Uto IL PoStnlna plačana o gotoulnl. Ljubljana, sobota 17. julija 1920. Štev. 159. NI LIST Csna po poiili za cele leto .HM— a pol IfftB . K ir— za četrt leta. 1 zrni mesec. . H 7 — Za Ljabljano meseCno 71 la InouBstvo Bnitae B ir— Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. S Oredn. telefon štev. SO Posamezna številka 60 vin. _ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. ^markacijska črta na Koroškem v nevarnosti? Va »--Jjana, 17, julija. Iz Koroške dobi-s° k* Za ^nem vprašanja, če je res, ® B6 i ^emar^acMska črta med cono A Jter °^Pravila. Ljudje so v velikem strahu, Bili SC • c nov^ pogromov, ki bi jih uteg-vPrizoriti Nemci, če odidejo iz cone A naše straže, Mi ne moremo verjeti, da bi ententa kaj takega nameravala, vendar pa kličemo merodajnim krogom: Pozor! — Ne dajmo, da nam meri Pariz z drugo mero, kot pa d'Annunzijevim junakom na Reki, Sicer pa o tem še spregovorimo. N&rodno predstavništvo o dogodkih na Primorskem. jej Belgrad, 16. julija. Današnji 112. *Wvii’«eS*anek začasnega narodnega predor Jk Va 'e °tvoril podpredsednik dr. Rile n -• *' ur* popoldne. Tajnik ManoilovlČ odik zapisnik zadnje seje, ki se je 0br» brez izprememb. '“SUN CI ZAHTEVAJO POJASNIL O TRŽAŠKIH DOGODKIH. in so se prečitale došle prošnje Proj • .^e> k* s0 se odkazale odboru za pe]an,le *n pritožbe. Med vloženimi inter-dr g«.! je bila tudi interpelacija posl, • "jnka Puca radi tržaških dogodkov, vr8j 0 končanih formalnostih je prišlo na G0s° ^rašanje, ki ga je stavil posl, Jožef r®di'? ar na ministrskega predsednika fici Sodkov v Tolminu, Prvačini in Go-iu »P0Vc>dom proslave praznika sv, Cirila itrA* . Prei nego je odgovarjal mini-ro^n1 Predsednik, je izjavil predsednik naše ye?*a Predstavništva dr. Ribar: »Ker je *edoe P°^°bnih vprašanj, hočem dati be-stfji. e ostalim vprašalcem, da more mini-v,e ^ Predsednik odgovoriti skupno na 2^.a*o *e besedo poslanec Alek- (Šumadinec), ki izjavi: »V na-Važn'KSKU se P*®e v zadnjem času mnogo o lijaoi ^°S0eni uuguvui na j ai v listih o zavzetju Bakra. Hočete li j . e^i vse energične ukrepe, ki so do- Naj ' ®ašega naroda, proti takemu nasilju, v fj. v.edo, se je {0) kar Se je zgodilo ’n ostalih krajih, dogodilo v sami i ranf1^' (Burno odobravanje,) Mi bomo *ih h° ^ rami storili vse v obrambo na-tlaVajfV*c' Poslanec dr. Čok iz Trsta je olojjp nato dogodke poslednjih dni v ^ Janih krajih zelo izčrpno. Med njego-*rfVOrom ie padlo mnogo ogorčenih tflCev raznih postancev. Na koncu svo-tet, jj. Vora je hvalil italijanski proletari-?Iova1 i? n* botel udeležiti plenjenja jugo-Ujavil SKe^a imetja. Tržaški proletarijat je italija’ fa teŽa noče storiti in ako bi jih nacionalisti hoteli siliti k sode-ie bi delavci stopili v stavko. Izrazil sožalje trpečim bratom ter zahte- i* Povrnitev škode, predvsem 8ov0rr°. n* dom v Trstu. H koncu svojega ^ za^^eval< nai vrhovni svet v Pa-. enef naj se Italijanom odvzame Haj zasedenim ozemljem ter da se 1)anska vojska zamenja z vojsko zanosi °V’ X kateri naj bo zastopana tudi ^Uje OVeas^a vojska. Zatem je stavil vpra-tiec drna* ^inistrskega predsednika posla-• Akačič radi dogodkov na Reki, ^TRSM PREDSEDNIK GOVORI. ,edjiUta j° i®P°vzel besedo ministrski pred-sP°dal p' . i^enko Vesnič in izjavil: »Gornja ', .°čem prosto odgovoriti na vpra-^UtkJ i ?r so bila stavljena. Do tega tresla iKr.a‘jevska vlada nima o tem obve-►rinav,e ®a^ar zavzet. Vest o tem je bitega De<,ena P° raznih osebah, toda uradne je ?0r°čila ni. Mi tudi ne verujemo, da 0 2žodilo, Istotako kraljevska vlada Sokj ra~le|a poročila, kaicšni so bili t>rV ,^rici povodom proslave narod-b «olil, a2lMk? sv> Cirila in Metoda, razen * ^ v časopisih, O dogodkih na irebn0 jam° določnih podatkov in je po-N1110 moV6. P^pričamo o njih. Kolikor r°dn0 l’ b°mo naše pravice varovali, predstavništvo more biti prepri- čano, da ne bomo od teh pravic odstopili. Kar se tiče Trsta, ima kraljevska vlada vsekakor eno poročilo. To je poročilo našega delegata v Trstu, To poročilo je bilo tukaj sprejeto dne 14. t. m. in se glasi: »Včeraj je drhal demonstrirala povodom splitskih dogodkov. Tolpa je popolnoma uničila pohištvo delegacije na Beneškem trgu (Piazza di Venezia) in moje lastno. Pisarna odelka za izdajanje potnih listov v Mazzinijevi ulici istotako poustošena. Storil sem potrebne korake pri gavnem mestnem komisarju.« Po sprejemu te brzojavke je takoj istega dne, 14, t, m, kraljevska vlada poslala svojemu zastopniku v Rimu nastopno brzojavko: »Pri demonstracijah včeraj zvečer so na konzularni agenciji v Trstu demonstranti oplenili in opu-stošili pohištvo agencije. Prosim zahtevajte nastopno: 1, Poročilo generalnega civilnega komisarja v zadevi agencije, 2, Pravično povračilo škode za opustošene stvari, Prosim, izvršite to takoj in poskrbite, da dobite čimpreje odgovor,« Ta brzojavka je bila odposlana dne 14. t. m, takoj po sprejemu poročila, ki sem ga vam prečital, in do tega trenutka, ko mi je čast govoriti pred vami, še nimam poročila iz Trsta, niti izvestila iz Rim. Jutri bo naročeno zastopniku v Rim, da pričakujemo možnosti, da se bo za ostale zadeve v Trstu čimpreje zavzel in bolje ter točneje informiral ter da pošlje tozadevno poročilo kraljevski vladi. Po tej ugotovitvi smatram za svojo dolžnost, da v imenu kraljevske vlade izrazim sožalje gg. poslanci, našim bratom, ki so v teh razmerah in pri teh dogodkih po došlih vesteh toliko prestali in pretrpeli. Imeli bi pravico, da ta čustva sožalja izrazimo tudi državljanom druge krvi in narodnosti, s tem večjo pravico in z večjim srcem jih moremo izraziti našim bratom ne glede na to, na kateri strani naših mej se nahajajo v tem trenutku, Ako so, gospoda, točna poročila, ki so jih prinesla javna glasila o tem, kar se je zgodilo v Trstu in drugih mestih, ki so v tem trenutku zasedena po Italiji, potem meče to temno senco na sosednega, še vedno rečem, prijateljskega italijanskega naroda. (Hrupni protesti in medklici.) Jaz upam, gospoda, da se bodo potomci Garibaldija in Mazzinija, prvakov v zgodovini velikih narodov, da se bo italijanski narod kot tak zavedal svojega položaja v svetu ter zavedal odgovornosti, ki jo nalagajo s takimi dogodki na njegova ramena storilci, za katere v tem trenotku nima polne možnosti, da odgovarja, da bo ta italijanski narod na|el pot in način, da se v teh dneh opre na svoje dostojanstvo in čast. Jaz verujem v to, ker verujem v zdravo zavest tega naroda, ter upam, da bodo to potrebo uvideli vsi resnični italijanski patrioti in vsi častiti državljani Italije. To pa med tem ne oprošča kraljevske vlade od njene dolžnosti, da mora v prvi vrsti skrbeti za varstvo svojih interesov, svojih pravic in svojega dostojanstva. Tudi kraljevska vlada se zaveda svojih dolžnosti, upošteva istočasno težavne razmere, v katerih se nahaja vsa Evropa in ves svet spričo dogokov, skozi katere smo šli in kakršnih v zgodovini človeštva ni podobnih. Kraljevska vlada, zavedajoč se svojih dolžnosti, bo vedno storila, kar se v interesu svetovnega miru zahteva od nje in vsakega, in to je, da se obrne na vrhovni svet zaveznikov, da mu položi na dušo, da povzročajo taki dogodki svoje politične vplive, 8a je moralna odgovornost in njegova dolžnost, da stanju, ki so mu izvor taki žalostni in težki dogodki, čimpreje napravi konec, To je gospoda, kar mi je v imenu kraljevske vlade čast odgovoriti in kar morem odgovoriti V tem trenutku vas prosim, da se s tem odgovorom zadovoljite.« Zatem je govoril posl. Aleksa Žujovič, ki je povdarjal, da je interes Italije in naš v lojalnem sosedstvu. Naš narod se uničiti ne da. Kdor misli, da bo nas zatrl, se hudo moti, Mi nismo zaman izgubili poldrug mi-lion žrtev. Zakaj to bojevanje brez napo- vedi vojne in trpinčenje nedolžnih? Ako Eride do obračuna, bomo mi zmagovalci, er sta na naši strani pravica in Bog, Posl, Gostinčar izjavi, da se zadovoljuje z odgovorom vlade, upa pa, da se vlada ne bo zadovoljila s kakim praznim odgovorom, Prepričan je, da bosta zmagala pravica in pravo. V zmoti. Nasilna socializacija, kakor jo je izvedel komunizem v Rusiji in na Ogrskem, se je popolnoma ponesrečila, To priznavajo komunisti sami. Socialisti na Nemškem, v Avstriji in v Čehoslovaški republiki, kjer imajo, oziroma so imeli pretežno oblast v rokah, niso imeli poguma, da bi napravili socializacijski poizkus v velikem, marveč so se le oddaleč, le teoretično lotili tega vprašanja. Pokazalo se je pač, da je gospodarstvo jako umetno sestavljen stroj, ki se takoj pokvari in ustavi, kakor hitro poseže vanj drzna ali nerodna roka nasilnega diktatorja ali sivega teoretika. In Če se gospodarski stroj ustavi, imajo od tega največ škode tisti, ki naj bi jim socializacija prinesla pomoč: delavci. Nasproti socializaciji je torej povsodi nastalo veliko nezaupanje, celo med socialističnimi vrstami. Med nemškimi socialističnimi teoretiki je celo padla beseda, da je zaenkrat sposoben velekapitalist bližji delavskim interesom nego proletarska diktatura. Ni čuda, da je spričo vsega tega začel kapitalistom zopet rasti greben, To pa tembolj, ker so socialistični voditelji v teh kritičnih časih, ko se kopljejo in grade temelji novega družabnega reda in se kuje daljna bodočnost delavskega razreda, zanesli med delavske vrste globok razdor. Namesto da bi te vrste tesneje strnili in jih v polni moči vodili v boj proti kapitalizmu in kapitalističnim težnjam držav, se pa prekljajo med seboj in streme na eni strani za pogubnimi anarhističnimi cilji, na drugi strani pa za ministrskimi sedeži. Poleg tega pa vodijo najbesnejši boj proti vsem drugim delavskim organizacijam, ki ne trobijo v socialnodemokratični in komunistični rog. Kapitalisti vse to z veseljem opazujejo in mislijo, da je zanje vsaka nevarnost minula. Mislijo, da se začenja nova doba njihovega najneomejenejšega gospostva in da mejo začeti z novimi pritrgovanji in s kratenjem že pridobljenih pravic. Socializacija, mislijo, da se je razpršila v nič kakor prazna sanja proletarskih množic, Povedati moramo kapitalistom, da so v veliki zmoti. Najsi se nasilno izvedena socializacija komunističnim diktatorjem ni obnesla — ideja je kljub temu zdrava in prava. Kar se ni posrečilo anarhiji, se mora posrečiti v državah, kjer vlada pravo in red. Anarhistični komunizem jemlje vsem vse, a ne daje nikomur ničesar, zato tudi nihče delati noče. Pravi, urejeni, t, j, krščanski socializem pa jemlje samo tisto, kar ima kdo po krivici in odveč in daje vsakemu, kar potrebuje in kar mu po večnem božjem pravu gre, Tu je delo vsakemu ne le nravni zakon, ampak tudi nravna potreba; tu se vsak zaveda, da dela vsak za vse in vsi za vsakega. Pod takimi pogoji je socializacija ne le možna, ampak nujna zahteva socialnega razvoja in socialne pravičnosti. Zato krščanski socialisti slej ko prej vztrajamo na ideji in zahtevi socializacije, ki naj se izvede bodisi potom države, bodisi potom zadružništva — ne čez noč in z odpravo zasebne lastnine, ampak postopno in pod vsestran-sko-pravičnimi pogoji. Še manj kakor socializaciji se pa delavstvo misli odpovedati že doseženim pravicam in novim zahtevam za izboljšanje svojega položaja. V tem pogledu je za kapitaliste boljše, da se ne udajajo nikakim zmotnim nadam. Bolje bo zanje, da skušajo sporazumno z delavstvom najti zlato sredo med svojimi in delavskimi interesi. Ta zlata sreda se bo tudi vselej dala najti, ako bodo kapitalisti prav umeli svoje koristi in ako bo delavstvo hodilo po trdnem in zanesljivem potu krščanskega socializma. Materialistični socializem in anarhistični komunizem pa vodita delavstvo in družbo .v pogin. v V bo|u za strokovno organizacijo. Med socialnimi demokrati in komunisti se bije ljut boj za strokovno organizirano delavstvo. Kdo ima danes večino, je težko ugotoviti, se zdi enkrat, da delavstvo zapušča »socialpatriote« in pristopa na komunistično stran, drugič pa se zopet igra obrača narobe. Tako napenjata oba nasprotnika vse sile in sicer prvi, da obdrži, drugi, da pridobi. — Mi pa, ki motrimo politično borbo obeh, smo si ustvarili sledečo sodbo: Zapeljano delavstvo je odprlo oči v hipu, ko je začutilo, da je bil evangelij, ki so ga oznanjali socialdemokrati leta in leta, le kopa sladkozvenečih fraz, ki so ustvarjale proletarijatu gradove v oblake, medtem pa je iz delavskih žuljev izrastlo nekaj, s čemur so se okoristili le »zaved-nejši« voditelji mas. — Bilo pa jih je nekoliko, ki so se sicer tudi šteli med prvoborce za ljudske pravice, vendar jim »usoda« ni bila v toliki meri naklonjena. In rekli so: Ločimo se, ustanovimo novo stranko ter osvojimo delavstvo. Mi nočemo ministerijalizmal Tako so nastali slovenski komunisti. (Da ne bode »Naprej« {»isaril, da je komuniste iznašel »Večerni ist«), Ako je delavstvo spoznalo v prvih demagoge in sebičneže, kaj naj pričakuje od drugih, ki so (nekateri vsaj) v socialistični osivelosti izpremenili svojo taktiko? Česar se človek v mladosti nauči, star zna. Navada — železna srajca in te srajce bivši socialisti ne bodo mogli več odložiti. Šlo bode naprej, čeprav morda v iz-premenjeni obliki, cilj pa ostane isti. Vprašanje je Ie, ako bode preizkušeno delavstvo hotelo nasesti nastavljenim limanicam. Kaj tedaj preostane? Odgovora ni potreba. Spametovani proletarijat bode stopil v one vrste, kjer se zasledujejo edino-le njegovi lastni interesi brez sebičnosti in koristolovstva. NA RAZVALINAH V TRSTU. LDU Trst, 16. julija. Okoli razvalin »Narodnega doma«, ki do danes niso bile zastražene, se klatijo cele gruče tatov, da odneso še one predmete, ki jih ni uničil ogenj. Včeraj zjutraj so našli karabinjerji v pritličju in celo v gornjih nadstropjih še gorečega »Narodnega doona« kar 14 sumljivih oseb, ki so zbirale in odnašale predmete, ki jim je ogenj še prizanesel. Ob sedmih zjutraj je več sumljivih elementov, kakor poroča »II Lavoratore«, z vozom odpeljalo ostanek gledališke garderobe in železno blagajno, najbrže iz portirske lože hotela »Balkan« z 11.000 lirami. Tudi iz obsežnih skladišč porušene spedicijske tvrdke »Balkan« je bila odnešena velika množina blaga. Škoda se ceni samo tukaj na preko pol milijona lir. Drhal je skušala iz teh skladišč odnesti tudi 3 železne blagajne, od katerih je bila ena že popolnoma razbita. Škoda, povzročena od italijanskih vandalov na slovenskem imetju v Trstu, se še ne da ugotoviti, »II Lavoratore« jo ceni optimistično približno na 30 milijonov, kar je očitno prenizko. Od tega odpade glavni del na razrušeni »Narodni dom«. Veliko škodo ima jugoslovanski delegat Markovič na trgu Venezia, ki trdi, da zna, ša vrednost njemu uničenih stvari pol milijona lir, — Italijanske oblasti so izvedle razne hišne preiskave, ker iščejo, kakor trdovratno zatrjujejo nacionalistični listi, municijo in orožje, s katerim da so Slovenci streljali iz »Narodnega doma« na demonstrante. Tako so se izvedle preiskave v odvetniških pisarnah dr. Wilfana, dr. Rybara, dr. Abrama in dr. Agneletta, a o orožju ni bilo sledu. Tudi v raznih privatnih hišaK so se izvedle hišne preiskave, ki se še nadaljujejo, Cim bod® mogoče pre- Stran 2 »Večerni list« dne 17. julija 1920. štev, 159. iskati razvaline še gorečega »Narodnega doma«, bo oblast izvedla preiskavo na licu mesta, ker se mora tam, kakor trdi »Piccolo«, v podzemeljskem prostoru nahajati orožje in municija, ne ve se, kake vrste in v kaki množini. Kakor zatrjujejo italijanski listi,, so policijski organi nekje v »Narodnem domu« našli staro avstrijsko 1 puško in mornarsko sabljo (najbrž iz gledališkega inventarja). Iz tega izvaja »Pic-colo«, da se mora nahajati gotovo še drugo orožje pod razvalinami, Dan pogreba lekarnarja Robleka, ki se je ponesrečil, ko je skočil iz tretjega nadstropja hotela »Balkan«, še ni določen. Njegovo truplo je zavarovano v dvojni krsti, ker ga namerava družina prepeljati na Bled. Stanje gospe Roblekove se je izboljšalo. Včerai |o je posetila gospa dr. Tominškova iz Ljubljane. SRBSKI NAPAD PRI RAKEKU? Trst, 16. julija. Tukajšnji list »L' Era Nuova« je izšel v posebni izdaji, kjer poroča, da so srbske straže pri Rakeku napadle Italijane in skušale napredovati. Italijani so napravili protinapad in ostali zmagovalci. Italijanski poveljnik na Rakeku je zahteval ojačenj, ki so že na potu. List svari pred nepotrebnim razburjenjem, ker dogodek po vsej priliki nima večjega pomena. Z naše strani o tem ie ni nobenega poročila. Gotovo je pa, da Italijani iščejo pretveze za kako hrupno akcijo proti Ju- ![oslovanom, da tako odvrnejo pozornost astnega prebivalstva in zunanjega sveta od svoje notranje polomije. Ljubljana, 17. julija. Ljubljanski dopisni urad je od merodajne strani pooblaščen, da izjavi, da so vesti listov o spopadu jugoslovanskih in italijanskih obmejnih straž pri Rakeku neresnične in izmišljene. KAKO DELAJO LAHI V DALMACIJI. LDU Split, 16. julija. Potniki, ki prihajajo iz Zadra in Šibenika, pripovedujejo o vandalskih in sramotnih činih, ki so jih sinoči tam izvrševali italijanaši. Italijanske tolpe v Zadru so najprej napadle na Stari obali več Jugoslovanov, hudo so poškodo-hale sodnika Karamana, uradnika Ivatiča, Zagrebčana bančnega uradnika Schwarza, Potem je tolpa opustošila in oplenila Srp-sko štediomico, Jadransko banko, kjigamo in več jugoslovanskih trgovin. Ponoči so zapalile lopo vesljaškega društva. Lopo in čolne je požar popolnoma uničil. Za danes se pripravljajo novi napadi. Naš narod prosi skorajšnje pomoči. — V Šibeniku je ita-lijanaška tolpa sinoči provocirala. Italijanaši, nato pa tudi vojaki, so v nerazsvetljenih avtomobilih s strojnicami napadli in pretepali neoboroženo ljudstvo. Nocoj so aretirali kakih 50 naših ljudi, katere so potem v zaporu pretepali. Mučenje so nadaljevali vso noč, tako da se je ves čas čulo na ulico klicanje na pomoč, Te vesti so izzvale v Splitu silno razburjenje. Naše oblasti so ukrenile vse potrebno, da se čuvajo italijanska društva. Kakor se čuje, je že ugotovjeno, da so Italijani prvi streljali, ker so se našli projektili. V Split je prišel fregatni kapetan Menini, da prevzame poveljstvo vojne ladje »Puglia«. Za rodbino ubitega begunca Mate Miša so zbirali prispevke ter so doslej nabrali že nad 50.000 kron. LDU Split, 16. julija. V Dubrovniku so priredili včeraj sijajen protestni shod, kateremu je predsedoval Pero Čingrija. Na shodu so govorili Čingrija, Mišič in dr. Leontič. Po shodu je občinstvo priredilo velike demonstracije proti Italiji, ki so potekle brez izgredov. ITALIJANSA POLITIKA. LDU Rim, 16, julija, (DunKU — Stefani.) Koncem diskusije o vladni izjavi v senatu je dejal Giolitti: Italija mora računati s popolno neodvisnostjo Albanije. To je edina garancija za svobodo Jadranskega morja. Vlada bo skrbela za saniranje financ in štedila, kjer bo mogoče. Tudi vprašanje krušnih cen se bo natančno raz-motrivaio. Pridržati je treba majhno, toda zmožno vojsko,. Velika davčna bremena bodo morali nositi premožni sloji. Giolitti obsoja prejšnjo finančno politiko, ki je povzročila padanje državnih papirjev. Vlada pa zaradi te politike nima nobenih skrbi, marveč bo z vsemi sredstvi skrbela za mir in red. — Giolittijeva izvajanja so sprejeli z odobravanjem, ČEHI IN ZAHTEVE JUGOSLOVANOV. LDUPraga, 16, julija. (ČTU) Glasilo ljudske stranke »Čech« se nadeja, da bo konferenca v Spaji uvaževala pravično zahteve Jugoslovanov, Ni potreba, da bi se iz teh konfliktov pričela vojna. »Narodni Politika«, zastopajoča narodno-demo-kratske interese, je uverjena, da navzlic razburjenosti ne bo vojne med Jugoslavijo in Italijo, Bilo bi prestrašno in perverzno, kar najbolje čutijo sinovi čehoslovaškega naroda po oboroženem konfliktu na Slovaškem, PREOSNOVA DEŽELNIH VLAD. LDU Belgrad, 16. julija. »Tribuna« piše: Na seji ministrskega sveta so razen splitskih dogodkov obravnavali tudi vprašanje. rekonstrukcije pokrajinskih vlad. Kakor vse kaže, se je nadejati, da se bližamo sporazumu. Danes se je diskusija o tem vprašanju nadaljevala. Vidi se, da pesimizem ni upravičen. Na obeh straneh obstaja želja, da se stvar čimprej dovrši ter je na mestu nada, da bo stvar popolnoma uspela. RUSI ZASEDLI VILNO. LDU Kovno, 16. julija, (DunKU) Litvanska brzojavna agentura poroča: Boljše-viki so zasedli Vilno in prodrli do okolice Landvarova, koder streljajo na litvansko vojsko. Poljaki se umikajo proti Voronovu in Grodnu. Od pristojne diplomatske strani so uvedeni koraki za osvoboditev mesta Vilne. RADIČ PRED SODIŠČEM. LDU Zagreb, 16. julija. V nadaljnjem poteku včerajšnje razprave je zagovornik dr. Walter predlagal, naj se zaslišajo kot priče dr. Wilder, dr, Tomljanovič, Kara, Dujak in Križman, ki so v svojih listih pisali o Radičevi zvezi z Italijani. Državni pravdnik je navedel vse gradivo o Radičevi zvezi z 'Italijani, ki obstoji v tem, da je neki italjanski častnik iskal v Bakru Radiča. Nekatere priče trdijo, da je bil Radič 19. marca 1919 na Reki pri Con-sigliu Nazionale. Medtem pa trdi ljubljanska policija, da je bil Radič 17. ^ marca v Ljubljani. Po navedbah komande 4. ar-mijske oblasti bi se imelo koncem maja peljati v Pariz z orient-ekspresom 5 oseb, da tamkaj realizira osnovanje hrvatske seljačke republike. Ob tej priliki je bil aretiran dr. Kežman in italijanski novinar Morpurgo. Dr. Kežman je pri zaslišanju izjavil, da je bil v ta namen že prej v Trstu. Isto trditev je potrdil tudi italijanski novinar Morpurgo. Dr. Kežman je bil v Trstu v zvezi z italijanskim podpolkovnikom Finzijem. Iz izkaza izhaja nadalje, da je hotel Finzi vplivati na dr. Kežmana, da bi ne nastopil proti londonskemu paktu, ako pride v Pariz k mirovni konferenci. Tega pogoja pa dr. Kežman ni sprejel, Dr. Kežman pa je priznal, da so mu šli Italijani v vsem na roko in bi tudi odpotoval iz Trsta v Pariz. Ker pa niso došli še trije člani seljačke stranke, se je vrnil v Zagreb. Državni pravdnik je naglašal, da Radič ni obtožen zveze z Italijani, vsled česar se protivi zaslišanju dr. Tom-ljenoviča, Križmana in drugih prič, ki jih je predlagal zagovornik. Nato je govoril zagovornik dr. Walter, ki je opozarjal na pisanje gotovega tiska, ki prinaša dejstva v popolnoma drugi luči, kakor pa jih je opisal državni pravdnik. — V današnji razpravi je zagovornik dr. Walter govoril o političnem preganjanju, poudarjajoč pravice poslanske imunitete. Politične novice. 4- Iz Giolittijeve dežele. »Arbeiter-zeitung« priobčuje dopis iz Rima dne 20. julija t, 1. Dopis se peča z zaupnico ki jo je Dobil Giolitti v parlamentu in pojasnjuje, kaj je napravilo meščanske stranke tako mehke nasproti vladi. V Italiji diši po ognju, pravi dopisnik, in buržoazijo je začelo dušiti v grlu. Zato se je preplašena zbrala okolu Giolittija, o katerem meni, da more tleči ogenj še zadušiti. In dogodki zadnjih tednov, nadaljuje dopisnik, so bili tudi res po tem, da so morali buržuaziji odpreti oči in jo poučiti o nevarnem položaju dežele. Kakšno razpoloženje je med vojaštvom, so pokazali vojaški upori v Ankoni in Brin-diziju ter zarota v Florenci, kjer so vojaki razdelili me civiliste ročnih granat. Letniki 20 in 21 letnih mož, ki so se vdeležili vojne, nočejo ničesar vedeti o kosamskih trdotah in oblastnih manirah častnikov, V Albanijo nočejo iti, da bi poginjali za malarijo in močiti pesek libijskih puščav s svojo krvjo tudi ne. Vojaštvo je sito vojne, odtod upori. — Poleg vojaških uporov delajo vladi velike skrbi štrajki na sekundarnih železnicah, ki trajajo že mnogo tednov. Mnogo krajev je odrezanih od vseh prometnih zvez, kar je velika škoda zlasti za kopališča in letovišča. Mnogo resnejši so pa še štrajki kmetskih delavcev v Toskani in drugod. Sedaj štrajka 72.000 kmetskih družin, ki obdelujejo polja na tako-imenovano »polovico«; zahtevajo, da se najemninske pogodbe izpremene tako, da bodo posestniki dobivali eno tretjino, obdelovalci pa dve tretjini pridelkov, V Toskani leži požeta pšenica na polju; ob lepem vremenu bo izpadlo zrnje, ob slabem bo žito segnilo. — Državni proračun izkazuje 14 milijard primanjkljaja, t. j. 40 milijonov dnevno. Po vsem tem, zaključuje dopisnik, ni čudno, ako se zbirajo meščanske stranke okolu Giolittija, kakor preplašene ovce okolu pastirja. Vsekakor je pa ta resni položaj iztreznil tudi proletari-jat, ki vidi, da gre za vse. Konfederacije so odklonile generalni štrajk, ki se je nameraval po vojaški revolti v Ankoni ter se izrekle tudi proti ustavljanju vlakov na progah, — Tako poročilo v »Arbeiterzeitung«, Bodimo trezni in imejmo odprte oči! !+- Za preosnovo deželne vlade v Ljubljani se vrše sedaj pogajanja v Belgra-du. Kakor poročajo iz Belgrada, so liberalni demokrati predlagali, naj bi ljudska . '.ori stranka poleg deželnega predsednika dobila tri poverjenike, liberalci dva, notranje poverjeništvo pa naj bi zasedel kak nevtralni politik. Kot takega smatrajo liberalci N. Gregorina ali N. Rybara. O tej stvari se je posvetoval že Jugoslovanski klub, ki pa je to vzel le na znanje, ne da bi bil o tem podal kako izjavo. -f- Korač v demokratski livreji, Ubogi socialnodemokratični »voditelj« Korač kakor se kaže še vedno ni odslužil svojih prejemkov ali svoje dobe v demokratski službi. Na včerajšnji seji parlamenta je zopet nastopil kot zvest sluga demokratov in bljuval klevete in laži proti katoliški duhovščini in političnim nasprotnikom demokratov. Povzročil je vihar ogorčenja in dobil s svojim gospodarjem Pribičevičem vred krepak odgovor. Doklej bo socialno-demokfatično delavstvo trpelo take »voditelje«? + Velikanski naval židovskega prebivalstva v češkoslovaško republiko. »Na-šinci« piše: Naša republika postaja židovski eldorado. Židje v naši republiki postajajo prvi odločujoči narod, ker so vladajoče osebnosti v Žide zaljubljene. V ministrstvih sedi 400 visokih židovskih uradnikov, dva ministra sta židovske narodnosti in v zbornici ima židovski narod 19 poslancev. V češkoslovaško republiko se trumoma seli židovsko prebivalstvo iz Avstrije in Madžarske. Čez Češke Budje-vice gresta tedensko redno dva vlaka z novimi češkoslovaškimi občani židovske narodnosti. — Gorje deželi, kjer se razpasejo židovske pijavke. -j- Protižidovsko gibanje na Poljskem. »Moravskoslezskf denik« poroča, da se je v celi Poljski začelo zadnji čas protižidovsko gibanje. Neprestani neuspehi poljske armade so ozlovoljili in potrli poljski narod. Ljudje dolže žide, da so dogovorjeni z boljševiki ter vidijo v njih vzrok vojnih neuspehov. To gibanje je tako oživelo, da se po vsej Poljski pričakujejo veliki pogromi. Zadnje ini Židje Varšavo trumoma zapuščajo in hite preko poljskih državnih mej. Židovske organizacije prosijo vlado pomoči ter se obračajo na inozemska diplomatska zastopstva. Poljska vlada pa ni še nič ukrenila proti pogromom in v varšavskih političnih krogih se celo čuje, da vlada niti ne-misli nastopiti proti pogromom. Židovske vojake dolže begunstva in sabotaže vse prbtiboljševiške vojske. Istina je, da se židje izogibljejo vojaški službi, in da tako sovražijo Poljsko in njih vlado kakor so preje sovražili carsko rusovsko vlado, Amerikanski konzulat je vsak dan oblegan s trumoma Židov, kateri hočejo odpotovati v Ameriko. + Zmaga krščanskih strank v Budimpešti. Pri občinskih volitvah v Budimpešti je bilo temeljem proporca izvoljenih 167 članov krščanskih strank in 73 liberalcev in demokratov. Dnevne novice. — Ameriški odposlanci. Včeraj so došli iz Amerike kot odposlanci slovenskih katoliških organizacij ameriških za Maribor sledeči gostje: Mr. Anton Grdina, kot zastopnik »Zveze katoliških amerikanskih Slovencev«, Mr, Holmar Matej, kot zastopnik slov. kat, pevskega društva »Lira«, Mr. Mihelič Ivan, Mr. Ivančič Franc s soprogo in Mr. Škufca Ivan, vsi iz Clevelanda. Iz Amerike so odpotovali 24. junija in so se vozili na parniku »Canada« 13 dni v Nea-polj. V Neapolju in Rimu so se mudili po en dan, V Trstu so bili priča požara »Narodnega doma«. Gostom iz njih nove domovine onkraj oceana kličemo krepki: »Bog živil«, — Mr. Anton Grdina, ki je dospel 15. t. m. iz Amerike, sporoča vsem onim Ljubljančanom in okoličanom, ki so obveščeni od svojcev iz Amerike, da jim prinaša kako sporočilo ali darilo, da sprejema obiske v soboto 17, t, m. od 4. do 6. ure pop. in ponedeljek 19. t. m. od 10. do 12. ure dop. v hotelu Tratnik, III./15, Sv. Petra c. Tisti, ki imajo poročila za svojce v Ameriki, naj jih pošljejo na naslov Mr, Anton Grdina, pri g. Pirc, revident deželne vlade, Cegnarjeva ul. 10, Ljubljana. ■— Preosnova kazenskega pravosodja v Avstriji. Avstrijska narodna skupščina bo te dni rešila predlogo o preosnovi kazenskega postopanja. Predloga vsebuje tri glavne točke: pogojna obsodba, pogojni odpust kazni in izbris obsodbe (rehabilitacija). Kdor pride prvič pred kazensko sodišče in je iz vseh okolnosti spoznati, da je bilo njegovo dejanje le zmota usodnega trenotka in zakon ne predpisuje zanj kazni nad tri leta, tedaj se sicer obsodi, toda obsodba se ne razglasi javno in ne izvrši takoj; marveč obsojencu se da določen rok —■ 1.—3, let —, da v tem času s svojim obnašanjem dokaže, da je sposoben, biti vreden član človeške družbe. V tem času je pod oblastvenim nadzorstvom eventuelno v skrbstveni vzgoji. Ako čas preizkušnje prebije brez pre-greškov, se mu kazen odpusti in smatra, da obsodba sploh ni bila izdana, V nasprotnem slučaju mora takoj nastopiti svojo kazen. Druga točka: Kdor le l prestal dve tretjini svoje kazni, se v lepo obnašal in je upati, da ga je poboljšala, se pogojno izpusti na svo < ako se tekom določenega roka lep« naša, se mu ostanek kazni odpus l, ^ gače mora zopet v ječo, da pres ostalo tretjino kazni. Končno rehattk«, cija: Po 5, 10 ali 15 letih že Pres. , 0b-more obsojenec prositi, da se nle|°, sodba izbriše. Ako sodišče pod , pogoji tej prošnji ugodi, je krivda noma izbrisana in dotičmk se mo* 1 di označiti kot še nekaznovan in ^ na posebna vprašanja ne bodo “ * ve sodbi nobenega pojasnila. 1 e Pr . so velikega pomena zlasti za l)1*38 dino, ki mnogokrat nima zadostnega sodišts zorstva in prave vzgoje ter zato ^ krat brez lastne krivde zaide na pota. Marsikdo mora potem cc!°.l ore- nje trpeti na posledicah mladostni H,« greškov ozir. obsodbe. Tudi naše . poznati gornj« renca ** J*£ učevanje vprašanj, tičočihse vojnih i® ^ pravo mora kazensko olajšave. ^ IV. medzavezniška konferenca M P*. so- i dov, bo letos v Bruselju (Belgija) oa • ^ 25. septembra. Kraljevina SHS je ^ konferenco osebno vabljena. Pred®c ference bodo razprave o invalidski vah, zlasti odškodnine, nameščeni^ ., merje med zdravimi in invalidnimi ^ invalidske organizacije, niednaroon ^ stvo invalidov in tuberkulozni inva ? Posebno važnost bo imela razprava stava delavnih protez in mehaničnih pn ^ močkov za delo. — Ministrstvo za ^ no politiko vabi na to konferenco’ v bg. bi se hoteli te konference udeležiti ^ biti s kako razpravo ali predlogom a i ^ kaj razstaviti kak mehaničen prip° 24, za invalide. Priglasitev je potrebna julija t. 1. Priglase sprejema in_ vsa sfl nila daje za Slovenijo poverjeništvo z cialno skrbstvo, invalidski odde e Ljubljani. ^„-rcb«ki — Valute dne 16. julija na zag , y, borzi: 1 dolar 59 K 50 vin.; 100 avs 1 j kron 40 K; 100 carskih rubljev 121 > jj dvajsetkronski zlat 276 K; 100 iran5 joO frankov 530 K; 1 napoleondor 280 < ,qq nemških mark 168 K; ICO lejev 170 < italijanskih lir 380 K. ljubljanske nov!<* Ij Krščansko socialnemu delav «], Danes zvečer ob 8. uri se vrši v K° jan. skem domu zabavni večer na čast P V stvu »Zveze kat. ameriških Slovence ^ poslanstvu je več tovarišev delavcsj. variši, tovarišice, pridite na večer, da zdravimo ameriške brate v svoji sredi _ in orlice naj pridejo v krojih! Svira c® niška godba. e„. lj Deputacija amerikanskih 31 gv, cev se udeleži delavskega tabora na Joštu. , se lj Naročila iz Amerike. Prosim, 5^-ejc zglasijo pri meni, ako mogoče v PoD sjla od 10—14 sledeči, da jim oddam nar iz Amerike: Terezija Košir, Škofja “ 'njo Franc Šuštar, Dolenjska cesta 12: ** jie, Turk, Dolenjska cesta; Angela 1 ra pe. Cesta na Loko št, 2; Peter Oražen, ^ tan v pokoju; Ivan Petkovšek, Kri* ^ ulica; Lucija Bitenc, Ilirska ulica 22» ^ tonija Drobtina, Vič-Glince št. 10lf na Dacar, Duplje; Dr, Ivan Černe, M1 u]( šičeva cesta; Marija. Pirc, Florijansk® št. 14; Marija Goršič, Zalokarjeva Ivka Logar, Mestna hranilnica; Am?eVec, že, Radeckega cesta 16; Frančiška J Vič 88. Drugim bolj oddaljenim bom ročil pismeno ali bom naznanil P°z. Mg, Mr, Anton Grdina, Hotel Tratnik Ljubljana, lj Šentpeterski družabni klub P . u v nedeljo dne 18. t. m. izlet k Sv. «ja pfj ob Savi. Zbirališče ob 2, uri popold°e cerkvi sv. Petra. . -ji' lj Opozorilo, Vse člane, članice ltlQ^ jatelje Društva za mladinske domove , V) zarjamo na prireditev karitativnih ^ ki bo jutri popoldne ob 6. uri v Mlad,n domu na Kodeljevem, lj Petdesetletnica gasilskega ,®r^ge-Ljubljansko prostovoljno gasilno in jg, valno društvo v Ljubljani praznuje q\, in 19, t. m. 50 letnico svojega obstoj -tej priliki se bo vršil občni zbor vanske gasilske zveze Ljubljana« 13 prireditve in slavnosti. Prebitek do * je namenjen vdovama in sirotam ' -cnib t. 1, na glavnem kolodvoru ponesr ' gasilcev. , »lil- ij Prvenstvena nogometna teke V* nja« ; »Slovan«, za katero vlada njene odločilne važnosti na izid Pr\ ^ fle-v Sloveniji veliko zanimanje, se vrsi ^ ^ deljo 18. t, m. ob 19. uri na prostor ^ »Ilirije«, 7apcstn.a lj Izgubljena je bila sre^rn^j.or jo )e ura z jermenčkom sredi mest3- cP v uPraV' našel, naj jo proti nagradi prinese ništvo tega lista, ^—- Odgovorni urednik Jože Butar' Izdajatelj konzorcij »Večernega Tlak« »Jugoslovanska tiskarna« S m