jakoba in Jarenine. Cerkveni govornik g. M. Krajnc nam je pokazal, kako mora Marijino družbenico krasiti notranje krščanstvo, ki pa se mora tudi na zunaj kazati zlasti v delih ljubezni do trpečega bližnjega. Po sv. opravilu je Orlica od Sv. Križa, s. Angela Večernik, otvorila žensko in dekliško zborovanje. Govorile so: Matičič Ivana, Pušnik Cecilija, Matičič Jožefa, Hiter Antonija, Strnač Elizabeta, vse iz Kamnice; Orlice od Sv. Križa: Micka Tepeh, Otilija Cepe; iz Maribora članice Strokovne zveze: Zalka Kuplen in Magdalena Lubej; iz Selnice: Marija Urbas in Terezija Rebernik; od Sv. Jurija ob Pesnici: Verona Kuko -vec; od Sv. Jakoba v Slov. gor.: Julka Rotman;j iz Jarenine: Malika Pavalec. Govorile so o verski in narodni zavesti, o Marijini družbi, Dekliški zvezi in Orlici, o političnih pravicah ženske itd. V imenu moških članov Strokovne zveze v Mariboru je zboroval-ke pozdravil I. Ver. G. kaplan Baznik je razjasnil razloček med Orlom in Sokolom, domači g. župnik Božiček posebno povdarjal ljubezen do domače grude, ki so si jo ravno v mariborski okolici prisvojili tujci in ki jo morajo slovenski sinovi s svojo marljivostjo in delavnostjo zopet priboriti nazaj; urednik Krajnc je opozoril na državno misel jugoslovansko . ki se krije sedaj z narodno mislijo in v kateri morajo slovenske matere vzgajati svoje otroke. «Zaključil je zborovanje z željo, da se po vseh obmejnih župnijah mariborske okolice osnujejo in pričnejo zopet delovati župnijske Dekliške zveze in da bi se drugo, leto zopet še v večjem številu zbrali k dekliškemu in ženskemu taboru pri Sv. Urbanu, Ženski in dekliški tabor na gori Oljki dne 29. avgusta se je izborno obnesel. Navzočih je bilo več kot 2000 žen in deklet iz Savinjske in Šaleške doline. V natlačeno polni cerkvi je šentiljski župnik govoril o predmetu, da je brezverna žena nesreča za družino in narod, da pa je verna žena največja dobrotni-ca človeštva in prava čudodelni ca. Sv. mašo je da -roval p. Kerubim, gvardjan iz Nazarja, z asistenco. Pred cerkvijo se je takoj po maši začel tabor, katerega so so tudi v obilnem številu udeležili fantje in možje. Otvoril je tabor polzelski župnik g. Jodl. Vodila pa je zborovanje prav spretno mladenka Tereza Sketa iz Braslovč, ki je pozdravila vse navzoče, posebno g. poslanca dr. Hohnjeca, v imenu braslovške-ga okrožja dekliških zvez. Nato je povzel besedo g. narodni predstavnik, ki jó govoril eno uro o našem političnem položaju. Govor Jo napravil na poslušalce najboljši utis, da so utihnili tudi nekateri boljševiško navdahnjeni fantje, ki so začetkom shoda nekaj časa zabavljali. Dotaknil so je vprašanja ženske občinske volilne pravice, povišanja železniških tarifov, izvoza hmelja, carine, prostega izvoza blaga, osrednje zadruge, proračuna finančnega ministra in pa samo -uprave Slovenije, katero hočejo z vsemi močmi za-braniti naši lažidemokrati, ki paktirajo s srbskimi odvetniki in verižniki. Nato so nastopile razne žene in dekleta. Jure Marija iz Šoštanja je govorila o dveh kulturnih silah, ki se pojavljata v Jugoslaviji; bogosloveo Karo iz Vranskega je pozdravil tabor v imenu Dijaške zveze, ki je pred kratkim tudi tukaj zborovala. Zena Marija Sketa iz Braslovč je na dolgo razpravljala vrline dobre žene, Nežka Pere iz Celja je govorila o važnosti volilne pravice za žene in o liberalnem časopisju. Salamon Marija (Vransko) je povdarjala, da je mnogo deklet pokvarila vojska, pa da hočejo vsa poštena dekleta, ki so še ostala, se o-kleniti križa. Križan Urša (Galicija) jie govorila dekletom o važnih dolžnostih, ki jih zahteva današnji čas od njih. Petrin Marija (Rečica) je povdarjala važnost kongregacij. ki so temelj vsega našega organizatorič-nega dela. Javoršek Marija (St. Peter) je povdarjala apostolsko delovanje med tovarišicami; Lukman Zofka ((St. Jurij ob Taboru) je protestirala proti odpra- vi ženske volilne pravice za občine; žena Map Kristina (Vransko) je vzpodbujala navzoče k večji kršč. odločnosti, neustraženosti in srčnosti, Slander Anica (Braslovče) je povdarjala važnost dekliških zvez; Mogel Marija (Braslovčo) pa važnost orliške organizar»}«. Zaključila ja shod prcllsoflnica, ki je š* prav posebno opozorila na sirovost, ki vlada zdaj med nami, in katere so tudi v veliki meri krivi liberalni časopisi, ki zdaj rastejo kot gobe po dežu, kateremu časopisju pa moramo napovedati boj do skrajnosti. — Sprejela se je na shodu enoglasno sledeča resoluoi -ja; Tabor na gori Oljki pri Braslovčah, na katerem se je zbralo dne 29, avgusta 1920 več kot 2000 žen im deklet iz cele Savinjske in Šaleške doline, z vso odločnostjo ugovarja proti nameravani nakani, odpraviti žensko občinsko volilno pravico, katero je že najvišja avtoriteta v Jugoslaviji, Njih Visočanstvo prestolonaslednik potrdil. — Posebno veliko navdušenje je vzbudil tudi pozdrav g. župnika Vračka iz St. Ilja, ki je pozdravljal v imenu obmejnih Slovencev vrle Savinjčanke in Saleščanke in popisal v kratkih besedah obmejne boje. Orli. St. Lenart v Slov. gor. .Naš Orel in tudi vse mladenke se udeležimo dne 8. septembra slavnosti v St. Ilju. Vabimo tudi druge, da se nam pridružijo. Ljutomerski Orel je podelil častno članstvo č, g. p. Pavcu, administratorju admontskih posestev v Gornji Radgoni, v priznanje zaslug, ki si jih je stekel ta gospod za ljutomerskega Orla, posebno ob priliki zasedbe Radgone po Nemcih, ko je na lastno odgovornost tri dni prehranil legijo in ljutomerske Orle, ki so prihiteli branit in stražit našo mejo. — Čestitamo ! Sv. Miklavž pri Ormožu. Mladina pri Sv. Miklavžu priredi v nedeljo 5. t. m. orlovsko prireditev s sledečim sporedom: 1. ob %9. uri v Vuzme-tincih sprejem središkega in ljutomerskega Orla; 2. ob %10. uri služba božja; 3. po službi božji ustanovitev orlovskega odseka za Sv. Miklavž; 4. Ob pol dveh večernice; 5. po večernicah telovadba Orlov < 0. Po telovadbi igra „Pravica se je izkazala"7. sre~ čolov. Med prireditvijo in v odmorih igra svetinjska godba in poje mične pesmi domači moSki in mešani pevski zbor. Sv. Vid na Planini. V nedeljo, dne 29. avgusta, se je ustanovil pri nas Orel. Prišlo je prav mnogo fantov tudi iz drugih far. Zborovanje je vodil č. g. župnik, ki je v navdušenem govoru pozdravil goste: dr. Kržana iž Ljubljane, potem zastopnika raj-henburškega Orla, posebno pa brate Orle od St. Jurija, ki so krasno izvajali proste vaje. Navdušenje je bilo velikansko. Javilo se je do sedaj k novemu od ♦ seku 42 članov. Tedenske noulce. V St. Ilj! Na praznik dne 8. septembra vse v. St. Ilj na prireditev obmejnih Slovencev! Iz Slovenskih goric naj pridejo udeleženci na okrašenih vozovih. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — Mariborčani se peljejo na šentiljsko slavnost s posebnim vlakom, ki vozi okoli 5410. ure dop. Kdor pa tedaj ne more, pa se naj pelje iz Maribora z mešanim vlakom, ki vozi okoli 1. ure popoldne proti St. Ilju 4 — Telovadišče v St. Ilju bo na nekdanjem posestvu nemške Siidmarke blizu Slovenskega Doma. — Vsi, ki ste se leta 1910 udeležili otvoritve Slovenskega Doma, prihitite na malo Gospojnico v te obmejno trdnjavo! f Župnik Valentin Kropivšek. V Framu je dne 28. avgusta t. 1. v starosti 41 let umrl tamošnji župnik č. g. Valentin KropivŠek. Rajni je bil blag in miren značaj in marljiv delavec na polju narodnostnega boja. Kot duhovnik in dušni pastir je bil vzor svečenik. Svetila mu večna luč! -Razmejitvena komisija, ki ima svoj sedež v M a riboru, se vozi in pregleduje naše obmejne kraje. Doslej Še ni nič odločila glede meje. Naši zavedni Korošci se kljub ne tiski m huj -skarijam držijo prav dobro in odločno na slovenski strani. Nemci so skušali zadnje dni prirediti več shodov kakor: v Grebinju, Borovljah itd. Ti rfliodi so pa-Nemcem izpodleteli, ker je večina slovenskih udeleže» cev sploh onemogočila zborovanje nemških agentov in-hujskačev. Naše stanje na Koroškem se v zadnjem času razvija zelo ugodno za Jugoslavijo. Ni nobenega dvoma, da bomo prodrli pri ljudskem glasovanju z ogromno večino. Mučeništvo Slovencev v italijanskih ječah. Neka oseba, ki se je nahajala v ječah v Reki, kjer se šopiri zloglasni pustoloveo d'Annunzio, je o mučeni-štvu Slovencev v reških temnicah podala sledečo n-radno zabeleženo izpoved: „Postopanje s Slovenci v reških ječah je zverinsko. Od doma ne smejo dobi -vati nobene hrane, umirajo gladu. Pretepanje jetnikov po temnicah je na dnevnem redu. Pretepajo jih z železnimi palicami. Skoro vsak dan odvedejo v bolnišnico kakega do smrti pretepenega Slovenca. Slovenci so zaprti v groznih podzemeljskih', mračnih temnicah, kamor ne prisije noben solnčni žarek. Temnice so nahajajo po' dva metra pod zemljo, so polfee blata in nesnage. Jetniki morajo opravljati' svoje potrebe na tla v temnicah. Opoldne, kadar delijo skrajno pičlo odmerjeno hrano, se začne tudt pretepanje. Mnogo Jetnikov je izginilo iz Ječ brez vsakega sledu. Radi pretepanja in gladu pomerje neverjetno veliko število teh nesrečnih jetnikov, kateri so zaprti samo vsled tega, ker so Slovenci." Prijeta tatvinska ž Od Sv. Botfenka v Slovenskih goricah nam p »jo.: Vendar enkrat se je posrečilo roki pravice, vjeti r arno tatinsko družbo, namreč zloglasno Arnušovo dr io na Pesjaku, očeta s sinovi vred. V soboto dne 21. t. m. je bilo vlomljeno pri mlinarju Potrču v Jar.ežovcih; pa ravno fr dan so bili ArnuSi v mlinu in domači so opaidli, ka- r — - 2. septembra 1920, SLOVENSKI GOSPOBAR. gira» S Ico so si skrbno ogledovali vrata in ključavnice. Ko so torej izginile kokoši, je seveda prvi sum padel na ArnuŠo, in tudi po vsej pravici. Ko je namreč orožnik stopil v njihovo hišo, se je ravno lepa kokoš pra. žila v ponvi, dve drugi pa so še le skubili. Doka^ je bil tukaj, taj ti niso mogli; zato so se vsi Arnuši spustili v beg, pajbolj oče, znan star grešnik. Orožnik jo streljal za njimi, na 500 korakov je zadel enega sina, da je padel. Zdaj so se ustavili tudi drugi in roka pravice jim je priskrbela drug bolj varen dom. Skoda samo, da je glavar vseh tukajšnjih tatov še prost! Toda mi fantje smo se zakleli, da ne mirujemo prej, kakor, da zasačimo še tega hudobca. Škode nam je napravil že dovolj; pa pride še ura, ko bo tudi njemu odklenkalo, in ta ura menda ni več daleč. Zadeti Arnuš je med tem umrl v ptujski bolnišnici. Mogoče, da bo' njegova smrt drugim številnim tato -vom v svarilo'. Novice od Sv. Jerneja pri Ločah. Pred krat kim je zjutraj ob 4. uri udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Simona Korošec, po domače Bez-geta na Ličnici. Zgorelo je veliko sena, ravno omla-teni ječmen in stroji. Živino so dobri sosedi rešil1. — Pri kopanju se je v Posekovein ribniku utopil 2o let stari posestniški sin Jernej Zlambergar. — Ni še dolgo tega sta nas obiskali dve lepi štorklji in mislili na Rubinovi hruški prenočiti. Toda eno je zvečer v mraku doletela smrt iz puške. — Da bi so izognili porotni obravnavi in „pošteno" zasluženi kazni za svoje tatvine, so Ciril Pirš in dva njegovih prijateljev pobegnili v Nemško Avstrijo. Z njimi je izgubila tukajšnja „Samostojna" tri goreče apostole, ki •ih ne bo mogla nadomestiti z enakimi. Važno za vojake. Opozarjamo vnovič vse, k prejmejo pozivnico, da se naj javijo polkovni okrožni komandi radi aktivne vojaške službe, da si naj pri -skrbijo prej še potrdilo, da so res že služili aktivno ali v avstroogrski ali v jugoslovanski vojski. To potrdilo izstavi pristojni občinski urad; potrdilo mor:> biti opremljeno z občinskim pečatom in podpisom o župana in od treh odbornikov, vsebovati mora ime vo jaka, rojstno leto, pristojno občino, polk ali zavod pri katerem ie služil, in čas službe (od dne do dne). Potrdilo mora biti pisano na pol pole papirja s črni lom. Družinski list pa dob-i vsak vpoklicani pri župnijskem uradu. V kn. šk. dijaško semenišče so sprejeti: Janez Preskar rz Pišec, Anton Tolas iz Dobove, Jane/. Rojh od Sv. Lovrenca v Slov. gor., Franc Bohanec od Sv. Križa pri Ljutomeru, Jožef Zolnir iz Mato!. Franc Klasinc in Štefan Horvat iz Cirkovc. — Op. V zaukazniku lav. škofije št, 6 je ta^le opomba:- Ker je še zmeraj velika draginja in ker kn. škof. dij. semenišče ne more izhajati s svojimi dohodki, se opozorijo starši, da bodo morali plačevati za vsakega go jenca mesečno 200 K naprej ali v denarju, ali pa C¡: je le količkaj mogoče v živilih vsaj polovico. Ca p;; b; padle cene živilom, se bodo prispevki znižali Ze med letom. Ples ni brez truda in telesnega napora, Pra potijo se marsikateri plesavci, v znoju se kar kopajo. Ko je videl v dravski dolini moder mož, kako se v krčmi potijo plesavci in jdesalke, je zamrmral pri svoji četrtinki: „Kaj bi le vsi ti rekli, ko bi jih n;: njivi ali na Skednju tako k delu priganjal?" Prav je pogodil. Tam, kjer bi si sebli, družbi in državi z delom opomogli, tam ne bi ubogali tako vstrajno, kakor zapeljivega škripača s harmoniko. — Pametni krč -marji malo cenijo ples. Plesavci manj pijejo in če pijejo na vroče, si škodujejo svojemu zdravju. Dobre, pristno kapljico stočijo gostilne že tudi brez harmonike. Ples hasne le čevljarju in dela veselje — pe -kln. Gospodarstvo. Anton Pare. K živinorejski anketi. BL Lie»a#ovanje bikov je stara in v bivši Avstriji je bila edina ali vsaj najvažnejša praktična ustanova za pospeševanje živinoreje. Slonelo je do sedaj na glupem nemškem formalizmu in plemenska vrednost bika se je istovetila z njegovo zunanjo lepoto in pravilnostjo barvnih lis ali nians (sprememb), ter spo -polnjevala morebitni živahnosti in plodovitosti pri skakanju. Za bodočnost je potreben temeljit preobrat v naziranju, kako naj bo omogočeno licencovalni komisiji res prav in čim najbolj zanesljivo presoditi resnično gospodarsko lepoto in pravo plemensko vrednost predstavljenega plemenjaka. Ce sprejmeš človeka v službo in ga hočeš postaviti na posebno odgo -vorno mesto., se ne zadovoljiš le z utisom, ki ga nate napravi, marveč zahtevaš spričevala o šolanju, popis dotedanjega življenja ter mnenja njegovih dote -«lanjih gespodarjev. Vse to mora zahtevati v drugi licencovalna komisija tudi pri bikih in drugih ple -menskih samcih, kajti le-ti zavzemajo najbolj odgo -vorna mesta v živinorejskem napredku in od njih zavisi v največji meri hitrost dela ter zanesljivost uspeha. Lineucovanje bikov in plemenskih samcev sploh, premovanje živine in takozvane sejme za plemensko živino bi hilo prirejati istočasno, oziroma spojiti vkup. Licencovalna komisija mora spoznati bikovo mater in morebiti taái njegovo babico in očeta, ter imeti priliko presoditi bikove potomce osobito dotlej, dokler ni «pati »a reflao vodstvo in zanesljivost rodovnikov ali drugih zapiskov, iz katerih bi bilo posnoti bikovo plemensko vsrednost z ozirom na podedovan je koristn ih lastnosti. Vrednost plomeosltaga bika arrisi od del gosti in čistosti njegove krvne črte ali po domače rečeno od starosti rodovine, seveda s predpogojem, da se slednja v danih krajevnih razmerah odlikuje po svojih koristnih lastnostih. Cim starša in po krvi ze-načenejša je rodovina, tem zanesljivejše in v tem ve-. čji meri bo bik prenašal vse koristne lastnosti svoje i rodovine na potomce — odtod izvira mauija križanja ? domače živine s tujimi pasmami, čim se je prezrlo v-i pliv krajevni!, razmer kot najodločilnejšega činitelja ! na vse pojave življenja. Mi nimamo starih, po krvi f zenačenih in po posebnih koristnih lastnostih se od -| Iikujočih rodovin med našo živino, zato moramo ra-• čunati s takozvano „individualno potenco" (njemu lastna moč) pri plemenskih živalih, kot činiteljem, ki je do gotove meje silnejši od krajevnih razmer in s katerim so delali vsi oni, ki so ustvarjali nove ali iz -boljševali stare pasme. Ce more licencovalna ali pre-movalna komisija spoznati individualno potenco (.njemu lastno moč) bikove matere glede koristnih last -nosti in presoditi, je-li predstavljeni bik podedoval po materi vse one zunanje znake, ki se več ali manj s temi lastnostmi spajajo — kar je posebno važno pri prvokratnem licencovanju in premovanju mladih bik-cov — ter končno se prepričati, je-li bik te znake prenesel tudi na svoje potomce, tedaj še le si more napraviti pravo sliko o bikovi plemenski vrednosti , oziroma njegovi individualni (njemu lastni) moči glede prenašanja koristnih lastnosti. Spojitev licencovanja, premovanja in plemenskega sejma je neobhodno potrebna osobito v primeru, če se bodo delile ob priliki licencpvanja posebne „vzdrževalna nagrade" starejšim bikom, ki odprav -ljajo svoje delo že nad navadno predpisano dveletno dobo. Nagrade vreden je le bik, ki se odlikuje po silni individualni potenci (njemu lastni moči) v prena -šanju koristnih lastnosti na potomce, ne pa bik, ki opravlja le delo navadnega, čeprav prav plodovitega sleakača in ki zato živinorejskemu napredku sam zase prav nič ne koristi. Da more komisija to preso -diti, ji mora biti predstavljeno primerno število nje -govih moških in ženskih potomcev, ter vsaj njegova mati, ako se je komisija ne spominja povsem dobro že iz prejšnjih let. Kratko povedano: ob priliki licencovanja se mora vršiti krajevna živinska razstava in se zato lahko ob tej priliki razdelijo razpoložljive nagrade tudi kravam in teletom, merjascem in svinjam, ovnom in ovcam, žrebcem in kobilam in vsemu drugemu drobižu, ki prihaja pri kmetijskemu napredku in premovanju v poštev. V bodočnosti prirejajmo torej redno krajevne , okrožne, deželne in državne kmetijske razstave, in premujmo in licencujmo ob takih prilikah vse, kar je premovanja ali licencovanja vredno. Razstava naj bo vezana na določen okoliš, kraj pa se naj vsako leto menjava. Ločeno delo različnih komisij znamena tratenje denarja, ker vsaka komisija nekaj stane, naj že potuje na račun države ali dežele ali okraja ali občine. Ni prav nobenega povoda, da bi se moralo kobile premovati le na konjskih razstavah, ali da bi se morali biki licencovati le spomladi in druga živina premovati le v jeseni — čim imamo pred očmi le cilj, ki ga zasleduje ves kmetijski in živinorejski napredek, namreč zvišati neposredni užitek in z njim kmetsko blagostanje: zunanji blesk najsibo pri ljudeh ali pa pri živini, omamlja liki sreča sicer oči naiv-nežev in prislepari kedaj temu ali onemu tudi nekoliko pravega užitka, vendar je v splošnosti zavreči, ker nima trajnosti in zida na omejenost ali neumnost gotovega števila sobratov. Kupec plemenske živine si na razstavah ogle -da razne premovane (licencovane) živali, jih primerja med seboj in kupi najboljše — če so naprodaj. Živinorejec, ki je dobil nagrado ali vsaj „pohvalno priznanje", ima upanje, da bo žival na razstavi, zdru -ženi s plemenskim sejmom, dražje prodal, kakor pa doma iz hleva. Zato je dan ali dneve razstave in li-cenciranja objaviti pravočasno v vseh listih. Tak dan tvori praznik za vse živinorejce v dotičnem razstavnem (licencovalnem) okolišu in vabilo na izlet vsem kupcem ali ljubiteljem lepe živine. Na razstavah se Človek lahko veliko nauči — zato je tudi za vsako razstavo plemenske živine delati največjo reklamo v vsej pokrajini in državi, ter tako pripomoči do čim največje udeležbe živinorejcev, kupcev in ljubiteljev napredka. Živinorejci,? pozor pred slinovko in 'parkljevko! Da se prepreči prenos kužne živinske bolezni-slinovke in parkljevke iz nemške Koroške in nemške Štajerske v Slovenijo, je izdala deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani naredbo: Dognano je, da je več okrajev Koroške in Štajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji, zakuženih po slinovki in parkljevki. Ta kužna bolezen se nagloma Siri in je zelo nevarna živinoreji. Zakuženi so skoro vsi okraji Koroške in Štajerske,. ki pripadajo Nemški Avstriji, zlasti okraji: Sv. Vid Spital, "VVolfsberg in Smohor na Koroškem , Judenburg, Hartberg, Nemški Lonč, Gradec in Lip-nica na Štajerskem. Da se prepreči prenos te nevarne kužne bolezni v Slovenijo, zlasti v naše obmejne okraje, se do -ločajo sledeče varnostne odredbe: 1. Strogo je prepovedan vsak uvoz parkljate živine kot goved, ovc, koz in prašičev bodisi po že -leznici ali drugače iz vseh krajev Koroške in Štajerske, ki pripadajo Nemški Avstriji. 2. Prepovedan Je vsak promet s paitljato živino iz glaiovalnega, pas» B y jj^ts A in tafli ias-pnofeiA. 3. Osebam, ki prihajajo po svojem poklicu v do-tiko s parkljato živino, torej: mesarjem, kialcem, gostilničarjem, živinskim trgovcem, rezarjem. kon.;ačem itd., katerih bivališče je v enem navedenih političnih okrajev Nemško Avstrije, je strogo prepovedano, hoditi v Sloveniji od vasi do vasi ali od dvorca do dvorca v kakršenkoli namen. Za prestopke te naredbe so določene zelo ostre kazni. Naše kmetsko ljudstvo naj vsak tozadevni prestopek v svojo lastno korist nemudoma naznani ob -lasti. v Posestniki mariborske okolice pozor! Se enkrat opozarjamo na velevažni shod, ki ga priredi prihodnjo nedeljo, 5. septembra Kmetijska podružnica v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta). Začetek ob 9. uri dopoldne. Gospod inženir, ki vodi napeljavo električne sile iz Fale in vso! inštalacijo v mestu, bo okoliškim posestnikom sam razložil vse, kar jim je treba vedeti, da si tudi morejo dati napeljati električno moč na svoja posestva. S to močjo se bo dalo razsvetljevati vso hišne prostore, goniti vse vrste strojev, likati perilo i dr. Potemtakem je uporaba lalske električne sile za vsakega posestnika mariborske o -kolice največjega pomena; raditega vabilo na shod ponavljamo. Sme pa priti vsak, Idi se za stvar zanima, Tudi ženstvo naj ne izostane. Invalidski davek. V državnem proračunu za leto 1920-21 najdemo dva nova davka in sicer invalidski davek in davek na poslovni ali kupčijski promet Dohodki invalidskega davka se bodo porabili za invalidske podpore. Ta davek se bo pobiral od svote vseh neposrednih ali direktnih davkov, kot od zemljiškega, hišnega, pridobninskega, dohodninskega in plačarinskega davka in se bo pobiral sledeče: Do 80 K direktnega davka bo plačati 8 K invalidskega davka, do 200 K 24 K, do 400 K 48 K, do 800 K 90 K, do 1200 K 148 K, do 2000 K 24S K, do 2800 K 348 K, do 4000 K 500 K, do 6000 K 756 K, do 8000 K 1040 K, do 12.000 K 1680 K, do 16.000 K 2400 K, do 20.000 K 3200 K, do 28.000 K 4760 K, do 40.000 K 7200 K, do 60.000 K 11.400 K do in 80.000 direktnega davka pa 20 %. Na invalidski davek ne bo prav nobenih doklad. Ta davek dobimo gotovo, ker je finančni minister že dobil nalog, da izdela pravilnik za razdelitev in pobiranje invalidskega davka. Ponarejeni bankovci. V naši državi krožijo v prometu zelo dobro ponarejeni 20 dinarski ali 80 kronski bankovci, katerih je od pristnih zelo težko razločevati. Splošna barva ponarejenih bankovcev Je bolj svitla in boljoranžna, dočLm je temeljna barva pristnih bankovcev bolj roza barve. Tukaj je treba največje pozornosti. Predno sprejmeš kak tak ban -kovec, dobro ga primerjaj s pristnim, ali pa vprašaj veščaka, da ne boš trpel škode. Torej naše kmetsko ljudstvo, pozor! Hmelj. Zatec, dne 25. 8. 1920. Tu še ni pojasnjen semenjski položaj, ker trgovci čakajo, kaj bode ČehoslovaSka vlada določila glede izvoza hmelja; za sedaj se plačuje vseskozi po 3000 K č. za 50 kg (to je 10.500 K (naših) za 100 kg). Na semenju v Niirn -bergu je čvrsta kupčija po 2300—3000 mark za 50 kg «to je 9200-12.000 naših K za 100 kij). — ■ ■■ ■ ■ .Jlff__ Viiaarstfo. Jugoslavija še nima svojega strokovnega glasila za vinarstvo, kletarstvo in vinsko trgovino iz katerega bi črpala informacije zase in orientirala inozemske vinske trge. Zato je še mogoče, da pišejo no-vopečeni — jugoslovanski židi iz prejšnje Ogrske v nemške strokovne liste poročila, kjer pravijo, da se bo letošnji mošt dobil v Jugoslaviji po dve kroni m morda — še ceneje. Cehcslovaška nima skoraj nobenih vinograde»', zalo je navezana na uvoz. Vsled bojkota Madžarske je bil prekinjen uvoz vina iz te države, sedaj pa se je začela vinska trgovina zopet živahno razvijati, kakor kažejo prošnje vinskih trgovcev na ogersko vlado za izvozna dovoljenja. V preteklem tednu je bilo strokovni komisiji za vinski eksport v Budimpešti predloženih nad 20,000 prošenj, večinoma za izvoz vina na — CehoslovaŠko. Jugoslavija pa spiP Nemška Avstrija je baje z odlokom finančnega ininistr -stva od 12. avgusta t. 1. št. 40 Vlg. 112 dovolila prost izvoz prazne vinske posode za nakup vina* Jeli še vlada pri nas uvozna prepoved, mi ni znano, vse -kakor pa bi se morala odpraviti, da se olahkoči promet med obema državama. Nemška Avstrija je dose-daj porabila največ našega vina' in ljudstvo je navajeno na našo kapljico. Ogrska vlada je dovolila z odlokom št. <5710-1920 prost izvoz vinskega mošta — zavretega in ne-zavretega, od 5. septembra do 81. oktobra 1920. Kupcem in prodajalcem ni treba čakati po več tednov in mesecev na izvozno dovoljenje, ampak zadostuje, da predložijo pobotnico črez prodano vino v znesku, ki odgovarja inozemski valuti. Za vsak liter izvoženega mošta pa se mora plačati 1 K 50 v. Iz Jugoslavije bi bil izvoz cenejši, kajti pri nas znaša izvozna carina samo 5 dinarjev za hektoliter, to je 20 K ali 20 vin. za liter. T-u;li naša država bi morala dovolijti prost izvoz vinskega mošta, vsaj od 20. septembra ílo 1$. novembra t. 1. Seveda bi morala v tem slučaju tudi skroeti za potrebne vagone. Prire Sv. Pavel pri Pre; luu. Novo ustanovljena prostovoljna požarna bramba Sv. Lovrenc priredi 8. t. m. veliko vrtno veselico na ' rtu g. podnačelnika Matevža Kupec. Svira polno* >< dna zabukovška godba. Ker se čisti dobiček porabi m nabavo novega o-rodja, p« prosi za obilen obisk! Sosedna društva pa pflMbno, B&f ae &a aafio jjrircdiiev oasejp. n Stran 4, SLOVENSKI GOSPO DIE. 2. septembra 1980. | Mala iZOf ¡nili 1.1 i taznai Lepo kmečko četrt ore cd Rimskih topli«, se da pod zelo ugodnimi pogeji v najem. Ziviao it nekaj orodja mora imeti najemnik sam. Pojasnila dajo žap-njiki urad t Rimskih toplicah. 772 Išče vsake vrste se sprejemajo v popravil«. Zaloga nr, zlatnine in srebrnine. Seoe zsaerse. Postrežba točaa. JAH mmi HAMIR Grajati trg t grada (Sarg). se v najem večji P" m!in s posestvom ali pa gostilno s posestvom. Ponudbe na upravnišive Slov. 6tosp. pod štev. 776. Kupi Ml Gornji deli čevljev § se hitro i« dobro po meri izdelajo -Sadi pošiljajo po pošti. Koroška sesta 64, Vešiack, Maribor. 647 Primešaj krmi „MAST1N"! Enkrat na teden krmi pest redil-nega praška M as ti n. Ob pomanjkanju krme, k» se uporabljajo nadomestka sredstva za krmil», pa se primeša dvakrat Diefcetični prašek Mastin je d»bil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, t Pariz«, v Rimu in nn Duoaja. Tisoči gospedarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat pozkusijo in ga ponovno rabijo. 6 zavejev praška Mastin zadostuje za 6 meiesev za enega prešiča sli vola. Ako ss Mastin pri Vts v lekarnah iu trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina. SO-SO poštnine prosto na dom. Mazila zoper garje (naftoaraazilo) uniči pri ljudeh garje, liiaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. En lonček un pošti K 1250. LEKABMA TSKiOCI, Ljubljana. tsx Zraven rotovža. POZOR! Cene ogromo padle! Velikanska zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga v trgovinah KARAT & ŽURMAH Sv. Križ— Rogaška Slatina — Ratanska vas. Razpošilja počeli Jugoslaviji! Brio]avi: „Natžur" Bog. Slatina Telefon it. 3. 755 B/ ,1 „ od ruskih vračajočih se JVUt? vjetnikov ve kaj o mojem sinu Edmun du Herzoga. Bil je podčastnik pri 9. stotn. 87. pp. boril se je zaietkom svetovne vojne v Karpatih ter je od 31. novembra 1114 pegreia«. Kdo ve kaj bližjega o njem iz poznejše dobe, naj blagovoli takoj sporočiti očetu Ferd. Horzoga, trgovca v Ljutomeru. 756 Obča! zbor ™ii! nlce na Dobrni pri Celjn se vrši dne 12. septembra po rani sv. maši jj v prostorih urada. Dnevni red: | 1. Poročilo fankcijonarjev. 2. To- I litev načelstva. 3. Volitev nadzor- ? stva. 4. Slačajaosti. Ako občni \ zbor ni Bklepien, se pol ure nato j vrši občni zbor in je p» pravilih ( ob kakršni koli udeležbi sklepčen. ' 753 i ITrt-» cjotni nimaiB kapitala J\.ei h« lil iižem „kompa- jona" za kem. tovarno toa etnega in drugih predmetov. Trgo»ska ^ izobrazba iu pogoji, glavno je do- * nar. Ponudbe se prosi: F. Lehao, Maribor, Aleksandrova cesta 64/1. 783 _ .. sB^-mKBmHmiHaeaaiiOCTeTPssisaa C -.¿¿-s tiMsSsieiačititt^Jbiii Lastoiki g«zd«Y pozor! idor želi Bvoje gozdove, ki bo za »sekati, prodati poštenemu Iss-aerca trgovcu, naj naslovi z naredim velikosti gozda, tozadevne ponudbe na spravo lista. 609 Kosti Ščetine, stare železo, Bja odpravi rJADRAN", AnoBčna okspedicija, Maribor, Gsspoika aliea 44. 771 -v-- Čevljarski stroj za votijoaje iu kotita se prednje v Maribora Mlinska aliea 1, na dvorišču na desne. 7&2 t Fliecah Anton Hoste deželni in mestni zid. mojster v | Badvanja št. 55 pri Maribora se £ priporoča in prevzame nove stavbo \ predelovanje, popravljanje in pre- p kri vanje hiš, popravljanje'cerkev stavi male spomenike (kapele) od navadnega do najlepše ja v njegovo obrt Bpad&jočega dela, načrti in proračoni primerni. Z odličnim spoštoranjen 764 Anton Hosto. Prostovoljno gasilno društvo občine Staran«vavas priredi v nedelje dne o. septombra popoldne ob 4 uri tombolo v gostilni gosp. Nemec na tiorioi. Vabijo se posebne vsa sosedna društva. 787 Posojilnica preda njeno tik cerkve ležečo hišo. Ponudbe naravnost 785 Predaja mlina K knez Trantmansdorffovi graščini Negova spadajoči mlin, ležeči v občini Ivanj-ševci na Sčavaiei, je na predaj. Reflektanti naj svoje ponudbe najkasneje pošljeje * do 30. septembra oskrbnižtvH ž graščine Negova, p. Ivanjci, \ katero daje tndi natančnejša ; pojasnila. 768 j Proda se lepa kmetija s prav lepimi poslopji, dobrimi I travniki in rodovitnimi njivami, lepim goedem vinogradom in prav lepim sadovnjakom, v e t krasni legi. Več pove aprava lista pod „lepa kmetija". 760 Vinske sode M že rabi'ene, toda dobro ohranjene proda Mariborska mlekarna in tovarna za sadae konserve zsdr. z o. z. Maribor, Aleksandrova cesta 63. 779 GJasovir Sr^iT»- mofon, avtomat, sobni gramofon, fotografiČDi apa rat, daljnogled, uro, razne žspne ure, ltp nakit, usnjato torbico, potovalno košaro, torbico za skte, lepo lisičjo kožo, razne podobe, zrcala, salonske preproge, zastore, svetilke, vaze, ko-zaree, ka.in servis, knjige, leksikon, sekirice, igrače, kistno garnituro, gladilnik, stroj za rezanje špeha, pužo za obleko in rszno drugo preda J. Schmidl, Maribor, Koroška cesta 18/L 773 Pi^aJí» CA msla tovarna v i I SO Hočah. Ponud- be na mlekarno Bernhard, Koroška cesta 10. Maribor. 763 PrAflilT*! ■0T# rinsko po-± I v Um. 111 B0d9 7 TStki re_ likosti, prodam sHvovko na debelo in drobno, laneao aomo ter vso vrste žita. Franje 'Širin, trgovina mešanega blaga. Vej. Križ, Hrvatska. 757 Kmetijski stroji kakor kaltivatorji, dvojnato brane, sadni mlini, okojovaluiki, čistilniki za žito, robkalniki za koruze i.t.d se dobijo po selo ugodnih cenah pri ftospodarski zadrugi v Celju, Gospoeku aliea 23. 7s4 TT „u > kobila in oprava se 51 w "J V proda. Mlekarna Bernkard, ierožka cesta 10, Jfa-ribor. 764 SIftižfc# s Ižee or, v vsaki občini "" esoba, ki bi prevzela zbiranje rabljenih poštnih znamk viake vrsta. Ker je zasla-žekUhok, po marljivosti precejštn, se ta posel priporoča posebno invalidom. Ponudbo naj so pošljejo takoj na naslov: IVAN OSWALD, Velikove«, Koroške. 758 Spreten majer so sprejme pri Mariji Mariji Li-ninger, «aribor, iioroščova al «a 32. (Volksgsrtenstr.) 782 TT/«ikyi«./» Be »Prsj^s takoj LttJICt T trgovino Ludo-vika Šešerko na Irlanini, p. Sevnica. 769 Sodarski vajenec se pod dobrim pogojem sprejme. — Rabim do 50 kg suhe rogoie tudi sveže. Ponudbe na Joaip Zvonar, sodar, Slovenjigradec. 778 Kot viničar £er s 6 delavskimi močmi v bližini Mar bara išče službe. Dolgolstaa spričevala na razpolago. Več pove Marija Pettk, Pobrežje pri Maribora 57. 775 Trgovski pomočnik kateri je tudi zmožen v manipulaciji z jejei, se sprejme pri tvrdki Ed. Suppaisz, Pristava, 777 Organista SaVS pisuje vsled smrti prednika pri Sv. Rnperta nad Laikira. Pošta Sv. Jurij ob Jažni žel. Dohodki debri Oglasi na župni urad. 781 Tk^Vlo se sprejme v restav-l/CSvitt raciji aoršsk (jažai kolodvor) Slov. Bistrica. 768 Krojaški ponočBik, pošten ia dobro izvežban se takoj sprejme Roman Pušnjak, Sv. Lov-reno nad Mariborom. 765 Prodajalka zelo izurjena v manufaktari in spe-csrijski stroki ne pod 22 let sttTa zmožna siove sskega in nemškega je.«ika, se sprejme. Hrana in stanovanje prosto. Ponudbe z zahtevo plačila na tvrdko Franc Iglič v Ptuja. 767 3 viničar. di *Mne s 4 do A delavskimi veémi sprejme oslabništvo grof Pahta, Zgor. 8v, Kungota. 681 Spreten Švicar za 39 do 40 krav se sprejme proti ' dobri plači pri Mariji Lininger, Koroščeva nlica 32, (Velksgarten-strasse.) 781 Slovenci širite „STRAŽO,, Veletrgovina Str mecki raz reže celo zalogo platna, cefirja, tiskanine, volne, hla'čevine in sukna v ostanke ter ra (pošilja iste po čudovito zaižaai ceni v zavojih po 560 K in 1000 K. Blage je angleškega, francoskega in italijanskega izvora. Kar ne ugaja se zimenja aU vrne denar. Pri naročilu več zavojev se priložijo rasaa darila. Veletrgovina ia razie&jaiia .STERMECKI, Cilje, l\mw. PiiOCiC^vA ^ minute od X vBCSl V U, jHŽ. žeI. postijo na okraji i cesti, lepa, hiia n 4 sobami, hlev, kozole, svinjski hlevi vse v dobrem stanu na proda V*i pove Jakob Koštomaj, Šent Jurij ob juž žel. 762 P«dpisa*i SM* žalujem besede, ki so bilo naperjene napram gg učiteljema Tono Fink in Lnivik Burja na Poioii-šaku, dr. namreč popivat« omenjena gospoda na račun „Ljudske kijižnice" na P^lonš»ku, kot popolnoma neosnovane in se zakva-ljnjom isKsorauima, da sta odstopila cd nadaljnoga sodaijskega postopsnja. Ob enem darujem za „Ljudsko knjižniče" naPolsnšaka 56 K. 786 Frtn« Meš^t», posestnik na Poleušakn pri Ptuju. imele km. m h^^ete kml kupit?! Iščete sluSSse! IiisefirsjicTrMMfe In uspeh |egotovi Hočete kupiti po nizki ceoi ? ? Potem si oglejte veliko zalog« čevljev 701 dekolecic (gamaš) oblek perila torbic za trg potnih košar in raz. galant. blaga ter vrvi iz prave konoplje pri Jakoba Lah, Maribor, Glavni trg štev. 2. tmkmne paremente društvene zasfaie ÍMotfiQMa»«'*«««". * _ veseličnc znake od najpri pro štej še do m jfinej še izvršitve dobavlja Hnfen Spali registrovane zadruge s omejeno zavez« ~v Gornji Radgoni, ki se bo vršil v nedeljo dne 19. septembra 1920 ¿«poldso ob 11. uri v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni DNEVNI RED: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega «bora 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Izključitev enega člana aačelstva. ». Volitev dveh oziroma trah članov načelstva. 6. Slačajnosti. Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smislu pravil pol are pozneje na istem mesta in po istem dnevnem reda dragi občni zbor, kattri pa sklepa veljavno brez ozira, na število zastopanih zastopnikov. Načelstve, arna ŽAGA v Rimskih Toelicsh ™ prevzame vsako vrsto mehkega in trdega ekroglega lesa v raziaiatnje proti kelaotai pestrežbi. Globoko potrti javljamo žalvstnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in zna&cem tužno vest, da jo naš iskreno ljnbljeni sinko in brateo LOJZEK, " član orlovik. naraščaja In ačeneo IV. razr. t Slivnici v četrtek dne 26. argita ob 4. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere, po Kratki a makepolni »oiezni v ob-ni bolnici v Mariboru v 14. letu svoje staro iti bogu-vdaHO preminul. Zemeljski ostanki so se prepeljali dne 28. avg. iz Maribora v Slivnico do hiie žalosti, odkoder se je vršil pogreb ob pol 16. nri predpoldno aa doma to pokopališče. Vsem, ki so našega nepozabnega Lojzek» spremili v tako ntnogobrojnem številu še na zadnji poti, se prisrčne zahvaljujemo; posobse še čast. duhovščini pevskemu zboru za ganljive žalestinke in gdč. učiteljici Bregant za spremstvo nčencev. Prisrčno zthvalo izrekamo pa še orlovskim odsekom: Slivnica, Hoie, Fram in Maribor, ki so v ttko obiloem šttvilu izkazali svojemu bratu še zadnjo časti Bog V»m povrni! Dragi Lojzek: na svidenje nad zvezdami 1 Slivnica, dne 29. avgusta 1820. Jožef In Ivasa Kolmdn, starši. Josip brat, Anioa, Mlolka, Bszita, Balčlka, sestrice. 789 ii» K nič tt*Vrívüf) drnáfcv». fvíwvnwí «»«srirel* jPymttjo Žab«! Ttelr ÚtkKfP» err« CWI» r