^ . Poeamezna Številka RM 0,15 НагдшпкшБо^с Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) ] Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 40.____Krainburg, 23. maja 1942. Leto 2. OborožeTalnl delarec dobi viteški križec k Tojnemn zaslužnemu križcu Pocastitei nemškega delaica in kmeta Odlikovanje nadaljnjih 13? delavcev - Državni apel v Mosaik-Saaln der Reidiskanzlei Berlin, 22. maja. V okviru svečanega državnega akta, kateremu so prisostvovali visoki zastopniki stranke, države in oborožene sile, je bil v sredo popoldne v Mo-eaik-Saalu nove državne pisarne en oboroževalni delavec na predlog Reichsministra flir Bewaffnung und Munition vprvič od Fiihrerja odlikovan z viteškim križcem k vojnemu zaslužnem križu — počastitev, ki istočasno na izrazit način smiselno pokaže visoko priznanje Fiihrerja in bojujoče se fronte za ustvarjajočo domovino. Istočasno je prejelo 137 oboroževalnih delavcev in delavk, rudarjev in plavžarjev, kmetov, kmetic in poljedelskih delacev vojni zaslužni križ I. razreda. Glava pri glavi, v dolgi vrsti so sedeli možje, žene in častni gostje, oboroževalni delavec poleg Staatsekretarja, rudar v svoji pestri črni uniformi poleg General-feldimarschalla in kmetica poleg visokega SA.'Fiihrerja. Bila je slika skupnosti, ki se je lepše ne more podati. Točno ob 17. uri pride Reichsmarschall Hermann Goring s svojim spremstvom, ka« terega so prisrčno pozdravili delavci in delavke. Državni akt začne. Močno in pre= vzemajoče je napolnila simfonija „Les Pre« ludesc od Liszta, izvajana po Staatskapelle pod vodstvom profesorja Hegerja, svečano dvorano. Potem govori Reichsminister fiir Bewaffnung und Munition Speer. Z ži» vimi besedami je dal izraza veselju in zadoščenju, da se proizvodnja orožja v nemških oboroževalnih tovarnah od meseca do meseca povečava, in se zahvaljuje vsem de« lavcem in Betriebsfiihrerjem, ki v ne-utrudljivem delu za veliki cilj dan in noč zastavljajo svoje najbolje sile. Kot posebni odposlanec Fiihrerja stopi na govorniški oder z vitežkim križcem k železnemu križu odlikovani, šele 24=letni Ge» freiter vojske, na čigar obeh straneh so se medtem postavili štirje nosilci viteškega križca vojske, vojne mornarice, zračnega orožja in orožja ter izroči možem in ženam pozdave Fiihrerja in fronte. Ko so igrali Prasentiermarsch in so se vsi raz sedeže dvignili, stopi posebni odposlanec Fiihrerja k Obermeistru v nekem oboroževalnem obratu Franz Hahneu in mu obesi okoli vratu trak z viteškim križcem k vojnemu zaslužnemu križu. So trenutki svečane napetosti v katerih se vrši ta najvišja počastitev, katere je bil kdaj koli kak delavec deležen, kajti za tem poedincem stoje v tej uri stotisoči nemških oboroževalnih delavcev, rudarjev, plavžar= jev, kmetov in poljedelskih delacev, katere Fiihrer s tem odlikovanjem obenem časti. Potem ko sta Reichsmarschall in Reichs= minister Speer prvemu nosilcu viteškega križca k vojnemu zaslužnemu križu časti' tala, sledi izročitec vojnih zaslužnih kri-žev I. razreda na ostale delavce in delavke, kar so izvršili Reichsminister Speer, Reichsminister Funk, Generaladmiral Witzel, Reichsleiter dr. Ley, Generaloberst Fromm in Staatssekretar Backe. Tudi te odlikovance najprisrčnejše pozdravi Reichsmarschall. Reichsmarschall Hermann Goring je nato povzel besedo k eno-umemu govoru, v katerem je neprimer» Ijivemu duhu naših vojakov primerjal ve» liko delo ustvarjajočih doma in kazal na Fiihrerja kot svetel vzgled , vsem Nemcem. V prijemljivih in prevzemajočih izvajanjih je povdarjal neomajno odločnost vsega nemškega naroda, da napne vse moči, dokler ni izvojevana končna zmaga. • Ko je Reichsmarschall končal, so mu burno ploskali, navdušeni so možje in žene klicali Sieg=Heil!, ki ga je naslovil prvi nosilec viteškega križca k vojnemu zaslužnemu križcu na Fiihrerja in dvignjenih src so peli pesmi nacije. Skozi srednji hodnik Mosaik-Saala so ee nato podali Reichsmarschall, Reichsmini« eter Speer, posebni odposlanec Fiihrerja, odlikovanec z viteškim križcem k vojnemu zaslužnemu križu in štirje nosilci viteškega križca od vojske, vojne mornarice, zrač» nega orožja in'orožja na častno dvori« šče. Ob zvokih Prasentiermarscha obhodi Reichsmarschall Hermann Goring v sprem« stvu pred vsem narodom kot zastopnika nemškega delavstva počaščenega Ober-meistra Fran za Hahnea, tam postrojeno častno četo. Nikdar še ni izraziteje kot v tej uri skupnost usode fronte in ustvarjajoče domovine pred nemškim narodom prišla do izraza. V tem znamenju edinosti nemškega naroda naj celi svet vidi gotovost nemške zmage! Zopet 63 oklopnjakoi/ uničenih Bitka v prostoru pri Charkowu še traja - Od l. do 20. maja je bilo sestreljenih 151 britanskih letal Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. maja objavilo: V prostoru pri C h a r k o w u bitim še traja. Po močnih silah oklopnjakov podprti nasprotnikovi napadi so izpodleteli ob najtežjih izgubah. Uničenih je bilo nadaljnjih 63 sovražnih vozov. Zračno orožje je z močnimi silami in z velikim uspehom poseglo v boje na tleh. Tudi v prostoru jugovzhodno od II-mcnskega jezera smo odbili sovražnikove napade s številnimi njegovimi zgu-bami. ^ 9. protiletalska divizija je v bojih v prostoru okrog Charkowa do 20. maja uničila 107 sovražnih oklopnjakov. 91. protiletalski polk je na vzhodu dosegel svoj 101., I, oddelek 12. polka svoj 100. odstrel oklopnjakov. Na Malti smo podnevi in ponoči bombardirali sovražnikova letališča. Na jugovzhodni angleški obali so lahka bojna letala poškodovala podnevi neko trgovsko ladjo srednje velikosti. V času od 11. do 20. maja je britansko zračno orožje izgubilo 151 letal, od teh 36 nad Sredozemskim morjem in v severni Afriki V istem razdobju smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 42 lastnih letal. Leutnant R e i c h w a 1 d je dne 18. maja s svojim težkim protiletalskim topom v nekaj minutah sestrelil 6 hapadajočih sovjetskih oklopnjakov in dosegel s tem svoj 27. odstrel oklopnjakov Avstralski bombniki so potopili USA rušllec Stockholm, 22. maja. 2e večkrat v tej vojni so zavezniki imeli smolo, da so drug drugemu zaradi težke zmote povzročili težko škodo. Tokrat je postal žrtev ameriški rušllec »Реуагу«, katerega so po poročilih »Daily Mirror« neposredno pred Avstralijo potopili avstralski bombniki. Iz te hude zmote se zamore spoznati istočasno, kakšna nervoznost vlada v Avstraliji pred japonsko invazijo. Avstralski letalci so smatrali, da gre za sovražno ladjo. Vrgli so proti rušilcu »Реуагу« celo vrsto rušilnih in zažigalnih bomb, ki so prednji del ladje popolnoma razrušile in povzročile eksplozijo v municijskem oddelku. S polovično strojno močjo se je privlekel ameriški rušilec v pristanišče Port Darwin, kjer so ga pa odkrili japonski letalci in na novo bombardirali. »Реуагу« se je potopil in pokopal s seboj vred poveljnika in 100 Mož posadke. ToTarištTO kmeiov, delavcev in vojakov F. H. Sedanje vojskovanje je celotna vojna, to se pravi vse sile naroda so uglašene na eden in isti nepremakljivi cilj: zmago. Ves narod je bojujoča se skupnost, pa najsi ta boj podpira v domovini ali se pa neposredno bori na fronti. Nemški delavec in kmet vesta, da le takrat lahko varno opravljata svoje delo, ako zadostita zahtevam fronte, nemški vojak pa ve, da bo le taJtrat zmagal, če se lahko zanese na nemškega delavca v domovini. 7 vojni stoji vojak na čelu naroda. Le njegovi požrtvovalnosti se imamo zahvaliti, da noben eovražnik nikoli ni prestopil nemških tal. Fiihrer je v svojih govorih podčrtal vedenje nemškega delavca in nemškegr kmeta in se pred vsem spomnil nemške kmetice, ki mora voditi gospodarstvo pogosto le s pomožnimi močmi, večinoma ujetniki, in ki navzlic temu izpolnjuje vse zahteve, ki se stavijo do nje. Te dni se je to priznanje sedaj očitno izražalo. V takozv. mozaični dvorani nove Reichskanzlei, v kateri so se tekom vojne vršili že marsikateri državni čini svetovno-zgodovinskega pomena, so sedeli delavci in kmetje, možje in žene iz nemških oboroževalnih obratov in kmetij iz vseh delov Reicha, da so tam prejeli vojne zaslu-žilne križe, ki jih je podelil Fiihrer. Eden izmed njih, nek Obermeister iz neke oboroževalne tovarne, je prvikrat dobil vitežki križec k vojnemu zaslužnemu križu kot posebno priznanje njegove do žrtvovanja samega sebe segajoče voljnosti do dela. Obermeister Franz Hahne je s tem postal vzgled fronte v domovini. Bilo je simbolično znamenje povezanosti fronte in domovine, da je nosilec vitežkega križca izmed oborožene sile, nek Gefreiter vojske, izročil visoko odlikovanje in se kot Fiihrerjev posebni pooblaščenec udeležil te slovesnosti. • Ko je morala leta 1918. nemška vojska položiti orožje, je ni bil nikoli premagaj na fronti kateri njenih nasprotnikov, ampak je morala vzeti nase sramotno premirje zato, ker je uspelo Židom in prostozidarjem, da so omajali fronto v domovini. Stavke, ki so bile zasnovane v letu 1917. in vsled katerih je moralo počivati delo v številnih nemških oboroževalnih tovarnah, so kmalu nato povzročile občutno pičlost municije. Topničar je smel dnevno izstreliti le malo granat, dasl je mogel nasprotnik celi dan obstreljevati nemške položaje, in zato ni več mogel odbiti sovražnikovih napadov ter zadostno podpirati pehoto. Štiri leta se j* nemški vojak na vseh frontah in v vseh delih Evi'ope bojeval in je v zmagoslavnem pohodu fronto potisnil daleč v sovražno deželo ter domovini prihranil grozote zasedbe. Takratno vodstvo pa ni bilo močno dovolj, da bi odstranilo strup iz javnega (Nadaljevanje na 2. strani) T,;-: A :s(i Hrvatsko topništvo odhaja na položaje Tovorne živali natovorjene r razstavljenimi topovi. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Baier, HH., M.) Narodni pr a z n i k v Bukarešti so praznov«).' 2 veliko parido v lavzalnostl ktalia ter đritglh vođeilb osebnosti roniim-ske dnave. - Med vel,ko iet. .(AUaantlc M.), Stran 2. — Štev. 40. KARAWANKEN-BOTE Sobota. 23. maja 1942. Xadtijo pvedmestla v nasttotku xavxeta Morska ožina pri Kerlschn je dosežena \ ceii širini Tri sovjetske armade so uničene - Okrog 150.000 ujetnikov - Odlični delež zračnega orožja na uspebn Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. maja objavilo; Kakor je bilo javl^no že v posebnem poročilu, so nmiške in romunske žete pod vrhovnim poveljstvom Generalobersta pl. M a n n s t e i n a ,ki so jih podpirale močne skupine zračnega orožja pod vodstvom Generalot^rsta L o h r a in barona Bichthofena, ob zasledovanju poraženega sovražnika dosegle morsko ožino pri Kertschu v celi širini in po ogorčenem odporu zavzele zadnja močno utrjena predmostja na obeh straneh mesta. Ko so se izjalovili od konca februarja vedno ponavljajoči se sovražnikovi poskusi, da bi prodrli skozi nemške položaje na zemeljski ožini severnovzhodno od Feodozije in si zopet osvojili Krim, je dne 8. maja tukaj zbrana nemško-romunska armada prešla v napad. V prvem naskoku je bil predrt močno izgrajeni in globoko razčlenjeni položaj pri Parpaču, ki so ga žilavo branili, in v poteku tega boja, kakor pri takoj za početem zasledovanju je bila obkoljena in uničena masa sovražnikovih sil. S tem končana bitka je imela za posledico, da so bile uničene tri sovjetske armade s 17 strelskimi divizijami, 3 strelske brigade, 2 konjeniški diviziji in i brigade oklopnjakov. Poleg visokih krvavih izgub je sovražnik izgubil. 149.356 ujetnikov, 258 oklopnih bojnih vozov, 1133 topov in nepregleden drug vojni material. Le raxbitki sovražnika so mogli doseči obrežje onstran morske ožine. V zračnih bojih je sovražnik izgubil 323 letal. V vodovjih polotoka je bilo po zračnih napadih potopljenih 16 ladij s skupno 13.600 brt, nek iskalec min in 21 malih obrežnih vozil. 10 drugih ladij srednje velikosti je bilo po bomlmih zadetkih težko poškodovanih. v prostoru pri Charkowu so bili v hudih bojih odbiti ponovni sovražnikovi napadi. Pri tem je bilo odstreljenih 34 sovražnih oklopnjakov. Zračno orožje je na težiščih bitke s skupinami bojnih letaJ in strmoglavcev učinkovito poseglo v boj na tleh, razbilo sovražnikova zbirališča in uničilo ali poškodovalo 29 oklopnjakov. Sovražnik je tekom včerajšnjega dneva izgubil 36 letal. Mi pogrešamo eno lastno letalo. Na ostali fronti na vzhodu so bila uspešna lastna napadalna podvzetja. Posamični sovražnikovi sunki so bili odbiti. Na Malti so bili na letališču La Ve-nezia doseženi bombni polni zadetki na mestih za odstavljanje letal; v zračnih bojih nad severno Afriko sta bila dva britanska lovska letala zbita na tla. V boju proti Veliki Britaniji so močnejše skupine zračnega orožja v piinuli noči bombardirale z razstrelnimi in zažigal nimi bombami pristaniško ozemlje pri Hullu na izlivu Humbera. Opazile so več požarov. Lahka bojna letala so v dnevnem poletu na britansko južno obalo z uspehom bombardirala tovarniške naprave. Na obrežju Rokavskega preliva so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili 7 Spitsire iz povražnih lovskih skupin. Britanski bombniki so v minuli noči pod-napadov na jugozapadno nemško ozemlje. Tovarištvo kmetov, delavcev in vojahov (Nadaljevanje s 1. strani.) življenja in iztrebilo vse tiste, ki so sejali nemir in nasprotovali vojaškim in političnim ciljem. Nemškemu narodu je takrat nedostajalo vodnika, ki bi bil mogel usmeriti nemški narod na edini cilj:zmago.Može, kakršen je bil Ludendorf, so odstranile spletke prostozidarskih krogov. Nihče ni .več mogel ustaviti konca. Adolf Hitler je bil takrat priprosti Ge-freiter in služil kot peš sel na zapadni fronti. Spoznal je nevarnost, ki je pretila nemškemu narodu zaradi slabotnega vodstva, in zaradi rovarstva v domovini, toda kot priprosti vojak ni mogel zasukati usode. Ko je bilo vse končano, je sklenil, da postane politik in da popravi vse one pogreške, ki BO povzročile konec vojne. Zato je bila Nemčija v septembru 1939., ko je morala v drugič nastopiti proti istim sovražnikom, ne Je daleko boljše pripravljena kot je to bilo leta 1914., ampak tudi organizacija v domovini je bila koe vsaki nalogi. Vzgojno delo nacionalnega socializma je že bilo obrodilo svoje sadove. Nemški narod se je strnil v ekupnost, kakor da se je zarotil, in vsem poskusom zapadnega sovražnika, da bi narod razcepil in ponovil revolucijo, se moremo le smejati, kot resne jih nikoli nihče ni smatral. Nemčija se je naučila iz hib svetovne vojne, naši nasprotniki pa so ostali tam, kjer so nehali 1918. leta. V koliko smo 3im naprej, nas nikdar ne morejo zopet dohiteti. To je bila usoda Francije, Anglije in yseh držav, ki so nastopile proti Nemčiji. Berlinska slovesnost izraža veliko skup-post nemškega naroda, tovarištvo kmetov, vojakov in delavcev, mož in žena т tovarnah In pisarnah, na kmetih In т meetu. Te ■kupnosti ne bodo mogli razbiti in na koncu tega boja, kateremu so se zapisali vsi Nem-ici s svojo srčno krvjo, stoji nemška zmaga. L !To pa je zmaga nemškega sodalizma. vzeli več vojaško neučinkovitih napadov na jugovzhodno nemško ozemlje. Odvrgli so pretežno zažigalne bombe na stanovanj« ske četrti. Škode so neznatne. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili 11 sovražnih letal na tla. Pri bojih na polotoku Kertschu se je s posebno hrabrostjo odlikoval Leutnant Friedrich, Kompanieflihrer v nekem pešpolku. Hauptmann B a e r, Gruppenkomandeur v nekem oddelku lovskega zračnega bro-dovja, si je včerajšnji dan izvojeval svojo 99. do 103. zračno zmago. 77. oddelek lovskega zračnega brodovja je povišal število svojih odstrelov na 2011. Dne 17. maja so Angleži izgubili 60 letal Berlin, 22. maja. Težke izgube, katere so Angleži pri svojih brezuspešnih napadih na križarko »Prinz Eugen« v večernih urah dne 1, maja utrpeli, so se po poročilih Vrhovnega poveljstva še povečala. Štirje nadaljnji bombniki so bili po nemških lovcih sestreljeni, ki so s tem v obalnem ozemlju Stavanger v zračnih bojih zbili 23 letal. Ker so protiletalski in mornariški topovi sestrelili 11 letal, so plačali Angleži svoj napad na nemško vojno brodovje s 34 letali. Tudi v Kanalu se je po zadnjih poročilih število dne 17. maja sestreljenih letal Spitfire povečalo za 4 letala, katere je pri napadih na severno zahodno francosko obalo zbilo protiletalsko topništvo. 44? sovlcsklh oklopnjakov pri Charkown razbitih 45 boljševiškili letal sestreljenih - Bombni zadetki v Brigbtonu in Dealu Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. maja naznanilo : Uničenje zadnjih sovražnikovih ostankov na polotoku Kertschu je neposj'edno pred zaključkom. Na prostoru pri Charkowu so bili odbiti nadaljnji, z masiranimi silami izvršeni sovražnikovi napadi. Pri tem smo tekom včerajšnjega dneva zopet odstrelili 80 sovražnih oklopnjakov. Nadaljnjih 31 oklopnjakov in nad 500 vozil vsake vrste je zračno orožje onesposobilo za boj. S tem se je povečalo število sovražnikovih izgub oklopnjakov od pričetka teh bojev na 447. V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte so bili uspešni lastni krajevni napadi. V zaledju srednjega frontnega odseka je bila ugonobljena močna boljševiika tolpa. V Lapplandu so nemške čete v ogorčenih gozdnih bojih dosegle dobre uspehe. Sovražni protinapadi so bili odbiti. V vodovjih polotoka Kole je bila neka večja tovorna ladja z bombnim polnim zadetkom tako težko pokodovana, da se jo lahko šteje med izgublejne. Zračni napadi na Murmansk so povzročili znatna razdejanja v pristaniškem področju. Sovjeti so v zračnih bojih izgubili 45 letal, med temi 13 Hurrikanov. V severni Afriki so sile nemških bojnih letal uspešno napadle britanska šo-torišča in taborišča barak v prostoru okrog Tobruka kakor tudi puščavsko železnico pri Capuzzi. Nad Malto so nemški in italijanski lovci v zračnih bojih sestrelili pet britanskih letal. Na angleški južni obali so lahka bojna letala učinkovito bombardirala podnevi v vojni važne cilje pristaniških mest Brighton in Deal. Pri tem so ugotovila zadetke na železniških in tovarniških napravah. Islandski ministrski predsednik je odstopil Naraščajoči ameriški pritisk Kopenhagen, 22. maja. Jonssonova vlada v Islandu se je morala v zadnjih mesecih boriti z velikimi težkočami, zlasti na gospodarskem polju. Čeprav so bili Angleži in Amerikanci ob zasedbi otoka svečano obljubili, da se ne bodo vmešavali v notranje politične razmere, vendar občutijo pritisk tujcev na vseh področjih javnega življenja. Kakor sedaj objavljajo, je islandski ministrski predsednik Jonsdbn odstopil od svojega položaja kot ministrski predsednik zaradi »strankarsko političnih nesoglasij«. Kot njegov naslednik je bil imenovan Rooseveltu podložen dosedanji zunanji minister T h o r s. Je izven vsakega dvoma, da je vladna kriza neposredna posledica ameriške zasedbe. Japonsko napredovanje v Cnnklnyn Nova ofenziva obale - Mistični napadi čangkajška Stockholm, 22. maja. Japonske čete so po poročilu »United Pressa« iz Cunkinga s 1000 možmi prekoračile reko Fuchin. Boje se ,da je ta sunek v zvezi z japonskim napadom na več južno od Caočinga, v južnem ozemlju Cunkiitga, nahajajočih se letališč, katere že nekaj časa ljuto napadajo z bombami. Kar se tiče položaja v provinci JUn-nan, se v Cunkimgu zopet govori o uspešnih kitajskih protinapadih. Vojaški poročevalec »Dagens Nyheter« s tem v zvezi ugotavlja, da je ponovno zatrjevano kitajsko protiofenzivo smatrati za zelo mistično. V nobenem slučaju pa ne bi ti poskusi imeli kakih vidnih uspehov. Cangkajšek se nahaja sedaj v dvojni nevarnosti, ker se mora boriti na dveh zaobmjenih frontah in mora ravno v ono smer udariti ,iz katere je doslej dobival ameriško in angleško pomoč. Japonci so mu ta dovoz sedaj preprečili. V Burmi dokončani boji, zamorejo odločilno vplivati na odporno moč Čangkajška. 20.000 mož čungkinške armade se le vdalo Tokio, 22. maja. Kot poroča glavni mtan Japonske ekspedicijeke vojske т Severni Kitajski, so proti ostankom komunističnih band v provinci Hopei in zoper čete Cung-kinga na polotoku Schantung in ob Rumeni Reki vojskujoče w japonske čete y mesecu aprilu dosegle odločilne uspehe in pri tem zajele 16.492 vojnih ujetnikov, medtem ko jih je 14.363 obležalo mrtvih na bojnem polju. Proti japonskim četam se je v teh bojih borilo okroglo 225.000 mož v 1351 bojih. Poleg omenjenega števila ujetnikov, se je prostovoljno udalo 19.288 mož. Uplenjeno je bilo tudi mnogo orožja in streliva. Panama se mora podrediti Rooseveltu Vojaki USA v pasu panamskega preV.a Stockholm, 22. maja. Roosevelt je sedaj dosegel vse cilje v pau panamkega preli«. va. Reuter poroča, da je bil v ponedeljek med USA in Panamo pddpisan dogovor, po katerem smejo vojaške sile USA gotove okraje panamske kanalske cone zasesti. Tudi drugi, pa ne točnejše označeni problemi o medsebojnih odnošajil so bili na »zadovoljiv način« rešeni, seveda v smislu želja Washingtona. Kakor poroča časopisje v New Yorku, bo v Panami na podlagi dogovora neposredno začela ameriška vojska postavljati letališča in obalne baterije. Dejansko p omenja dogovor izročitev obal Paname na USA. »Protidajatev« USA pa obetoji v povračilu nekaterih linij Panami in v črtanju dolga, ki ga je Panama napravila za zgradbe važne avtomobilske ceste, ki je bila pa na povelje Washingtona zgrajena. V sredo dopoldne je prispel s posebnim vlaikom iz Lizbone v Frankfurt am Main prvi transport vmivših se članov nemške misije iz dežel Severne, Srednje in Južne Amerike, s katerimi nima Nemčija nobenih diplomatskih zvez več, kot tudi njih svojci, skupno 400 Nemcev. Nadaljnji transporti z 200 Nemci so še na potu. Samo v prvih dveh mesecih tekočega leta je zaposlila nemška organizacija »Kraft durch Freude« 257 umetniških skupin in posameznih umetnikov, ki so nastopali v večjih ali manjših prireditvah za vojaštvo. Italijanko zračno brodovje je postavilo v službo novega lovca, ki se je pri svojih prvih spopadih nad Malto izredno obnesel. Nosi oznako »Re 2001«. Re 2001 so v svojih prvih bojih sestrelili več Spitfirev brez lastnih izgub. V Mediasu se je vršila spominalca svečanost na čast velikemu nemškemu prvobori-telju na Jugovzhodu, Štefanu Ludwigu Rothu, pri čemer je nemški Volksgruppen-fiihrer v Romuniji posebno podčrtaval zasluge Rotha. Osmi transport grških delavcev je odšel v Nemčijo. Večina delavcev je določena za Mlinchen, dočim bodo delavke delale v Wienu. Grška vlada predvideva obsežno otroško varstvo. Ker pa so točasno stari že obstoječi otroški domovi spremenjeni v bolnišnice, so sklenili, da poleg teh domov postavijo taborišča — šotore, v katerih bo poskrbljeno za šport mladine. Admiral Darlan, ki se je več dni nahajal v Parizu, je prišel v vojno luko Toulon, da pregleda moštvo francoske vojne mornarice. Komunike pravi, da se je Darlan zelo dolgo pogovarjal z mornariškim prefektom v Toulonu, viceadmiralom Marquitom. Tekom ponedeljka so se, kakor britansko ministrstvo za javno varnost uradno priznava, vršili vsega skupaj trije nemški napadi podnevi na angleška obrežna ozemlja. Pri tem so bila napadena zlasti južna in jugovzhodna pristaniška mesta. Bilo je »na žalost žrtev in škode«. Veliki pamik »Empress of Asia« z okoli 17.000 brt se pogreša in ga smatrajo za izgubljenega, poroča kanadski paroplovni urad v Ottavl. Potopljen je bil že v febru« arju v višini Sumatre. Potopitev te ladje, ki je opravljala transporte čet, je bila za. molčana od angleške admiralitete. Pamik »Empress of Asia« je imel 2500 mož angle, ških čet na krovu. V noči na 16. maj je London opozoril norveške pomorščake, ki so v angleški službi. Zagrozilo se jim je % najtežjimi zapornimi kaznimi, če pod angleško zastavo plo-veče ladje zapuste ali če dezertirajo. Nekaj Norvežanov je bilo že kaznovanih s smrtjo in usmrčenih, kot je poročala londonska postaja, ker so se branili še nadalje po nevarnih smereh za Anglijo pluti. Pred svojim pobegom iz Singapura so dale britanske oblasti vreči v morje zlatnike v vrednosti 1 milijona dolarjev. Singapurški prebivalci so pa med tem našli mesto, kjer leži zaklad na dnu morja. Cela vrsta spretnih potapljačev poskuša sedaj rešiti denar. Baje njihov trud ni brez uspeha. Poročajo namreč, da najdejo dnevno do 10.000 dolarjev. Pristojnim egiptovskim oblastem v Kairu stalno prihajajo brzojavi in poročila pokrajinskih guvernerjev, v katerih se preskrbo-valne razmere označujejo kot katastrofalne. V nekaterih gomjeegiptovskih provincah vsled pomanjkanja kruha in, ker ni mogoče dobiti drugih hranil, že vlada naravnost lakota. V procesu zaradi napada na nemškega poslanka pl. Papena je državni pravdnik v sredo predlagal zoper oba turška obtoženca Sulejmana in Abdurahmana smrtno kazen. Zoper sovjetska obtoženca Pawlova in Komilowa je pa predlagal pravdnik ječo od 15 do 20 let. Meja med Turčijo in Iranom je po poročilih iz Ankare zaprta. Razlogov za ta iz-vanredni ukrep ne navajajo. V Guayalkvilu se v kratkih presledkih še vedno čutijo potresni sunki. Ljudstvo si ni upalo vrniti se v nepodrte hiše. Število smrtnih žrtev potresa v preteklem tednu, kot se uradno poroča, znaša 500. Cez 2000 oeeb je bilo ranjenih. Kot se je sedaj izka, zalo, #0 bila ekvadorska meeta Chlro, Muren«, Bella Vita in San Vicente popolnoma razdejana. Verlag und Druok; NS.-Gauverlag und Druckerel Kamten GmbH. Klagenfurt - Verlasalelter: Dr Bmll Heltjan. — ECauptBcbrlttletter! Friedrich Hontmann. Zurzeit lat Anzelgenlkt* Nr. 1 gttltic \ Sobota, 23. maja 1942. KARAWANKEN-BOTE / stran 3. — Stev. 40. „Intelligence Service" — angleška vohunska organizacija Angleški ipljonl na bližnjem uzhodu Lepa ženska žurnalistka in vohunka ^ Angleška »Intelligence Service« je med-ministrski organ, t. j. v Londonu obstoječi centrali, ki je podrejena naravnost ministrskemu predsedniku, je več podružnic pri ,važnejših ministrstvih tej podrejenih, tako m. pr. pri vojnem ministrstvu, mornariškem ministrstvu, zrakoplovnem in kolonijalnem ministrstvu kot tudi pri ministrstvu za zunanje zadeve. Te podružnice nazivajo »Military Inteligence«, »Naval Intelligence« itd. Beseda »Intelligence« nima pomena besede za inteligenco, ampak onega za »poročilo«. Razpolaga s praktično neomejenimi denarnimi sredstvi, ki se pa v državnem proračunu javno ne omenjajo, temveč so skrita pod rubriko »Razno«. Poleg tega se poslužujejo člani še davno ukoreninjene in molče prisvojene tradicije, da z dobljenimi poročili špekulirajo na borzah vseh svetovnih tržišč. Tako je na primer javna tajnost, da »Anglo-Iranian Co«, ki je največja petro-lejska družba srednjega Orienta, kontrolira do 'dveh tretjin »Intelligence Service«. Največ iz tega razloga je An.'^lija zasedla Irak, It-an in Sirijo, kajti ni šlo v glavnem za to, da se dobi zvezo a sovjetskimi četami preko Kavkaza, ampak za to da se predvsem angleški tajni službi zagotovi dohodke. Razkrinkan je v Tokiu in Kairu Med centralo v Londonu in zunanjimi centri se razpleta fino prevlečena in skoro nevidna mreža agentov. Le sem in tja se pokažejo vozli kol n. pr. pri zatvoritvi vodje Reuterbiroa v Tokiu Mr. James Coxa, v katerem je japonska tajna služba odkrila šefa Intelligence Service na Japonskem. Istočasno je bil razkrinkan v Kairu nič manj važen član »Secret Servicea«; kajti potem ko je na afriških tleh dobro izkušeni itali- janski tednik »Azione Coloniale« zadnjič v uvodniku poročal o obširnem delovanju »plavolase Huri«, bo težko Rosita Forbes še v bodoče pod krinko posebne poročevalke »Daily Expressa« tako dobro služila Intelligence Serviceu kot prej. Ime »plavolasa Huri« so Rositi Forbes dali njeni orientalski oboževalci, katerih je mrgolelo okrog nje in ki :io v njej videli eno izmed »lepookih rajskih devic«, katere je Mohamed svojim zvestim vernikom kot žene v raju določil. Rosita Forbes je hči pod-oficirja v nekem angleškem polku na Bližnjem Vzhodu. Svoja mlada leta je preživela v Egiptu, Palestini, Iraku in Indiji. Ko je sledila svojemu očetu v razne gami-zije, se fle, kadar je bila prosta, kratkočasila s tem, da je svoje vtise o orientalskem življenju objavljala v serijah člankov v Ion« donskem časopisju. Špijonažno šolanje v Londonu Njen pravi in doslej prav bleščeči življenjski poklic se je določil v Bagdadu, ko je bila predstavljena visokemu funkcionarju angleškega zunanjega ministrstva. Dolg razgovor, ki sta ga imela med seboj, je odločilno vplival. Kajti čez nekaj dni sta oba potovala v Egipt in dalje v London. Rosita Fortes se je tam par let učila in predvsem izpopolnila svoje jezikovno znanje. Nato se je vrnila kot dopisovalka »Daily Expressa« na Vzhod, spremljana od množice angleškega in arabskega služabništva, s katero je prehodila arabski polotok, Irak, Iran in Afganistan. Pri tem ji njs smemo odrekati močne osebne korajže; kajti večkrat si je upala v najsamotnejše in najzapuščenejše pustinjske kote in v ozemlje plemen, ki Angliji niso bili povsem prijazni in so tedaj tudi njej bili nevarni. Ki.icUu je bila »plavolasa Huri« poznana v vsem arabskem svetu, 500 Tonk-Last wage 108001 Buffer Mali vojašici siovar Nemška vojna mornarica in zračno orožje sta v neprestani službi proti Angliji in USA. Vsak dan dobi sovražna trgovska plovba težke udarce. Teden za tednom javlja poročilo vrhovnega poveljstva oborožene sile, da so bili potopljeni deset- in stotisoči brutoregistrskih ton (brt). Kaj je prav za prav brutoregistrska tona, ki nima nič skupnega z znano utežno tono? Brutoregistrska tona je prostominsko merilo, ki ustreza vsebini 2,8 cbm. Pri različnih specifičnih težah posamičnega blaga je me-rodajno, kaj je bilo natovorjeno, če si hočemo pontxoriti, kakšna i*guba je nastala sovražniku po potopitvi. Tako aamore polno natovorjeni tanker z 10.000 brt prevzeti* okroglo 18.000 utežnih ton bencina za letala. Ako se prenese tovor ladje (zgoraj) ца celinska prevozna sredstva, bi bilo y to ki ni v njej vzbudil samo številnih političnih strasti, temveč tudi sentimentalne. Dve kroni pred njenimi nogami Rosita Forbes se lahko ponaša, da je med množico častilcev imela tudi dva vladarja, ki bi ji rada dala na razpolago preastol. To je bil mladi kralj Laka Ghaze I, ki se je v aprilu 1939 smrtno ponesrečil pri dosedaj še nepojasnjeni avtomobilski nesreči. Drugi vladar pa je bil sedanji kralj Afganistana. Miss Forbes je obe ženitni ponudbi zavrnila, kar je bilo najbrže naročeno iz Londona. Poroka z afganistanskim kraljem bi nedvomno zopet vzbudila odpor Mula-hov, to je one vsemogočne mohamedanske duhovniške kaste, ki dejaiisko državo vlada in je pred leti vrgla kralja Amanullaha. Ibn Saud zapodi Rocllo Tudi prestolonaslednik Jemena se je nevarno približeval plavolasi Angležinji, toda kralj Ibn Saud je pravočasno odredil, da so Mis Forbes spravili čez mejo, in ji prepovedal, da še kdaj zanese nemir v deželo in njegovo družino. Ker tudi ugovor angleškega konzula ni nič pomagal, so »plavolaso Huri« začasno zaposlili v Evropi, kjer je tudi žela časopisne uspehe. Bila je tudi v Rusiji, kjer ji je Stalin dovolil intervju, kateremu so sledili še nnogi vodilni politični funkcionarji. Manj srečno roko je imela Miss Forbes v Italiji. Razgovor z Ducejem ji je bil zavrnjeii, ter se je morala zadovoljiti, da je vodjo nove Italije samo od daleč videla pri nekem fašističnem slavju. Ravno-tako se ji je godilo v Nemčiji. Ker ni bila navajena neuspehov, se Miss Forbes ni mogla vzdržati, da ne bi neko svojo publikacijo naslovila neprimerno z »These men I. Kuew«. V tem zvezku je krogu svojih bralcev podala v svoji strasti vrsto najneresni-čnejših zgodb iz življenja obeh vodij Hitlerja in Mussolinija. Od pretečenega novembra se nahaja Miss Forbes zopet v Egiptu in si prizadeva, da pripravi Arabce za skupen nastop z Anglijo. Pri tem ne skopari z obljubami. Ustanovitev mogočnega arabsl.ega, imperija od Libije pa do perzijskega zaliva, je po njenih izjavah vprašanje najkrajšega časa; V zvezi s tem problejnom je Forbes tudi napravila nekaj utrudljivih izletov, katere je Miss Forbes nekajkrat pod okriljem angleških čet napravila v Kirenajko. Pohod osišč Naldba sumljivega blaga v hiši Klagenfurt, Sternallee št. 3 so bili 15. maja 1942 najdeni v odvodni cevi stranišča sledeči predmeti, ki očitno izvirajo ig nekega Feldpostpaketa: 1 doza iz cinkove pločevine 17 X11X 6 cnt velika, znotraj in na dnu naravne barve, na pokrovu in na straneh z omamentnimi okraski. Doza ima na dnu vtisnjen napis: »Orange — Silber 350 Gr., Keks und Waf-feln H. Bahlens Keks Fabrik A. G. Hannover«. 1 knjiga, formata 18X12, 92 strani debela, z naslovom: Die Dichter der Deut-schen, E. T. A. Hoffmann, von Werner Bergengruen. 3 kosi stai-inskih sveč, 10 cm dolgih. V dozi se je doftinevno nahajalo fino pecivo, ki je bilo najbrže zavito v Staniol-papir (niti). Odpošiljatelj tega paketa se zaproša, da za razčiščen je zadeve poda pri Kriminal-polizeistelle Klagenfurt, Lapdhaushof Nr. 3, ? Stock, Zimmer 32 potrebne po^atJke. Po časopisih je pri prebivalstvu zasedenih pokrajin na vzhodu vedno veliko povpraševanje. Tukaj se kot dodatek dajejo še brošure in prosvetni material. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Trautvetter, Sch. M.) pa jo je primoral k jadruemu luniku, pač pa se je plavolasa Huri večkrat morala prepričati, da celo za rajsko devico когада ni vamo v puščavi in da je točasno bolje, da evojih tipalk ne razteguje čez Kairo. Tovorni vlak daljši kot S4 km Posameznosti k velikim uspetiom podmornic-V 18 dneh 534.000 brt potopljenih Kaj Je brutoreglster-sKa tona »(brt)? svrho treba okroglo 3500 tankovskih tovornih vozov. Izguba teh količin gonilne snovi onemogoča 4500 bombnikom, da bi izvršili napadalni polet v dolžini okroglo 16.000 km. Iz tega se lahko sprevidi, kako občutna zguba je prizadejana sovražniku, če so že same naše podmornice v prvem četrtletju boja proti USA potopile 93 tankerjev z okroglo 750.000 brt. Spodaj: Hladilna ladja 2 10.000 brt lahko natovori okrog 10.800 utežnih ton surovega masla. Za prevažanje' teh 10.000 utežnih ton surovega masla bi bilo treba ne manj kot prilično 45 tovornih vlakov po 40 гоичг. Ce м potema ie raijaeni-Ш0, da uitrem ta koli^iaa aurorega maala tedenakemu obroku 86 milijonov normalnih potrošnikov, lahko presodimo, kako zelo sovražnik občuti stalne izgube ladijskega prostora. (Presse — Hoffmann, M.)j Med 17 potopljenimi ladjami, o katerih je poročalo posebno poročilo v ponedeljek, se je nahajalo zopet 7 velikih tankerjev z okoli 50.000 brt. S tem je sovražno brodov-je tankerjev v osmih dneh zopet izgubilo 12 dragocenih ladij s preko 95.000 brt. V času od 1. do 17. majđ, torej v dobrem pol-mesečju je bilo nič manj kot 97 sovražnih trgovskih ladij s skupno 534.800 brt po podmornicah v atlantskih in amerikanskih vodah potopljenih. Izgube, katere utrpeva sovražnik s potopitvami ladij, so najbolje razvidne, če si predstavljamo sledečo primerjavo: Samo v ponedeljek javi jenih 105.000 brt potopljenega ladijskega prostora odgovarja 10.500 normalnim tovornim vozovom. Za prevoz tolikih tovornih voz je treba sestaviti 210 tovornih vlakov po 50 voz. Ce te tovorne vlake zaporedimo drugega za drugim, ae dobi daljavo preko 84 km. Brzo-vlak s hitrostjo 84 km na uro bi potreboval eno uro, preden bi to množico drug za drugim razporejenih vlakov prevozil. Daljava od Berlina do Frankfurta a/d Oder bi ravno zadostovala, da bi se teh 210 tovornih vlakov razporedilo. Nobena pojače-nja varnostne in stražne službe, nobena zapora min in tudi nobene sicersne obrambne mere ne morejo podmoinic zadržati, da ne bi sovražnika poiskale, kjer koli se nahaja. Globoko v najodrcčnejša skrivališča zasledujejo sovražnika in mu prinašajo uničenje. Rooseveli je izredno ponosen na svoje Žide Berlin, 22. maja. Ameriški židovski kon« £rea je imel v Chikagu izredno sejo. Roosevelt je rkorietil to priliko, da j* smova dokumentiral Bvojo poveaanoat i plemenaki-mi tovariši. Priobčil jim je poslanico sledeče vsebine: »Izredno sem ponosen na vzvišene cilje tega zborovanja, ki ima namen, da pomaga Zedinjenim državam do- biti vojno za mir, in izvesti program, s katerim bo ustvarjen prost svet na podlagi atlantske konvencije.« Spominjamo se Fiihrerjevih besed iz enega njegovih zadnjih govorov: »Vemo, kakšna sila stoji za Rooseveltom, je to tisti večni ž id, ki smatra, da je zanj prišel čas, da bi na nas izvršil to, kar smo vsi z grozo morali videti in doživeti v sovjetski Rusiji.« Po Judovem nalogu je Roosevelt to vojno izvil iz trte. Zdaj se ta židovski potomec kar nič ne spotika ob tem, da ne bi javno dokumentiral svoje interesne skupnosti z židovskimi žičarji. Churchillov in Rooseveltov bluf z Atlantikom naj bi dal oporo, da se natrese narodom peeek v oči. Kakor pa je sila nemškega orožja že ustavila boljSeviško uničevalnost, tako bo tudi poražena zarota Židov in Roosevelta. Obeileutnant O st e т m ann si je, kakor je bilo javljeno že v poročilu vrhovneca poveljstva oborožene sile, priboril svojo 10(K zračno zmago. Stran 4. — Stev. 40. IZ DOMOVINE Sobota, 23. maja 1942. Jai/ni goiorilni dnei/i v okrožja Slein Erelslelter Pliz In Landrat dr. Donjak obiščeta kraje stranka In država se trudita, da ljudstvu kar najbolj pomagata. Posebno v okrožju, v katerem prometne razmere niao najboljše, se ljudstvu po stranki in državi omogoča, da odgovornim činiteljem svoje želje neposredno v domačem kraju predlože. Zaradi tega sta se Kreialeiter in Landrat odločila, da v posameznih krajih v gotovih razdobjih prirejata javne sprejemne dneve, pri katerih lahko vsi prebivalci okoliških vasi predlože svoje želje. Da se vozila, s katerimi se vozijo k govorilnim dnevom možje stranke in države, popolnoma uporabijo in se takoj na kraju samem dobe pojasnila in da se razne zadeve takoj urede, se peljejo s Kreislei-terjem Pilzom Kreisamtsleiter NSV in Kreisobmann DAF, medtem ko gredo z Landratom Dr. Doujakom različni vodje oddelkov, kot na primer vodja prehranjevalnega oddelka, gospodarskega oddelka in Arbeitsamta. V krajevnih skupinah so nabiti lepaki s pozivom: »Stranka in država Ti dajeta nasvete«. Nato se lahko govorilni dan prične. Dopoldne se tega sprejemnega dneva udeleže tudi pristojni Ortsgrup-penleiter in občinski komisar, medtem ko se za popoldne skliče jo Ortsgruppenleiterji, in občinski komisarji sosednjih krajevnih skupin z namenom, da se dopoldne iznešene zadeve popoldne takoj pravilno obdelajo. Z razgovori, ki se vrše popoldne ,se razmere med StUtzpunktleiterjem in občinskim ko- misarjem, torej med stranko in državo, bistveno poglobe. V Ortsgruppen Littai, Mor&utsch in Kraxen so se v zadnjem času taki govorilni dnevi z dobrim uspehom vršili. Ljudje pridejo z vse mogočimi željami. To je dokaz, da imajo zaupanje v vodstvo. Zelje prebivalstva so zelo mnogolične. Tako je prišla na primer kajžarica in je izjavila, da je morala svojo kravo v sili zaklati, ker je požrla 3 žeblje in 2 igli. Sedaj je prosila za podporo ,da si kupi drugo kravo. Pojasnilo se ji je, da je posebno važno, da se živino pravilno oskrbuje in da se ravno pri takih zakolih v sili mora obvestiti državne oblasti. Drugi so zopet prosili za podporo, da poplačajo stroške v bolnišnici za zbolelim družinskim članom. Bila je obljubljena pomoč. Kako je ljudstvo deloma pripravljeno sodelovati, je dokazal primer brezposelnega, ki bi kljub invalidnosti rad kako delo. Tudi njemu je pomagal Arbeitsamt. Kmet s sedmimi otroci je prosil za dodelitev cementa, ker namerava popraviti hišo in hlev. Na tak način predlože vse svoje težave in želje ljudje odgovornim možem stranke in države; s pojasnili in pomočjo se trudita stranka in država vsemu temu zadostiti. Tekom mesecev se bodo v vseh Ortsgruppen izmenično vršili taki sprejemni dnevi: za ljudstvo ko pa postalo samo ob sebi umevno, da se nanje obrnejo. Prva glaxhema Sola Oberkraina v Krainbnrgn Gauleiter je govoril pri otvoritveni svečanosti v Ljudskem doma v nedeljo je v Krainburgu Gauleiter dr. R a i n e r slovesno ustanovil podružnico deželnega konservatorija Reichsgaua Karnten. Zbor učiteljišča je otvoril slovesnost v polno zasedeni dvorani Ljudskega doma s pesmijo, nato je Hitlerjunge izpregovoril besede Ingeborg Feuerbacha: »Kako smo bogati«. Godalni kvartet deželnega konservatorija je igral cesarski kvartet Josefa Haydna v dovršeni formi. V pozdravnih besedah je hvalil nato Oberregierungsrat Winkler veselje do glasbe in petja nemškega človeka, posebno pa Nov Kino T Yeldesu Gaaleiter pri otvoritvi Iz prostorov bivšega kat, prosvetnega doma v Veldesu se je v kratkem času zgradil novim zahtevam odgovarjajoč kino, ki je bil glasom poročil v nedeljo zvečer ob navzočnosti Gauleiterja dr. Rainerja in številnih zastopnikov stranke in države slovesno otvorjen. Dr. Z i p p e 1 je kot vodja podružnice Veldes splošne filmske družbe izrekel uvodne besede, omenjajoč nastanek tega kina. Posebno je poudaril, da se v ve-likon^mšken) Reichu vkljub vojni tudi to umetnostno panogo podpira. To potrjuje otvoritev tega kina, ki naj služi izobrazbi in posvežitvi, svojim obiskovalcem pa naj bo glasnik nemškega duha, nemške šege in nemškega življenja. Govornik se je zahvalil Gauleiterju in pristojnim uradnim mestom, da se je omogočilo pozidanje te stavbe vkljub vsem vojnim težavam in je končno pripomnil, da pričakuje, da bo tudi novi grajski Tonkino v Veldesu k pionirskim nalogam prispeval. Nato je bil predvajan tedenski pregled, ki je kazal najnovejše posnetke iz vzhodne fronte in drzna podvzetja podmornic v USA vodah. Za tem se je predvajal šele pred kratkim napravljeni film Willi Forsta »Wiener Blut«. Na obilne poslušalce je močno vplivala okusna oprema novega kina, čistost podob, predvsem pa dobro slišno in čisto zvočno podajanje. Dekleta Iz Oberkraina na Tnrnerskem jezera Stellvertreitender Gauleiter in G«biets-mUdclfiihrerin na obisku Vprvič se je v Idilično ležečem taborišču ob tumerskem jezeru izvedlo šolanje dekliške skupine KSmtner Volksbundjugen« da iz Oberkraina. To šolanje je bilo pod geslom »Šport in pesem« in je pokazalo deklicam iz Oberkraina pravilno taboriščno življenje. Pred koncem šolanja je posetil taborišče Stellv. Gauleiter T h i m e 1 v družbi Gebietsm&delfUhrerin Lore Peter-8 C h n i g g. Po raznih dopoldanskih športnih tekmah so popoldne naznanili zmagovalke, ki so bile odlikovane. Razen tega je govoril deklicam tudi Stellv. Gau« leiter. Jasno jim je pokazal pot, ki jo mo« rajo ubrati pri izpolnitvi svoje naloge, da uvedejo mladino Oberkraina v HJ. še Karntnerja. Glasba je Kttotnerjem v najtežjih časih dajala moči, kar se danes ponavlja na fronti pri vojakih iz Karatna. Obilo težav je morala Glasbena šola v Kla-genfurtu prestati. Po prevratu je prevzel Gau Karaten deželni konservatorij v svoje okrilje, odtlej gre vse na bolje. Da se boljša, je dokaz ustanovitev podružnice v Krainburgu, prve v Oberkrainu. Po teh izvajanjih je poročal Gauleiter, kako je prišlo do ustanovitve te prve glasbene šole v Oberkrainu. »Bilo je 17. decembra preteklega leta, ko sem se prvič peljal skozi Oberkrain, obiskal sem ga vkljub težkočam. V Domschale me je skupina otrok pozdravila s pesmijo, nakar mi je bilo očito, kaj naj se stori. Dal sem, nalog, naj se v Oberkrainu ustanove glasbene šole. S tem sem hotel ljudem tukaj, čisto po njih naravi, ugladiti pot k zdravemu narodnemu življenju potom nemške pesmi, s tem sem jim hotel nakazati pot bodočnosti. Tukaj v tej prvi glasbeni šoli v Krainburgu, kateri bodo kmalu v okrožjih Radmannsdorf, Stein, kasneje celo v vseh večjih krajih sledile nadaljnje šole ,se lahko vsak otrok Oberkraina vrže v naročje glasbi in petju. Ce bodo izpolnjeni pogoji, če se pokaže mojstrsko znanje »pridejo učenci na državno glasbeno šolo v Klagenfurt. Imam Wir bitten unsere Mitarbeiter, auf jede Einsendung in deutlicher Schrift Name und Wohnort zu schreiben. * Prosimo naše sotrudntke, naj na vsaki pošiljki v razločni pisavi napišejo ime in bivališče. Die Schriftleitung. namen, to podružnico deželnega konsei-va-torija spremeniti v samostojen zavod. Ona naj bi bila samostojna in neodvisna. S tem svojim sklepom, ki je bil tako hitro izvršen po Oberregierungsratu Winkler ju in profesorju Keldorferju ,hočem tem ljudem pokazati ,da so mi pri srcu kot otroci naroda. Nemška pesem in veliki nemški geniji glasbe naj jih zopet pripeljejo k nemški kulturi. Ustanovitev te šole naj bo mir Iju« bežim in delavnim Oberkrainerjem dokaz, da sem pripravljen jih varovati. Ustanovitev te glasbene šole naj bo prispevek, da ta Oberkrain sprejmemo v sončni Kamten in s tem priključimo v Reich.* Potem je Gauleiter govoril o nemški preteklosti Oberkraina; o sedanji obnovi in je v tej zvezi poudarjal delovanje zastavljenih sil. Sibal je sabotažna dejanja komunističnih zločincev in je sklenil v vzklikom Oberkrainerjem, naj v deželi obdrže mir-in red in s tem prispevajo k obnovitvi Oberkraina. Nastop za nabiranje članov v Krainburgu Obik stalnega službenega mesta NSKK. v Klagenfurtu Kot začetek predstoječe postavitve edl* nic Nationalsozialistische Kraftfahrer* korpsa v Oberkrainu je stalno službeno me# sto Klagenfurt NSKK zadnjo nedeljo vi Krainburgu izvedlo dobro izpadli nastop zaj nabiranje članov, katerega se je čez 100 uniformiranih članov NSKK in Motor.HJ udeležilo. Pri prihodu v Krainburg jih јб( sprejela godba obmejne carinske straža kot tudi številna množica okrožnega me« sta. Po vkorakanju v okrožno mesto je bila: razobešena zastava NSKK; vodja NSDAP, krajevne skupine Krainburg, Pg. K o c h ja goste pozdravil z dobrodošlico. Zaključek programa iz Klagenfurta v Krainburgu nastopivših NSKK edinic je tvorila udele* žitev pri zasaditvi lopate za športni sta* dion v Krainburgu, mimohod pred Kreis« leiterjem Pg. Kussom in častnimi gosti in pohod za nabiranje članov skozi mesta Krainburg. Na prostem je bilo kosilo z eno samo jedjo in za tem tovariška zabava. Zvečer so se poslovili po litiache Leiter Ortsgruppe.) Prvič je te dni nastopil šolanje Politischer Leiterkorpe NSDAP Ortsgruppe Radmnun«. dorf, na katerega je prišel tudi Kreialeiter dr. H r a d e 12 k y, Radmannsdorf. (Razgovor vodij in predvaje za SAWehrabzei-c hen WehrmannschaftsBt an-d arte.) Wehrmannschaftsstandarte Radmannsdorf je imela pred kratkim veliko zborovanje vodij. Paralelno e tem zborovanjem je bil razgovor upravnih vodij. Nato sta bili obe skupini združeni. Kreisleiter dr. Hradetzky je nato govoril o polju Vesli iz olirožja Slein stein. (Pogrebno slavje za Mi-chaelomWaupetitechem.) Te dni je bil v Steinu pokopan občinski tajnik Michael Waupetitsch iz Zeli pri Steinu, ki je bil žrtev umora. Na pokopališču je zavzela svoj položaj Wehrmannschaft; po prihodu vdove z Ortsgruppenleiterjem, je 6 mož poneslo krsto, pokrito z zastavo s kljukastim križem, h grobu. Pogrebnemu sprevodu je sledil Kreisleiter, Landrat, Kreisamtsleiter in vodje državnih uradov okrožnega mesta. Velika množica ljudi je prišla na pokopališče. Ob grobu so stali: dva častna voda Wehrmannschafte, Hitler Jugend, Amtstrager des KVB, sodelavci krajevne skupine in skupina pevcev. Po slovesnem koralu je zadonela pesem >Deutschland heiliges Wort«. Kreisleiter Pg. P i 1 z in Landrat Pg. dr. D o u ja k sta govorila poslovilna govora. V njih je bilo govora o življenju umrlega in sta posebno poudarila, da smrt tega moža pomeni za nas obvezo. Po govoru Kreisleiterja eo peli pesem o dobrem tovarišu in ko so krsto spustili v grob, so VBi ob zvokih pesmi nacije molče pozdravili mrtvega. Ortsgruppen-leiter je položil na grob vdovin venec, Kreisleiter, Landrat in vodja Wehrmannschafte so pa položili svoje vence. Domschale. (Zborovanje okrož« nega odseka NSLB.) Zadnjič so se zbrali vzgojitelji in vzgojiteljice odseka k mesečnemu zborovanju v Domschale. M8ttnig. (Sedanja kuha.) Nedavno je bil tečaj za kuho v sedanjem času, katerega je vodila Kreisreferentin Pgn. gdč. An g e r e r. Schwarzendorf. (Ortsgruppe n-a p p e 11.) Te dni je imel Kreisleiter P i 1 z apel, katerega so se udeležili Politische Leiter Ortsgruppe in K&mtner Volksbimda. Kreisleiter Pilz je po apelu predaval o smernicah bodočega dela. Schwarzendorf. (O rt s g ruppen ap • peli.) Kreisleiter Pg. Pilz je imel pred kratkim v Schwarzendorfu apel, katerega eo ee udeležili Poltische Leiter Ortsgruppe In Kamfcner Volksbunda. Kreisleiter je po apelu predavaj o ememicah za bodoče delo. ležne. Zbralo ee je 56 mater e svojimi otroci, med njimi 31 dojenčkov in 26 malčkov, katere je zdravnica dr. Stmad preiskovala, medtem ko je Volkspflegerin Sandier dajala ženam nasvete. Posebno zaslužna je Hilfsstellenleiterin Fr. Zormann, ki je zmeraj na svojem mestu in podaja rada nasvete, če jo žene njene krajevne skupine vprašujejo ali kličejo. NSV, si lahko šteje v veliko zaslugo, da je ustanovila posvetovalnico za materi, katera bo vsak mesec enkrat poslovala. Istočasno se je vršilo prve posvetovanje tudi v Gallenfelsu, katerega м je udeležilo 50 mater e svojimi dojenčki. Preiskoval jih je dr. Otto Altenstrasser, kateremu je pomagala Hilfsstellenleiterin Fr. Prenner. Podružnice »Mutter und Kind« so ena najvažnejših ureditev NSV, kajti njih skrbno poslovanje jamči za zdravje otrok. Hvala gre častni službi Hilfsstellenleiterinen in njih pomočnicam, ki se požrtvovalno potegnejo za cilje NSV. in nalogah Wehrmanschafte in o dolžnostih vodij in mož. Popoldne se je skupina I vadila za SA-Wehrabzeichen. Zadovoljen z dosedanjimi uspehi dela Wehrmannschaft je Kreisleiter zaključil zborovanje. Radmannsdorf. (Ustanovitev NSKOV.) Zadnjo nedeljo so se zbrali v Gostilni »Zum Hirschmann« bivši vojaki in vojni udeleženci iz svetovne vojne leta 1918., da ustanove bojevniško zvezo za območje obeh občin Radmannsdorf in Lees. Z veseljem se ugotavlja, da se je tega sestanka udeležilo veliko število bivših vojakov. Odrejeno postrojenje bivših vojakov je vodil Oberst der R. Kari Luckmann, kateri je navzočega krajevnega poveljnika kot zastopnika vojske kot tudi udeležence prisrčno pozdravil. V kratkih besedah je razložil namen in naloge bojevniške zveze in je končno razdelil udeležencem popisne pole za pristop k zvezi. Prvi apel se bo vršil 30. maja. Lees. (Sport in apel v obratu.) Pretekle dni je imel Ortssozialwalter P a u 1 a t po športnih vajah ženskega usluž-benstva ob- atov v Lees apel. Navzoči so bili KdF In Sportwarte obratov, kateri so po končanem apelu veselo pojoč korakali v vas heea, kjer je bil razhod. Veldee. (Delovno zasedanje NSV v V e 1 d e s u.) Pred kratkim se je v Vel-desu vršilo celodnevno zborovanje NSV-Ortsamtsleiterjev in Kassenwalterjev okrožja Radmannsdorf pod vodstvom Kreisamts-walterja Pg. M a tc h y. Popoldne je obiskal zborovanje tudi Kreisleiter dr. Hradetzky, kateri je zelo aktualno govoril udeleženoem: NeumarktI. (Javno NSDAP zboro« vanje.) Zadnjič se je zbralo stotine prebivalcev iz mesta NeumarktI v društveni dvorani »na Skali«, da se udeleže zborovanja NSDAP ,na katerem je govoril Kreis-stabsleiter M a c h e r. КогоШ med - prlljnbljena specialilela Zanimiva pojasnila čebelarja o čebel! V mali vasi Hlrt WIzu Friesach goji čebelar Neunteufel čebelarstvo, ki lahko velja kot največje in najpomembnejše v vsem Kflmtnu, da vsej državi. Clan našega uredništva je otiekal tega čebelarja, ki je povedal marsikaj zanimivega o svojem dolgoletnem čebelarjenju. Ш Skrb! za Zdrave otroke Prvo posvetovanje mater v pomočnih postajah Eianem in Gallenfele Pred kratkim se je videlo, kako gre iz .vsake hiše mati z otrokom na roki na pomožno postajo »Mutter und Klnd«, kajti v njenih vzorno urejenih prostorih je prvič državni zdravstveni urad priredil posvetovanje mater. Obilni poset je pokazal, da bo matere te nove ureditve zelo vesele In hva- Ta Čebelar je začel svoje • čebelarstvo a 50 družinami, pa je kmalu nato povišal to število na 200 družin. S tem je naraslo tudi delo. Stremil je vedno za tem, da svoje podjetje čimbolj izpopolni, popolni in da odstrani vse težkoče pri svojem delu. Treba je bilo protiukrepov zoper nevarno bolezen, grižo, katera je požrla stotine družin, ali slabe uspehe vsled slabih vremenskih povečati s prevažanjem. Čeprav kljub nekaterim dobrim letom ni imel zmeraj najboljših donosov kot uspeh svojega dolgoletnega dela, se ni bal niti rizika niti izgub, zmeraj je vse težkoče premagal, samo da čebelarstvo v K&mtnu povzdigne, imel je tečaje za manjše čebelarje in jim pomagal z roji, matičnimi roji, maticami In orodjm in podobnim. Čebele je pošiljal po celem sveta Tekom pogovora smo zvedeli, da se je če-beloreja v K&mtnu že od nekdaj gojila in takozvana »kranjska čebela«, ki pripada k tem v srednji Evropi živečim čebelnim rasam, kot tudi K&mtner med, so bili daleč znani in povsod zaželeni. Povsod se je lahko prodal med, letno se je po vsem svetu razposlalo nešteto panjev tako v Nizozemsko, Svedsfeo, Rusijo, da povsod v Evropo in Se lireko morja je bila »Kranjska čebela« poznana. Ta trgovina e čebelami je zadnji čas ponehavala, ker je bilo premalo naraščaja; poleg tega so v 1. 1941. čebele hudo pomirale, tako da so nastale hude vrzeli. Vreme — odločilen činitelj pri proizvodnji Vremenske prilike — važne za čebelo-rejo — ao na žalost zadnja leta slabo vplivale, medtem ko povprečno po enem dobrem letu sledita dve slabi. V razdobju od 1911 do 1941 je bilo 20 slabih, malo donosnih let. Medtem ko en panj povprečno letno da 15 kg medu, ga da v slabem komaj 4 kg, povprečno torej v 31 letih po 8 kg. Paša, to je čas, v katere rastline oddajajo sladkor vsebujoče soke, traja v klimatično ugodnem času 24 dni, medtem ko najkrajša paša traja komaj 4 dni, kar da povprečno 12 pašnih dni. Ti značajni vplivi so vzrok, da tako zelo rodilni med ne krije dnevnih potreb, ampak se porabi v prvih vrstah kot zdravilo v bolnišnicah in lazaretih za ranjence in otroke. 13 čebelnjakov z 90 do 130 panji Podjetje gospoda Neunteufela, ki smo ga ogledali, pa nam ni moglo dati celotnega pregleda, kajti 13 njevovih čebelnjakov, vsak z 90 do 130 panji, je porazdeljeno na različne kraje v okolici, kot v Friesach, St. Salva tor, Mayerhofen, Dern-stein, GrieCerhof, Zwischenw3ssem. St. Stephan am Krappfeld, Alhofen, Gurirtal in Niederdonau. Vseh panjev ima 700 do 800. Na vprašanje, zakaj ima svoje podjetje tako blizu železnice, je odgovoril, da s tem vso razpošiljatev medu in panjev ob času prevažanja čebel na pašo v posebnih vagonih zelo poenostavlja. Pomladanska in jesenska vožnja na pašo Končno je bilo govora o vožnjah čebel na pašo, in sicer dvakrat na leto, da s tem poveča donos. Vsled mrzlega podnebja in izpadle zgodnje paše je moral do srede junija čebele krmiti, tako da so čebele začele nositi, šele ko je bila glavna paša pri kraju. Zaradi tega je vozil čebele v prejšnjih letih na kras v goriško okolico, kjer je mnogo češenj in se je paša začela že koncem aprila. Pet let je vozil čebele na pašo v visoko gorovje čez 1000 m visoko, izkušnja je pa pokazala, da se je na vsakih deset let dosegel dober uspeh. Zato je to pašo opustil kot tudi pomladno pašo na resje, ker se v zadnjem' času ni izplačalo. Sedaj vozi na pašo samo Se na repico, rdečo deteljo in ajdo. Pomladna vožnja na pašo se začne po 20 .maju do srede junija in sega v ozemlje Niederdonau doli do meje protek-torata Bohmen in Mfthren. Tam je repica in rdeča detelja zelo donosna. Jesensko vožnjo na pašo pa opravi po 20. avgustu v Jauntai (Unterk&mteo), kjer ajda dobro obrodi. Sicet pa se v K&rntnu najboljše obnese vožnja v Sredo-gorovje, kar pa vrše samo oni čebelarji, ki 60 predaleč od smrekovih gozdov. Med je različen v barvi In okusa Nazadnje nam je čebelar razlagal različne vrste medu, ki se v barvi in v okusu bistveno razlikujejo. Deteljni med je svet-lorumeno pobarvan in zelo milega okusa. Smrekov med je temnejši in manj mil, ajdov med pa je temnordeče barve in skoro trpek. Razne vrste medu nam je dal poskusiti, tako da smo se sami prepričali o kvaliteti in aromi tega težko pridelanega pridelka. «_t Reflkev Redkev ljubijo vsi sloji naroda, bogati in siromašni, ker ni samo okusna jed, temveč tudi razmeroma poceni. Jemo jo vedno ne-kuhano, navadno le malo oaoljeno ,brez vsake druge začimbe ali priprave. Le zre-zani zimski redkvi prikanemo nekoliko olja, če ga imamo, nujno pa tudi to ni. Redkev poepeeuje prebavo in jo zdravniki priporočajo bolnikom, katere mučijo žolčni kamni.Vsebuje pa tudi dosti vitamnov in je zaradi tega ravno zimska redkev dragocena hrana za zgodnjo pomlad, ko še ni sveže zelenjave. Pri pravilni setvi lahko imamo redkev skozi vse leto na mizi. Spomladi in poleti takozvane mesečne redkvice, pozimi in pozno v pomlad pa črno zimsko redkev. Vzgoja redkve je kaj preprosta. Seme se pose je na dobro pripravi jeio gredo in se z grabljami zagrebe. Ce je setev pregosta, jo treba prepleti. Pri mesečnih sortah to itak sproti delamo, ko nabiramo plodove za zimo. Nadaljnja nega se^oji v večkratnem oplevljenju in okapanju. V suhem vremenu jo moramo zalivati, sicer postane redkev v suši trda, zaleseni in dobi neprijeten oster okus. Jesenske in zimke vrste zratejo precej debelejše kot poletne. Ko jih v jeseni iz-kopljmo, jih bomo pravilno shranili za zimo, ako jih pred mrazom izkopi jemo in vložimo v vlažen pesek v kleti, v kateri se nam ni bati škode od zmrzovanja. Zimske vrsta redkve dajejo na površino razmeroma zelo velik donos. Zato se izplača gojenje te redke tudi za prodajo. SONNTACS- UND NACHTDISNST, der Apotheken In Krainburg i Toa 33. bis 30. Mal MR. M. KAUCH HERREN- DAMEN- UND • KINDERKONFEKTION • WASCHE # STEPPDECKEN đ)ietmar Warmui^ MODEWARiNHAUS- VILLACH # STRICK- UND • WIRKWAREN # BETTWAREN # STRUMPFWAREN stran 6. — Stev. 40. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 23. maja 1942. \ istem tempn kot \ Hemčiji v okviru državne reforme je bila od Reichsbauemflihrerja odrejena ustanovitev Landesbauemschaft Karnten. Medtem ko oznanjajo dnevno zmagoslavne fanfare junaški boj naših vojakov za dosego končne zmage, se vrši doma v najnovejših Gauih Deutschlanda, katere je Fiihrer od leta 1938. ustanovil, na odseku stranke .države in samouprave obsežna nova ureditev. To preurejevanje sedaj sredi vojne je predvsem za kmečko »amcniprftvo r dcHičaih žavo, samoupravo in da končno tudi dobi ožjo zvezo s podeželskim ljudstvom. Umevno je, da se bo pri novi ureditvi tako postopalo, da prehranjevanje, predvsem proizvajanje ,ne bo moteno. Preureditev del se bo izvršila postopoma. V vodstvu kmetijstva Oberkraina že zaradi tega ne bo bistvene spremembe, ker je to ozemlje bilo doeedaj upravljano po Gauu KamteK potom šefa civilne uprave. Landesbauemfiihrer Huber, ki je bil od Redchsbauernfiihrerja postavljen na čelo Landesbauemschafte, je z zemljo zvezan, pravi gorski kmet in borec in bo v Ober-krainu uredil posebno težke probleme tem-bolje, ker je kot Kreislandwirt Krainburga imel priložnost, da je spoznal gospodarske razmere in težave podeželskega ljudstva Oberkraina. Huber je 38 let star in oče 10 otrok. Spoznal je težave sistema v posebno hudi obliki in kmalu uvidel, da samo Adolf Hitler lahko reši kmečki stan. Huber nosi najvišje odlikovanje NSDAP, Blutorden je Gauredner in Obergemeinschaftsleiter NSDAP. Svoje sposobnosti kot kmet, zadružnik in organizator, združene s kmetu Karatna lastnimi vojaškimi lastnostmi, je Huber zamogel za časa svojega delovanja v Alt-gauu in posebno še v Oberkrainu dokazati. Huber bo kot Landesbauernfiihrer Karatna svoje težko, toda lepo delo priključil na staro kmečko tradicijo Karatna in tako so-pomagal rešiti sedaj v vojnem času tako nujne naloge prehrane, v bodoče pa izpolniti velike načrte, ki jih je Fiihrer na Karaten stavil: na južni meji postaviti branik od Wehrbauerjev, ki ne dajo narodu samo veliko otrok in kraha, temveč pomenijo za bodoče tisočletje varstvo in obrambo Reicha. Poljedelstvo Oberkraina upravičeno gleda v Pg. Huberju kot Landesbauernfšhrerju der Landesbauemschaft Karaten predstavnika kmečkega prava ter zdravega, gospodarskega reda. Kot del Reichsgaua Karaten in s tem kot del GroQdeutschlanda je Ober-krain deležen velike reforme Reicha, ki ima za cilj trden, zadovoljen kmečki stan. Kajti, Deutschland bo kmečka država! Heribert Jordan Izgraditev socialnega zavarovanja v zasedeniH ozemljUi (Nadaljevanje in konec.) II. ozemljih posebno važno. Ni to samo znamenje neomajne volje za podvig in moči notranje fronte, ampak pride v tem tudi do izraza volja vodstva, da se uprava poenostavi in kar je bistveno, da se ta način kmečkega in gospodarskega življenja in te tega potrebam prilagodi. S to novo ureditvijo je tudi Reichsgau Kamten dobil svojo lastno Landesbauemschaft (deželni kmečki urad). Ze od časa, ko se je KsLmten povrnilo v Reich, je uveljavljal željo po svoji lastni Landesbauemschaft z utemeljitvijo, da je ta Gau že od nekdaj imel svojo lastno poljedelsko upravo, da je izrazito kmečka dežela in da z ozirom na to dejstvo posebne naravne in gospodarske razmere to upra-vičujejo. Ker so se z Oberitrainom in MieBtalom prastari deli zopet povrnili k Reichu in sta dotlej v Landesbauemschaft Siidmark zdmžena Gaua pomembno narasla, je Reichsbauemfiihrer R. Walther Darrč po predlogu Gauleiterja in Reichsstatthalterja dr. Friedricha Rainerja odredil ustanovitev Landesbauemschaft K&mten in poveril kmeta Reinholda Huber ja v Stron, Sir-nitz, z vodstvom poslov Landesbauem-fUhrerja Xiandesbauemschafte K&mten. Samostojna Landesbauemschaft Gaua ima namen, da se poenostavi upravo in združi vse moči in sile, da se onemogočijo spori, vzdrži ozki kontakt med stranko, dr- Pota za drig Vsem Betriebsfiihrerlem In Poleg zgodovinskih del" in uspehov naše oborožen# sile so tudi dela in uspehi naših ustvarjajočih mož in žen v domovini ono, kar je sigurna garancija тл imago in bodočnost našega velikonemškega Reicha. Ravno tako kot za naše hrabre vojake, se mora tudi za nemškega delavca vse storiti, da se njegovo veselje do dela in njegova delovna moč dvigne. Nemški delavec mora v tem času, ko se je najbolj izkazal, imeti mirno zavest, da se pri vseh vojno spremljajočih težkočah nič ne opusti, da zadosti svojemu delu. Radi tega izda DAF v sporazumu z Gau-wirtschaftsberaterjem v smislu naredbe št. 3 Generalbevolmachtigera za delavstvo sledeče, wse BetriebsfUhrerje obvezna navodila: 1. V obratih je treba vse podvzeti, kar je potrebno, da se zdravje in življenje ustvarjajočih kar najboljše xavaruj«: 2. Kjer se v obratih daj« hrana ,м mora priprava late kar najskrbeneje izvršiti, z danimi sredstvi tudi »krbeti za okuenoit kot tudi za čistočo in lepoto v kuhinji. 3. Barake in skupna taborišča nemških 1. Zvišanje temeljnega zneska in mbolj&ano stopnjevanje zneskov v pokojninskem (rentnem) zavarovanju nastavi jencev. Pri socialno zavarovalni blagajni je bilo predvideno za začetno kratko prehodno dobo preračunanje dajatev v pokojninskem zavarovanju za nastavijence tako, da je bilo smiselno uporabljati za stopnjevanje zneskov naredbo za poenostavljenje preračunan ja invalidskih zavarovalnih rent v Reichsgauen Ostmarke. Temeljni znesek je bil določen s 360 RM letno, kar je takratni državno pravni ureditvi za zavarovanje na-stavljencev odgovarjalo. Dalje ni bilo za v rudarstvu pretežno rudarsko zaposlene nastavi jence za slučaj upokojitve posebne ureditve. Tedaj je z enajstim razglasom vodje socialno zavarovalne blagajne z dne 30. marca 1942 nastopilo pomembno zboljšanje tako v pogledu temeljnega zneska kot tudi glede stopnjevanja zneskov. Temeljni znesek se zviša na letnih 444 RM za rente (pokojnine), ki se dajejo za zavarovalne slučaje, ki so nastopili po 31. juliju 1941, oz. bodo nastopili. Kot zvišane zneske se daje za vsak mesec prispevanja stopnjevaje po starosti določene zneske in sicer do začetka meseca v katerem je zavarovanec dopolnil 30. leto, 0.50 RM ,do dopolnitve 40. leta starosti 1 RM, 50. leta starosti 2 RM in za vse sledeče prispevkovne mesece 2.50 RM. Iz tega sledi zadovoljivejša renta, kot iz dosedanje ureditve. Zavarovanci, ki so imeli povprečni ali* nižji zaslužek, prejmejo višje rente, kot bi jim pripadale po prejšnjih jugoslovanskih delovne moči uslužbencem Gaua SSrnten delavcev morajo biti vzor nemškega reda, čistoče in higiene. Za vrne to skrbi potrebno osebje. Življenje v teh prostorih mora biti poleg tega tudi prijetno v tem, da vse odgovarja naravni lepotL Pri vsem varčevanju s prostorom naj vseeno ne bo pretesno zasedeno. Skrbeti je za zadostno, dobro čtivo, predvsem da ne manjkajo narodno socialistične knjige. Možnost umivanja in stranišča morajo vsekakor odgovarjati zdravstvenim zahtevam. Odgovomim možem stranke in predvsem DAF ni samo dovoljeno ,ampak je naravnost njih dolžnost, da se stalno prepriča-vajo, če so te zahteve izpolnjene. 4. Posebno so Betriebefiihrerji dolžni, da za ustvarjajoče žene in dekleta, tako poklicne hot tudi (Mie, ki opravljajo prostovoljno delo, kar najbolj ekrbe. Z njimi je posebno obzirno ravnatL 2#n* in deklet«, ki opravljajo promtovolj-no delo, je po možnosti »kupno pri posebno primernem mojstru ali preddelavcu zaposliti. Če delajo izven doma, jih je, če možno nastaniti po vrsti dela v taboriščih in na predpisih (tudi če se upošteva odgovarjajočo) večjo vrednost denarja). 2. Posebna ureditev za rudarske obrate Nastavljencem v rudarskih obratih se dajejo večji zvišani zneski, če so izvrševali bistveno rudarska dela in sicer odgovarjajoče v točki 1 navedenemu vrstnemu redu in stopnjevanju 0.85 RM, 1.70 RM, 3.40 RM, odn. 4.25 RM mesečno. Predpogoj je, da je nastavljenec resnično bistveno rudarska dela izvrševal, tako n. pr. kot vodja jamskega obrata, višji nadzornik v rudnika (nadzornik vseli vrst), kopač .nadkopač* pazniki vseh vrst in siceršni dnevni nadzorniki. Dalje spadajo v ta razred oseb tudi inženirji, rudniški upravitelji, inšpektorji, asistenti jamskih merilcev in njih pomočniki, tehniki in asistenti za merjenje, vodja strojniškega obrata, strojniški inšpektorji, strojniški delovodje, strojniški mojstri, strojniški nadzorniki, strojniški poklicni nadpazniki in pazniki, jamski elektriČErji, asistenti in tehniki obrata, vsi ti pa v kolikor so bili redoqia in pretežno dnevno zaposleni. 3. Prispevki za otroke in rente za svojce umrlih. Prispevki za otroke in rente za svojce umrlih se bodo v dosedaj predvidenem obsegu in izmeri dalje plačevali. Tozadevni predpisi so popolnoma enaki onim, ki veljajo v Reichu. S temi ukrepi pa še nikakor ni smatrati razvoja in izobličenja socialnega zavarovanja v zasedenih ozemljih Karnten in Kraia za zaključenega. Je še marsikaj ukreniti, tako n. pr. je v pripravi še v bivši Jugoslaviji sploh neizvedeno zavarovanje poljskih delavcev. Dalje se mora še uvesti splošno starostno zavarovanje delavev. Po prejšnjih jugoelovanskih predpisih bi bilo isto šele v letu 1947. uvedeno. Vsa ta dela zahtevajo še zelo skrbne priprave, pa tudi potem še mnogostranske odgovornosti, da se vsem zahtevam zadosti. Dosedanja, skoraj brez trenja posrečena dela obnove kot tudi splošno pozitivna volja prebivalstva za sodelovanje v civilni upravi zaupanih ozemljih kažejo uspešen in plodonoeen razvoj vseh moči. Da sme nemško socialno zavarovanje doprinesti svoj delež v pogledu, da se socialnim zahtevam delovnega ljudstva zadosti in s tem notranjemu miru kot da tudi služi za končno zmago potrebnemu povečanju storitve ,navdaja vse pri tem udeležene s prav posebnim veseljem. Upravni ravnatelj Anton Tropper< Športni kotiček Plng-Fong Ganmeistersdiaft v Veldesu Gaumieister Kfimtna za leto 1942. je postal Alois Strumbl V veliki dvorani Kasine v Veldesu so se preteklo soboto in nedeljo odigrale borbe za naslove prvakov Gaua Karaten v namiznem tenisu: Rezultati: Gaumeisterschaft! Moški posamezno: 33 tekmovalcev 1. Strumbl Alois, AG. G.; 2. Knifiz Kari, AG. G.; 3. Strumbl Valentin, AG. G.; 4. Lackner Alfred, AG. G. Polfinale: Knifiz-Lackner 21:12, 21:19; Strumbl Al.-Strumbl Val. 21:10, 21:7. Finale: Strumbl A.-KnLfiz Kari 21:12, 24:22. Moški-dvojice: 14 Parov 1. Strumbl Alois-Knifiz Kari, AGlinger SG.; 2. Gibaš Hans-Sorz Kari, Luftwafe Klagenfurt; 3. Strumbl Anton-Strumbl Valentin, AGlinger SG; 4. Lackner-Payer, AGlinger SG. Finale: Strumbl-Knifiz ц Gibas-Sorz 21:12, 21:10. Ženske posamezno: 6 tekmovalk. 1. Edith Klinar, ASG; 2. Maria Hubalek, ASG. Finale: Klinar-Hubalek 21:16, 21:14. Mešane dvojice: 6 parov 1. Gibaa-Luschin, L. Klg-Post SG Klagenfurt ; 2. Strumbl-Klinar, AGlinger SG. Finale: Gibas-LUschin : Strumbl-Klinar 21:19, 21:19. Poleg prvenstva so se izvedle tudi okvirne borbe, katerih rezultati so sledeči: Moški posamez. o: 1. Knifiz Kari, AG. G.; 2. Lackner Alfred, AG. G.; 3. Oberbacher, Baden; 4. Strumbl, AG. G. Polfinale: Knifiz-Oberbacher 21:12, 21:13; Strumbl-Lackner 19:21, 22:20, 25:27. Finale: Knifiz-Laokner 21:18, 21:15, Moštva; 10 moštev 1. AGling L (Strumbl Al.-Knifiz Kari) J 2. Finanz-Graz I. (Zimmermann-Koscher) j 3. Finanz-Graz II. (Koscher-Lober); 4. AGling II. (Payer-Lackner). Polfinale: AGling I.-Graz II. 3:0; AGling II-Graa I. 0:3. Finale: AGling I.-Graz I. 3:0. JHatc ^ospodavsfte noviac Italijanski trgovinski minister Riccardi je ob svojem obisku v Sofiji podpisal trgovinski dogovor o blagovnem prometu, ki predvideva zvišanje oddaje od 800 milijonov lir na preko 1 milijarde lir. Duce je pred strankinim direktorijem imel nagovor, kjer je opozoril na dober uspe hzadnjega posojila in da italijanski hranilec upa na zmagovit konec vojne. .Vprašanje preskrbe in zavarovanja živeža za svojce britanskih vojakov tvori še naprej \ eden izmed največjih sramotnih madežev " plutokrats':ega sistema. Po več kakor 2 Vi' letih vojne še doslej ni bilo mogoče podeliti rodbinskim članom britanskih vojakov podporo, ki bi jih obvarovala pred tem, da morajo iti beračit. Tako objavlja »Daily Sketch« obupni klic matere nekega britanskega vojaka, v katerem se pokaže cela gro-zovitost Churchillove vladne politike in ki slika samo en primer izmed stotisočev enakih primerov. Mati britanskega vojaka, ki je delanezmožna in ki jo je doslej izdrževal njen sin, dobi po njegovem vpoklicu od Churchillove vlade tedensko celih 3:50 RM podpore, je torej obsojena, da ali berači ali pa umre od lakote. nje skrbno paziti, pri čemer naj žene in dekleta po možnosti ločeno prebivajo. 2en-skfe prostovoljke morajo biti tako zaposlene, da vsled nenavajenega dela ne bodo preutrujene in s tem trpele telesno škodo. Navaditi se morajo dela polagoma in previdno. Predveem je treba paziti, dn to *«n-■ke delavke v moralnem pogledu zavaro^ vane; To je prvič dolžnost napram njihovim svojcem na fronti, drugovrstno pa napram ženskim delavkam samim, y kr.terib zmeraj v prvi vrsti vidimo matere našega nemškega naraščaja. 5. Skrb za vse v taboriščih, barakah in siceršnih skupnih prebivališčih nahajajoče se delavce in zaposlene žene in dekleta prevzame DAF. Gauleiter ima pravico pregleda in kontrole, ^e so ta navodila izpeljana. Gauobmann DAF: Thimel Gauwirtschaftsberaterj Ing. Winkle« ' So^wta, 23. maja 1942.__Z A ZABAVO Stran 7. — Stev. 40. Druga država / Spisal Fricdrich Horsimann Dietrich Haddenhausen je bil vojak z dušo in telesom. V vojni so ga videli na vseh frontah, dvakratno ranjenje je bilo zapustilo pri njem svoje sledove. Po nekaj tednih je stal zopet zunaj na fronti, dokler ga ni zadela usoda, pred Brest - Litovskom. Levo nogo so mu morali odrezati, proteza je nadomežč^a zdravi ud. S tem je bilo nenadoma končano njegovo vojaštvo. To je bilo torej življenje »polčloveka«! Haddenhausen je bil brez godrnjanja žrtvoval, ker brez žrtev pač ne gre. Njegovo vojaštvo se je bilo s tem spolnilo. Kaj mu pa to življenje naj še da? Po svojem okrevanju ni več našel miru. Življenje se mu je 2delo neznosno, dnevi so minevali topo in pusto. Občutek praznine v srcu mu ni dopuščal, da ^i S3 uravnovesil. Ubranost mišljenja in dejanja je bila porušila trda pest usode, zdelo se mu je, da življenje zanj nima več pomena. Jahati, korakati, boriti se '— ne, vse to je bilo minilo. Častnik nikoli iveč ni mogel postati. In ljudje, ki so bili sedaj njegova družba? Ni bilo več onega velikega tovarištva med možmi, ki se je obnesla v vseh bitkah. Ali je bil v resnici v čislih kot ranjeni vojak, ali se jim je le smilil? »Nočemo nobenega pomilovanja, kajti žrtvovali smo se, ker srno točno spoznali, da je bilo treba.« Iskal si je bil nečesa, kar bi ga odvrnilo, kar bi ga razvedrilo; mikavne knjige, lahko glasbo, kramljajoče često skoraj prazno zabavo, ki se je izogibala temu, kar je minilo. V njegovem srcu je predvsem nastajala vedno večja praznina. Ljudje mu niso mogli ničesar več'dati. Potem so sledile ure pri starem prijatelju. Groth je bil moral ostati v domovini, ko so njegovi tovariši odhajali nad Poljake. V svojem srcu je pa bil vsak čas pri njih. Včeraj je bil srečal Haddenhausena. Prijateljevo oko, ne, njegovo srce je videlo več kot ranjenca, videlo je, da se tukaj mož ne more več znajti na poti v novo življenje, ker je smatral, da je to vteleseno le v vojaštvu. Na večer je bil Oberleutnant Haddenhausen gost v prijateljevi hiši. Nobenega glasnega počenjanja ni bilo 'pri sprejemu. Toda tišina, ki je ležala nad vsem, se ni porajala iz duševne praznine, ampak je izhajala iz enakega zvoka ljudi in reči, ki ga je, četudi ne v takšni obliki, poznal že izza vojaškega tovarištva. Gospodinji pri zabavi z gostom niti najmanj ni prišla na misel kakšna zunanja prizadevnost. Pod njenim vplivom se je neopaženo vživljal v duševni prostor rodbine. Videl je lahko še otroke — ko je zadnjikrat bival v tej hiši, so bili se majhni. — Spoznali so ga zopet in moral jim je pripovedovati. Njegova notranjost je bila razburkana, ko je gledal tega strumnega dečka in živahno dekle. Potem so sedeli ob kaminu. Pripovedovali so si o tem, kar je bilo, kar je, in kar bo še prišlo. Niso se izogibali vojnih dogodkov, kakor so to navadno storili drugi. Ne, iz njih samih se je razvijalo vse, kar se je moralo zgoditi. Gledanje raz drugega vidika je Oberleutnanta Haddenhausena vrnilo zopet k življenju. »Vojna z orožjem ne bo večno trajala. Vsi ne morejo ostati vojaki. Bili ste aktiven častnik, toda vi ste še mladi, tako mladi kakor oni, ki so šele pričeli živeti, ki so se morda ravnokar izučili ali ki so šele eden ali dva semestra poslušali predavanja in potem stali pod zastavo. Vrnili se boste in začeli od kraja. Zgubili niste ničesar; na zunaj morda nekaj let, zato ste pa v notranjosti pridobili nekaj, kar vam deset let mirne dobe ne bi bilo moglo dati.« O vojnih ranjencih niso veliko govorili. Misli, ki so temeljile na dejstvih in na trdih neizogibnostih, so se podale kar od sebe. Gospodinja je igrala na klavirju Liszta, Chopina, Mozarta, da, vse te tri po njihovi različnosti. Prijatelj mu je nekaj bral, pesmi Claudius a, Morickeja in Carosse, prozo' iz Kolbenheyerja in iz Zarathustre. Haddenhausen ni bil uspavan v tej atmosferi. Pač pa se je začel zavedati novega življenja. To tukaj je bila druga stran njegovega obstanka, njegova druga država. In ta je bila velika in krasna. Vojaštvo bo ostalo, kajti to ni drža, ki bi se morala vedno držati praoblike. Nova pokrajina, za katero se je tam zunaj boril, potrebuje tudi inženirjev in učiteljev, kmetov in delavcev, učenjakov in rokodelcev, glasbenikov in pesnikov, potrebuje ljudi, ki hočejo pozitivno živeti in ustvarjati. Kakor Mozartov »Navzlic temu« ga je navdajalo, Zarathustra ga je bil pozval in ^а sprostil. Sedel je h klavirju, igral narodne pesmi, ki jih je že prej pel, kakor ono in Wands-becker Boten »Der Mond ist aufgegangen«, ki jo je prijatelj ravnokar bral, —« Am Brunnen vor dem Tore«, Schubertove in Ponesrečena Je pač tako: nič ne more moških tako hitro in temeljito odvrniti od njih načel, kot obličje leipe ženske. Neprijazni moški hitro poskušajo priti v boljšo formo, če se nahaja v njih bližini ženska, obraz stalnih nergačev se razjasni, če jih dama smehljajoč se prosi odpuščanja, ker mu je v vozu električne železnice nehote stopila na no« go, oko mladeniča zaiskri in drugače tako mirno sevajoče oči pridne gospodinje me» čejo hude poglede, če njen nekoliko navi« halni mož, meneč da neopazno s pri mizi sedečo lepo plavolasko izmenja dvoumne poglede. Toda zreli možje vedo, kar pa mladine ne odvrača od tega, da vedno in vedno ponavljajo iste napake, kot prejšnji rodovi, da lepe ženske zamorejo biti zelo nevarne. Za nežno božajočimi nunskimi očmi črno, laske se zamore skrivati najbolj prebrisani hudiček, pobožni pogled krasne brinetke zamore dobrosrčnim moškim — in kateri moški ni dobrosrčen — pripraviti največje razočaranje v njegovem življenju. Sedimo v cestni železnici. Ona sedi nasproti: srednjevelika, črnih Svečani sprejem poslanikov pri ministrskem predseniku v neki azijski državi. Zbrani so vsi inozemski poslaniki in domači ministri. Nenadoma opazi nek poslanik da mu je nekdo ukradel dragoceno uro. Diskretno stopi k ministrskemu predsedniku in mu ves razburjen razodene, kaj se mu je pripetilo. — Ali sumite koga, Ekscelenca? — vpraša ministrski predsednik prestrašeno. — Zdi se ml, da je izmaknil uro onile gospod, ki odhaja skozi vrata. — Nemogoče! To je vendar naš pravosodni minister! _! I Ministrski predsednik občuti vso neprijetnost položaja in pravi, da bo zadevo uredil. Zapusti dvorano in se vrne čez malo časa z ukradeno uro. Okradeni poslanik je bil prijetno presenečen in je zahvaljujoč se vprašal: — Gospod ministrski predsednik, kaj je dejal gospod pravosodni minister, ko ste mu vzeli uro? Menim, da mu je bila zadeva izredno neprijetna. — Nikar ne skrbite je odvrnil ministrski predsednik — saj sploh ni opazil, da sem mu potegnil uro iz žepa. * Starorimski bogataš je za življenje potrošil vse svoje imetje. »Veš«, je dejal nekemu prijatelju, »jaz sem najrajši sam svoj dedič.« * Dirigent Kari Muck je vodil Bruckner-ejvo Sedmo simfonijo. Po izvedbi jo je skladatelju zelo hvalil. Ugajala mu je posebno tema trobent v scherzu. »Seveda je ta tema dobra,« se je Bruckner v svoji sikromnosti branil, »na žalost Schumannove pesmi in h koncu — zvenelo je kakor kakšna odrešitev — Beethovenovo hudomušno >Wut Uber den verlorenen Groschen«, ki jih je bil kot deček tako pogosto igral, in ki jih je še danes skoraj dovršeno obvladal. Velika življenjska vprašanja — čutil je to danes bolj kakor kdaj koli — se morajo rešiti. Ne smemo se jim izogibati, ne smemo se omamiti, kakor je to doslej storil on, ali bolje rečeno, kakor so to bili storili ž njim. Haddenhausen je bil zopet pridobil svojo vojaško držo. Zopet je bil v njegovih očeh sijaj, ki ga je njegovo moštvo videlo v njih takrat, kadar je šlo za naskok. In tudi danes je šlo zopet za napad: treba je bilo osvojiti drugo državo, za kateno je bilo predmostje že ustvarjeno. pustolovščina las, čistih modrih oči, z rdečimi, leipo oblikovanimi ustnicami. Kratkomalo; ona je lepa, vredna ljubezni. Njeni gibi in njeni pogledi kažejo, da se sama tudi tega zaveda in to je najnevarnejše na svetu, da stoji ona v središču opazovanj. Ce je to opazovanje samo čisto estetično ali pa pri enem ali drugem zajema te ali one daljnje namene, je trenutno brez pomena. Negovane ženske, katere nimajo samo običaj« nega obličja, temveč predstavljajo poseben elcaemplar svojega spola, imajo končno tudi pravico, da jih občudujemo. Ne radi se izdamo če neopaženo pogledamo dami nasproti, sicer pa mimo kadimo svojo ci« Anglež: »Nekdaj smo imeli denar in obla-stvo.« — »Pa zdaj?« je zanimalo inozemca. »Zdaj je bogastvo na dnu morja, komando pa v Ameriki.« ^ Gorjanc je potožil zdravniku, da ga neznansko srbi po vsem telesu. »Pa ne, da bi imeli...« Zdravnik ni hotel izreči do kraja. »Uši, pa jaz!« je zardel možakar. Dobil je škatlico mazila in navodilo za uporabo. Do- pa ni moja.« Muck se je začudil: »Kako da ni vaša?« »Vidite«, je odgovoril Bruckner, »to melodijo je prepeval vedno neki petelin, ki je čepel poleg moje hiše na gnojišču!« Odrešeni advokat Stari pridigarji so se s posebnim nagnjenjem posluževali robatih prispodob, kadar so hoteli pretres ti čustva svojih poslušalcev. »Ko se, je nekoč«, tako je rekel Abraham a Sancta Clara, »podal brezvesten advokat v neko vas, kjer je nameraval pestiti nekaj novih žrtev svoje lakomnosti, ga je srečal satan v človeški podobi, toda' advokat je iz njegovega govorjenja takoj spoznal, s. kom ima opraviti. Tik pred vasjo jima je prišel nasproti nek revež, ki svinje ni mogel zadosti hifro na-ganjati naprej. Preklinjal jo je, naj jo vzame vrag. Da bi se rešil nadležnega tovariša, je advokat pozval hudiča, naj se polasti prepuščene mu svinje. »Ne!« je vzkliknil Belial. »Ne morem vzeti tega, kar mi ni dano iz srca!« Ko sta potem na daljnji poti srečala neko mater, ki je glede svojega kričečega otroka želela, da bi ga vzel hudič, je satan dal enak odgovor. Končno ata oba dospela v vas, kamor je bil advokat namenjen. Jedva so kmetje zagledali advokata, so vzkliknili vsi kakor v zboru: »Vrag naj vzame tega oderuha!« Belial je smeje zagrabil advokata za vrat. »Vidiš!« je vzkliknil, »Tukaj so mislili p^ Steno. Ljudje so govorili iz vsega srca. Ako bi hotel odkloniti tak dar, bi me vsako uro hudo pekla vest!« — In odkuril jo je z advokatom v pekel. gareto, kot da se ni nič zgodilo, in to samo v oddaljenosti par metrov... Sprevodnik pride. Primemo za dcnamice. Po dolgem iskanju najde tudi ona svojo vo« zovnico, jo poda sprevodniku, išče dalje, vtakne nekaj iz velike torbice v malo torbico in iz male v veliko, dene zopet vrnjeno vozovnico na svoje mesto — v kolikor sploh moremo govoriti o redu v damski torbici — se pogleda v ogledalo svoje pu-derske šatulje, se prime za laske in zopet drugod na svoji pričeski in, — nekaj ma« lega pade na tla. Trije mladi možje — tudi jaz sem bil med njimi — se vržejo z vso vnemo za izgubljenim novcem, vsi srečni, da nepričakovano za to lepotico lahko kaj store in pridejo do zaželjenega poznan« stva. Iščemo, iščemo in zop^ poskušamo z malim prstom, ki je že ves odrt, s svinč« nikom, z irt)žem in drugimi predmeti iščemo to vabo. Zadnja postaja! Ze davno bi bil moral Izstopiti. Končno se ml posreči, da v potu svojega obraza vendar le najdem to malo stvar. »Milostljiva gospodična, ali vam smem nesti ta najdeni novec na dom...« Ona je že izginila. Na cesti stoje trije srepo buleči moški in hehetajočl se sprevodnik. »Gospodje, zamudili ste stik, toda bodite potolaženl, to igro sem danes doživel že tretjič.« Novčič, stare izdaje še pred svetovno vojno mi leži na pisalni mizi. Vsak dan me spominja. Bodi oprezen proti vsakomur! Nikdar ne zaupaj lepi ženski! W. R. ma pa zdravnika kar ni mogel prehvaliti. »Pomisli,« je rekel ženi, samo pogledal me je in že je uganil mojo bolezen. »Ali pa veš, ' da jo je pogodil?« je dvomila žena. »Vem,« je odvrnil, »med potjo domov sem se prepričal.« ^ Oni dan so prispele v Anglijo vesti o а!!-nih vojnih porazih. Ljudstvo se je zbiralo y trumah In drlo pred Churchillovo palačo. »Kaj hočete?« je množico ustavila straža. »Same Izgube, kamor se obrnemo; premagani bomo,« se je čulo izmed ljudstva. »Vse to Churchill že ve,« je odgovoril poveljnik straže. »Kaj pa reče?« se je glasilo poizvedovanje. »Pravi, da ne more pomagati.« * Pri Pelinu 80 brali knjigo, ki so ji djall »Kolomanov žegen«. Hoteli so iz teh črnih bukev priklicati vraga, da bi jim prinesel denarja. Tedaj pa je nenadno stopil v hišo dimnikar, katerega doslej Se ni bilo v onem kraju. »No, zdaj pa le hitro!« je priganjal, da bi čimprej opr' •" svoje delo. »Gospod vrag!« se je tresel Pelin. »Počakajte vsaj še toliko časa, da se prekrižam...« * Prvi: »Ce te jaz udarim, tedaj boš videl dva sonca.« — Drugi, ki se je spretno umaknil: »O je j! eno je že mrknilo.« * Narednik v neki bivši državi je trdil vo-jakom-novincem, da je belo to, kar on reče, čeprav je v resnici črno. »No, kakšen je sneg?« je vprašal in pokazal na novinca. Vojak se je vzravnal in rekel: »Prosim pom komo, kar vi poprej recite.« * »Nu, gospa Kramarjeva, kaj bo vaš sinko, ko konča osnovno šolo?« »Dala ga bom izučiti za mesarja. Dečko ima živali tako rad!« * Gospa Mroževa se huduje: »Johann, saj ti sploh ne poslušaš, kaj ti pravim!« »Kakopak, ljubček, slišim vsako tvojo besedo.« »Ne dopoveduj! Baš prej sem ti rekla, da bi mi dal 50 RM, a ti si odgovoril; »Prav, dragica!« Naše anekdote Za kratek čas empfiehlfsichganzvon selberSparsamkeif, »4W7i MAGG 'WuRZE Btran 8. — Stev. 40. KARAWANKEN-BOTE Sobota, 23. maja 1942. Dr. F. J. Lnkas Izrežite! Hranitet ОЈЈешшла mjdjtuLihio^ hi џгакШпЈв-П)ел1мЈг mdJ^dutjeh and fimhtheh 74. STUNDE W8rter, die oft falsch geschrieben werden aa: 1. Der Aal ist ein Fisch. 2. Dichter sagen statt Adler oft Aar. 3. Ich kaufe mir fein Paar Halbschuhe. 4. Er raucht t&glich ein paar (etliche) Zigaretten. 5. In St. Veit wurde ein neuer KdF-Saal eroffnet. 6. Der Frost hat der Saat stark geschadet. 7. Die Wadge stand waagrecht auf dem Tiech. Merke: der Saal — die Sale! Menke: »h« steht in der Regel niir nach einfachen Selbstlauten. Wbrter ohne »h« 1. Die Bliiten dieses Baumes sind praehtig. 2. Seine Gebarden, wie iiberhaupt sein Gebaren finde ich iibertrieben. 3. Ich bin sehr m ude, holen Sie mir bitte den Liegestuhl. 4. Ich habe den Namen dieser Person nicht verstanden. 5. Ich mochte lieber Rum als Zitrone in den Tee. 6. Es ist schwUl. 7. Ich haJbe meinen bunten Schal ver-loren. »h« steht femer; e) am Ende eines Wortes; (Kuh, Reh, Vieh) und vor »e« (sehen, stehen) b) alk Dehnimgs-»h« vor 1, m, n imd r (Mehl, Ruhm, Sahne, Ehre) gg: 1. Am Bauplatz ist ein neuer Bagger eingetroffen. 2. Dieses Fluiibeet muB axisgebaggert werden. 3. Der Bauer eggt mit der Egge den Acker. 4. Die Dogge ist ein groBer, schoner Hund. 5. An des Flihrers Geburtstag werden an alien Hausern Flaggen gehilJt. 6. Die Schmuggler versuchten einen Waggon Roggen schwarz iiber die Grenze zu bringen. V (zu Beginn eines Wortes): 1. Sein Vetter heifit Valentin, sein Vater Viktor. 2, Der Vizekonig bewohnt im Sommer eine herrliche Villa in Veldes. 8. Sie gab die vielen Veilchea viel-leicht in die Vase. x: 1. Der Holzfaller hat sich mit der Axt in den FuB gehackt. 2. Er lebte so lange in Luxus, bis er sein Geld veitraucht hatte. 3. Das Textbuch einer Operette wird auch Libretto genannt. , 4. Vor einigen Tagen ist eine deutsche Expedition nach dem Tibet ab-gegangen. 5. Max. war ein leidenschaftlicher Bergkraxler. 6. Dieser Arzt hat eine gutgehende Praxis. q: 1. Dieses Ornament besteht aus Krei-sen und Quadraten. 2. Fiir einen Schwerkranken ist das Leben meist eine Qual. 3. An der Quelle schmeckt das Wasser am besten. 4. Woher kommt dieser Qualm? Der Ofen raucht. 5. 1st dies ein Weingeist- oder ein Quecksilber-Thermometer ? 6. Ich wurde Sie bitten, mir eine Quittung auszustellen. b-p:l. Dieser Backer backt das beste Geback. 2. Der Gep&ckstrager packt das Ge-pack und tragt es zum Gepacks-wagen. 3. Das Flugzeug warf alien unnStigen Ballast ab. i. Sehr bekaimt ist der Dogenpalast in Venedig. Worter Aal (m) — jegulja I Aar (m) — orel ' abwerfen (ich warf ab, ich hahe abgewor« fen) — odvreči Axt (w) — sekira Ballast (m) — breme Bauplatz (m) — stavbišče Bergkraxler (m) — plezalec, hribolazec ' Bliite (w) — cvet Dogge (w) — doga eintreffčn — priti, dospeti Flagge (w) — zastava, prapor Geback (s) — pecivo Gebarde (w) — kretnja Gebaren (s) — vedenje Holzfaller (m) — drvar Libretto (m) — libreto, besedilo spevoigre Liegestuhl (m) — ležalnik packen (anpacken) — zgrabiti, prijeti Qual (w) — trpljenje, muka Qualm (m)^— gost dim, hlap, zatohel zrak Roggen (m) — rž Saat (w) ^ setev, sejanje Schmuggler (m) — tihotapec iibertrieben — pretiran, prenapet Vizekonig (m) — kraljevi namestnik, podkralj Waage (w) — tehtnica waagrecht — vodoraven Weingeist (m) — vinski cvet CREDITANSIALT - BANKVEREI GegrUndet 1855 Bericht des Vorstandes iiber das Geschafts-jahr 1941 (Auszug) Die scbweren kfiegerlMheo Auieinandersetzunicen det- Jahref 1941 habeu das politifiche GefUge im SUdosten weltgebend beelnflufit. Das frQhere Jugo-alavlen Jet гегГаИеп. ein neuer unabhMn^ger Staat KroaMen wurde geschaffen, weltere ehemala lugoslavisohe Qeblete wurden an Deutsohland. LJngaro und Italien ahgctrefen. Diesen territorialen Anderungen entaprechend mu0te auch eine Neuordnung uneerer dortigen Bankinteressen durcngefQhrt werden. Za-nflchat ha ben wlr ztir bankmtteigen Betreuung jener Gebicle, die den Gauen Stelermurk und KHrnlen zurllckgewonnen wurden, die Piliaien In Marburg, Cilli und Kraioburg und eine Zahistolle In Veldea erOffnet und dae Geschflft einer Anzahl dort beffndlicher Filiaien von bleher jugoelaviaohen BankineUluten ttbernommen. purch den Zerfall Jugoalaviene muBte auob ein# Neuorzanlsation ienex BankceschMfte Ine Auge gefa&t werden, die bis dahia durch oen Ailgemeinen Jugosltvleehen Bank-Verein A.G. betrieben wurden. Dieses Institut hatte aelnen ipristiBchen SItz in Belgrad, eine Hauptniederlaaaung in Agram und Piliaien in Neusatz und Laibaoh. Nach der Kllckgliederung ehemala ungarlscher Gebiete flel auch Neuaata weder an Ungarn, so daS zweckmftfiigerweise die dortige Filiale dea Jugo-Blavischen Bank^Verein von uneerer Piliale Budapest als Expoiltur ubernommen wurde. Die Hauptnlederlassung Belgrad Pflegt unter Beibehaltung ihres Grund-kapitales von 100 Mill. Din., aber unter Anderung IhreaPlrma in Baukverein A. G., Belgrad, kUnftig nur dam serbiache Oeschftft und hat daher neben der Filiale Meunatz auch das Geschflft in Kroatien und In Lai bach abgcgeben. Dagegen ▼ergrOfierte aie ihr eerbischea Geschflft im Zusammenhang mit der im Zuge befindlichen Flurbereinigung Ira dortigen Bankensektor durch ubernahme der •hemaligen Filiale Belgrad der JugoMiavischen Untonbank. Das kroatlsche Gouchflft wurde dem Bankfereln Шг Kroatien A. Agram, flbertragen, dessen forroelle GrOndung im Mftrz dieses Jahrea erfolgte. Dieses Institut, an dem wlr im Rahnien elnos dsutschen Bankenkonsortiums ftlhrend betei'igt sind, ist mit einem GrundkapltaJ von 125 Mill. Kuna ausgestattet und hat die Niederlassung Laibaoh dea ebemaligen Jugoslavischen Bank-Vereln als Filiale Ubernommen. Dae Geschattevolumen uneerer Filiale Budapest hat dank der Vertiefung der deutflch-ungarlschcn Wirtschaftsbeziehungen erheblich zugenommen; wie bereits erwflhnt, wurde Ihr eine Expoaitur In Neusatz angeglledert. clolcher Weise befrlcdigend hat sich das Ge^chaft der uns natiestehendon Uniorf-Bank, PreGburg, entwickclt. Sie hat im abgelaufenen Jahr Ihre Bilanz-aumme nahezu verdoppelt und Ihr Filialnetz betrfichtiich ausgebaut. Mit der fortschreitenden Konsolidlcrung der Verhaitnlsse im General-gouvernemont hat sich dam Kreditgesch&ft uneerer Filiale Krakau stark ver-grftfiert. Der Verlauf der Operationeu g^en die Sowjetunion und die Wleder-gewinnung der Gebiete doe ebemaligen Ostgallzien schufen die Voraussetzung for unsere KUckkehr nach Lemberg, wo wlr am 1. Dezember des abgelaufenen Jahros eine Filiale erflffnet habon. Die angefUhrleo Tatsachen und die weitere RrhAhung des Umfanees un* seres Inlftndischen Goschflftes haben dazu beigetragen, daB sich unaero Blianz* ■umrae gegentlber dem Vorjahr urn rund %4 Mill. RM auf 1009 Mill. RM, das ist um 29.20/o, erhOhte. Die trotz derKriegsverhflltnlsse a]lenlhalt>en anhaltende lovestltlonstflttgkelt 4nđ die nach den einzelnen Branchen vielfach abgestufte Produktionssteigerung hat eine merkllche Helebung unseres KreditgeschHttes gebracht. Die von uns in diesem Geechflftezweig bereltgestelUnn Miltel haben, wie der Vergleich der Bilanzzlffer mit dem Vorjahr zeigt, eine firbOhune um rund 67,6 Mill. RM er-fahren. Wenn zu dieser Steigcrutig der Debitorenziifer auch der Ausbau unseres Kredltgeschfiftes In Ungarn und im Gcneralgouvernement und das Keugeschfift unserer erst jUngst erUffnoten InlandtifiliaJcu wesentlich beigetragen haben, so kann mit Befriedigung featgestellt werden, dafi auch im sonetlgen Inlands-gosrhSft die Krodiibewegung per Saldo mit einer Zunahme abge^chlosscn hat. Wlr waren Im Berlchtwjahre mit zahlreichen Rapitalerheimngen, B6rsen-«lnfUhrungen und Kapltalberiohtigungen nach der Dlvidendenabgabe-Verord-полв — zum Tell fuhrend — t>efa6t. Die Reiohemark-Urastellung OHtmftrklscher und sudetenl&ndlscher Qesell-•chaften nahm ihren Port gang. Wir haben fUr rund 50 GeseUechaften die hiezu erforderlichen Arboiten geleisiet. I. Bllanzkonto Aktirai Die Bartlquiditfit gemSB f 16 Aba. 1 KWG errechnef sich ebenso wie im Vorjahr mil 7.20/0. Due Verheltnis der fltlssigen Mittel zu den Verphichtungen (§ 16 Abs. 1 und 2 KWG) stent sich am SI. Dezember 1941 auf 69.60/o. Die Eigenea Wertpapiere, KoneortialbeteUiffuajren und Betelilgungea #r^ gabfn sum Jahresend* susaramen RM £40 412598,59, Memnach gegentlber dem Vorjahre eine Zunahme von rund 50,2 Mill. RM. Von dieser Zunahme #nt-fallen rund 24,в Mill. RM auf Anlelhen und verzinsMche Schatzanweisungen des Relchs und der Lfinder so wie auf sonstice vorzlnRliche Wertpapiere. Die Post Schuldner steht mit RM 8^595131.87 zu Buch. Die im Gesamtinstitut vorgemerkteo Barkredite beliefen sloh sum Jahrea-ende auf rund 572,8 Mill. RM. Paaalva t Die GISublger sind um rund 227,6 Mill. RM auf RM 702227265,25 an-gawaehsen. m DleSparelnlagen belanfen alch zum 31. Dezember 1941 auf RM 85328919,07 and zeigen gogenOber dem Voriahre eine Zunahme von 17,8 Mill. RM. Die Sonetlgen ROcketcHuđgen haben sloh gegentlber dem Voijahre am RM 6 096000,— ermA&Igt. Dieser Rdckgang iat Im weeentiichen darauf zurtlck-zuzUliren, dafi die geleisteten Vorauszahlungen von den zu erwarteodea Steuer-echuldigkeiten in Abzag gebracht wurden. II. Gewinn- und Verluftrechnung ErtrSeei Die Rrtrtige an Zlnseo und Diekont beliefen sich auf BM 23 380 840,64, an dencn der Krtrag der WertpapierbeetXnde mit RM 10 457 759.96 beteillgt 1st; die sonetlgen ZinsenertrMge eutfallen der Hauptsacha nach auf das konto-torrent" und DIskontgeschafL Die Einnahmen an Provlelonea und GebQhrea ergabea elneo Betrag von RM 10906 505,64. Alle Rinnahmen aue SondergeschAften, die Wertpaplergewfnoe und der Ertrag au# dem Hypothekenbankgeschftft wurden Inneren Racklagen sugefUhrt. Autwendun^on: Die Personalanfwendungen sfnd mit RM 8206026,88 ausgewleaeo, In denon teste Beztlge mit rund 7,2 Mill. RM enthalten sind. Von den Au^gabea HIr soziale Zvecke entfallen RM 512571,01 anf die vom Institut geleixteten sozialen Abgaban, RM 1 483 085,46 auf Zuwendungen fOr Wohirahrt*einHr1iUinx«n und dar Rast auf eine Wldmumg an den Pensians/onda fUr unsere Oefolgschaft In Ungarn. Die auf dae QoKchaftsjahr 1941 entfallenden Stenern and fthnliehen Ab-gaben elnachlieblidi der Rrtckstellung fUr die auf Grtind einer Betrlebmprtlfung lesigoytellton Schuldlgkeiten (Or die Voriahre ergaben ein firfordernii von Ш и8087Шб. Der Jahreeabschluft wurde vom Aufsichtsrat geblliigt and tat damit ge-mfifi § 125 Abs. 8 des Aktlengesetzes feetgestellt Ee.verbieibt fin Reingewlnn von RM 4 2^ 569,—, von dem RM § 15 Abs. 2 der Satzung der Aufsichtsrat erhftlt and KM 4 242000,— zur VerfOgung der Hauptvereammlung stehen« LeiztangefUhrler Betrag gelaugt uU pividende von 6^/o auf Kupon Nr. 3 zur Aum^^dillitiing Die Gefoljfsehntt hat In vorblldllchem GemelnmohmftmgeWt die Ihr !ra Kriegftiahre l&ll gewtellten vermehrlen Aufgaben erfUlU. Allen unseren Arbeitskamoraden iprechen wir auch an dieser Stelle fUr die freud'ge Elnsatzbereltechaft und vertrauensvolle Mitarbelt unaeren aufrichUgen Dank and unsere beaondere Anerkennung tua. Die Geeamlznhl der Gefolc^cbaftsmitgtleder betrAgt einschlle&lich der zum Wehrdieniit einberiifenen uitd der fremdnHMonaien ArbeitskrAfte In den Piliaien In Ungarn und tm Qcneralgouvernement %67. Bilanz zum 31. Dezember 1941 Aktiva Barreg«nr« ft) Kaftet)nbestftnd (deuteoh« and ftasIAndteehe Zahlungemlttel, Gold).......... b) Giithaben auf Rolohsbankgtro- und Poet- •chuokUonto , .............. PSlllge ZIna. and Dlvldendenacheln« • • • • Sefaecki.................. Wecht«! ft) Wochse) (mit Auenfthme von b) • • • • • b) elgene Zlehungea............ In der Oesamtsumme sind enthalten: Weobeel, die dem § IS Abs. 1 Nr. I des Oeeetxes Qber die Deutsche Ret^sbaak entsprechen (Handelswechscj naoh § 16 Abe. 2 KWG), Im Nonnwerte von RM 75 462 530,78 Schatr.weehsei und unverxlnsllche Sehfttxan-weleuiigen dem Relchs und der Lfinder . Darin Bind enthalten: Sohatzwechsel und Schatzanweisungen, die die Reichebank belelhen darf, Im Nennwerte von RM 249069000,-Elgene Wertpapiere ft) AnJoihen und verzlnellche Schatzanwelsan-gen des Relchs und der Lflnder..... b) sonstige verzlnsliche Wertpapiere • • • • c) t>Orsengllngige Dividendenwerte . • • • • d) sonmtige Wertpapiere . ......... In der Gesamtsumme sind enthalten: Wertpapiere, die die Reiohsbank beleihen dart, RM 117 397 515,40 Koneortlnlbeteltlgungea........... KDrzraillgePorderungenanzweltelhfttterBonl* t#t und Liquldltat gegen KredUlnstltute Davon sind tUcllch fftllig (Noetrocuthaben) RM 18 985 186,49 Schuldner ft) Kredltlnetltute b) Honsttge Schuldner............ In der Qeeamtsumme sind enthalten: aa) gcdeckt durch bOrsen- g&ngige Wertpapiere RM 12 490349,81 bb) gedeckt durch son- stige Sieherheiten • . , 114755420,58 Ourchlaulende Kredite (nur Treuhandge- •cbMt&e).................. Betelllgungen (g 131 Abs. 1 A П Nr. 6 des Aktlengesetzes) ............. Davon sind Betelllgungen bei anderen KredltlnsUtuten RM 8829796,67 GmndstOcke and GebXude a) dem elgenen Gesoh&flsbetrieb dienende • b) eonstige................ Betrlebs- und GesehKftsaasstattanf • • . • • Posten, die der Rechnungsabgrenzung dienen Verschledene Aktiva. . , • ...... Aktlvft des RypothekenbankgeftebXftes TreuhSndig gotlihrte Darlohen aiu der Wobn- baatOrdeniog............ RM RM 12 937 808,59 37 881 107,«2 50818911,01 see «28.47 2240272,75 78189 863,66 78189863,66 280152080,97 104853184,31 17 626 375,22 17 515 382,43 21966345,43 221960537,12 6247 263,50 19485186,19 10720938,39 317 871198,18 328595181,87 8461181,12 9201797,67 2090700,-1714 921,97 8805621.97 1,- 758867,33 180709,09 11829181,55 90 939 874,83 Summe 1009099 035,87 ft) gesetzliche RUcklage b), • - Passiva Gliubiger ft) seltene der Kundschaft bei Drltten benutste Kredite................. b) sonstige im In- und Ausland aufgenommene •Gelder und Kredite........ . . . o) Binlageii deutRoiier Kredltlnetltute » • • • d) sonstige GiSubiger » .......... Von der Suoime o) und d) entfallen auf aa)]ederzeitfaUlgeGelder RM 531 253 395,35 bb) feste Gelder und Gelder auf KUndigung . . 162 789 725,52 Von bb) werden durch KUndigung Oder sind f&IUg 1. hinerhalb 7 Tagen . , 18752384,57 2. dartiber hlnaus bis zu 3 Monaten . . . , 104775769,29 8. dartiber hlnaus bis zu 12 Monaten . 44 261571,66 VerpfUchtungen aus der Annahme gezogener und der Ansatellnng elgener WecheeT (Ak-zepte und Solawechsel), sowelt sie slcb iro Umlanf belinden............. Spareinlagen a) Spareinlagen •.••••••••••••• b) Kassenschelne .............. Von der Summe a) entfallen aof 1. Spareinlagen mit gosetzllcher Ktindi-Mngsfrist.....RM 78 411197,51 3. Spareinlagen mit be-Bonders vereinbarter Kandigungsfrlst . . , 6 687 729,26 Dnrehlaufende Kredite (nur Treuhaodge- sehStte) ................. Gmndkapital ................ ROcklagen nach § 11 KWG ft) gesetzliche RUcklage b), • - b) gonrnHge Rtlcklageo oaob g 11 KWG (freie) RQckstellung tfir PenalonrnvfrpIUchtungen , . Sonmtlge RQckitellungen .......... Poiten, die der Reebnungaabgrenzung dlenen Paulva dea Hypothekenbankgeachfittea . . . Reingewlnn , . . . .......... VerblndUchkelten ant Bflrgachaften, Wechael* and 3checkbQr(|8chaften sowle aua Oe-w&hrlelstungsTertrSgen (§ 131 Aba. 7 dea Aktiengesetzee) m) denen etn gleioh hoher Betrag BQrg-schaftsachulaner gegenllberstem • • b) denen kein BQrgscharteeohuldner gegen- Qbersteht............... Elgene IndoaeamentsTerbindlichkeiten a) aue welterbegebenen Bankakzepten • b) ana elgenen Wochsein der Kunden an die Order der Bank......... o) aua Bonstigen Redlikontlerungen . . . Treuh&ndig gefOhrte VerpUicbtungen ana der Wohnbaufbrdening « • » » . RM 8tS4H4.SS 145S80 40e.55 548 162 714,82 85 098 026,77 224 992,30 25000000,-20000000,- 56 284 915,42 996814,84 7876886,57 30939874,33 RM 702227 465,25 5825000,- 35 323 019,07 8464181,12 70 700 000,— 45000000,— fJsie 259,53 9745096,09 95183,21 2903571,57 1298560,— Summe 1000 009035,87 Gewinn- und Verlustrechnung zum 31. Dezember 1941 Aufwendungen Penonalanlwendnngen........... .......... Aneg&ben (fir tozlale Zwwk*, Wobltahrinlnriehtiuigen and Peoilooon SonsUge Handlungeankoiten «••■•••••••••••• Steuero and Ihnllche Abgahen Ab>chrelbung aul Oruiid lUUgelegttr Nf. Stenergutiehdne Reingewlnn ...»........ Summe RM 8206 026,83 81SS8SS,M 2536693,75 15308 712,26 806 000,-*298560,- 84288 816,28 Ertrtige ZlaMD and Diskont...... • • Provlflonen and OebObrtn • • • . , Summe RM 23 380 340,64 10 906 505,64 34 286 846 28 Ка<Љ đem abechlirfienden Ergebnis uneerer pflichtnifieigon Prtlfung auf Grund der BOcoer und der Schriften der GeHellsohaft so wie dor vom VorsUnd ertelHen Au^iarungen und Nachwoise entsprcchen die BuchfUhrung, dor Jahresabeohlufi. und der Geschfiftsbericht, eowett er den Jahresab8chlu0 er* Ittutert, den geeetzUohen Vorschriften. Wien, 8. April 1942. Treaverkehr Deutsche Treahand-AktlengeBelUchatt 14« * .... . Zwelgnlederlasenng Wlen Pr. achOtte, WlrischafteprUfer Dr. Schick, WlrtachaftsprUfer / Der Vorstand; Dr. Наш Ftltdl, Df. Ludwlg Frltiehtr, Dr. Joiel Jobam. Dr. RndoU Ptcltfer. Der AnMchtsrat: Frani Натасћвг, Splthil a. d. Dran. Vorrttier; Dr. Alfred Olieher, Berlin, Stellvertretor dea ТогвНмг*; Hermann J. Aba, Berlin, StellTerlreter dea Vorillzers; Comm. Alberto D Agoetino, Werner A*t, Dr. Helnrlob Bleokmann, Prof. Dr. Ing. Armin Dadleu. Karl Gerland, Ing. Theo OroB, Baurat e, h. DIpl.-lng. Erich Heller, Dr. Max llgner, Oberbaurat Dr. a. b. Ing. Karl Innerelmer, Baurat e. h. Dr. Ing. ErnsI Kraua, Kranz Ungoth, Dlpl.-lng. Walter Rafelsbergor, DIpl.-Kfm. Негшшш Rhomberg, Augml Robdewald, H ana Rummel, Quttfrled Sohenker-Augorer, Dr. monL h. o. PUIlipp von Schoellur. Pobota. 23. maja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 9. — Stcv. 40. Sudwtfi^ УКажж AKTIENGESELLSCHAFT DOMSCHALE Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinncrei, Weberei, Garnfarberei u. Bleiche, Stuckbleiche und Appretur jl-fiilti;. Hast Du sdion eine Spareinlage bei Deiner Kreissparkasse? 48^ @8» mit den Hauptzweigstellen Laak a.d. Zaier; St.Veit a.d. Sawe 'rTSliSrSSS !_; ; Zahnarzt DrSi,--- 1 -- Belde кбппеп uns heul, nlchl .mmer Wunsch zur VerfOgung slehen. Zohnpflege ist also wlchtiger denn je. ober sporsamer Ver. •.......I.I..I .. I.ira bfouch der Zohnposlo eberlalls. .Rosodonr. Bergmonns fette Zohnposto is» 1sehr ergiebig umj relchl monotelang, wenn mon stets damn denkt. dofi h!er weniggr gcnugt. *3efgmanm$ b) Lastne trate............... V skupni vsoti so vsebovane: Menice, ki ustrezajo § 13. odst. 1. štev. 1 zakona o nemški državni banki (trgovske menice po § 16. odst. 2. KWG), v nominalni vrednosti RM 75,462.530,37. Zakladne menice in brezobrestne zakladne nakaznice Reiclia in dežel.............* V tem so vsebovane: zakladne menice in zakladne nakaznice, na katere sme državna banka dati posojila, v nominalni vrednosti RM 240,089.000,— Lastni vrednostni papirji a) Posojila In obreslonosne zakladne nakaznice Relcha In dežel.............. b) DrugI obrestonosnl vrednostni papirji..... c) Na borzi veljavne dividendne vrednosti .... d) Drugi vrednostni papirji.......... V skupni vsoti so vsebovani: vrednostni papirji, na katera sme državna banka dati posojila v znesku RM 117,397.515,40. Udeležbe pri konzorcijih............ Kratkoročne terjatve nedvomne bonitete in likvidnosti napram kreditnim zavodom......... Od teh je dnevno plačljivo (nostro Imetje) RM 18,985.186,49. Dolžniki a) Kreditni zavodi.....& , , « , « . b) Drugi dolžniki......* « . « » . . V skupni vsoti so vsebovani: aa) oni, za katere je kritje po boznlh vrednostnih papirjih RM 12,490.349,21. bb) oni, za katere je drugo kritje RM 114,755.420,58. Prehodni krediti (samo zaupni posli)....... Udeležbe (§ 131. odst. 1 A II štev. 6 zak. o delnicah) Od teh je udeležb pri drugih kreditnih zavodih RM 8,829.796,67. Zemljišča in poslopja a) ki služijo lastnemu obratovanju i i i • t . • b) druga............ Obratna in poslovna oprema.......m i Postavke, ki služIjo računski omejitvi ^ i, : » Razno Imetje............. Imetek iz hipotečnega bančnega opravila..... Zaupno vodena posojila iz pospešitve stanovanjskih stavb............... • . . m m 12,937.803,59 37,881.107,42 50,818.911,01 566.928,47 2,240.272,75 78,489.863,66 ' — 78,489.863,66 260,452.080,97 104,853.484,34 47,625.375,22 47,515.332,43 24,966.345,43 224,960.537,42 6,247.263,50 19,485.186,49 10,720.938,39 317,874.193,48 328,595.131,87 8,464.181,12 9,204.797,67 2,090.700,— 1,714.921,97 3,805.621,97 1,— 758.367,33 180.709,09 14,829.181,55 30,939.874.33 Vsota . . 1 „009,099.035,87 RM 531,253.395,35 „ 162,789.725,52 „ 13,752.384,57 „ 104,775.769,29 „ 44,261.571,66 DOLGOVI Upniki a) Po strankah pri tretjih osebah vkoriščenl krediti b) Druga v tu- in inozemstvu v gotovini ali kreditu najeta posojila..........• » . . c) Vloge nemških kreditnih zavodov d) Drugi upniki.............. Od vsot pod c) In d) odpadejo: aa) vsekdar plačljiv denar . . bb) trajni denar In denar na odpoved ........ Od bb) navedenega denarja bo po odpovedi ali je že plačljivo 1. v roku 7 dni....... 2. preko tega v roku do 3 mesecev ......... 3. preko tega v roku do 12 mesecev ......... Obveze iz sprejema trat ali Izstavitve lastnih menic (akceptov In solamenic), v kolikor lo v obtoku . Hranilne vloge a) Hranilne vloge b) Blagajniški Usti......•■■■■■■. Od vsote a) odpadejo na 1. hranilne vloge z zakonito odpovedano dobo......RM 78,411.197,51 2. hranilne vloge s posebno dogovorjeno odpovedno dobo „ 6,687.729,26 Prehodni krediti (zgolj zaupna opravila) > ■ > • . Temeljna glavnica.............. Rezerve po g 11. KWG a) Zakonita rezerva............. b) Druge rezerve po § 11. KWG (proste) . • ■ ■ > Naložba sezerve za pokojninske obveznosti i ■ ■ i Druge rezerve.............. , , Postavke, ki služIjo računski omejitvi Dolgovi iz hlpotečnega bančnega opravila , , , . Cisti dobiček............III. Obveznosti iz poroštev, meničnih In čekovnih poroštev, ter iz jamstvenih pogodb (§ 131. odst. 7 zakona o delnicah), a) ki jim stoji nasproti enako visok znesek poroštvenih dolnikov........... b) ki jim ne stoji noben poroštveni dolžnik nasproti .............. , Lastne obveznosti Iz indosamentov a) Iz Indosiranih bančnih akceptov...... b) Iz lastnih menic strank po ukazu banke . . . c) iz drugega rediskontiranja........ Zaupno vodene obveznosti iz pospešitve stanovanj- skih stavb............... m 8,184.144,38 145,880.406.55 548,162.714,32 85,098.926,77 224.992,30 23,000.000,— 20,000.000,— 56,284.915,42 996.814,84 7,376.886,57 30,939.874,33 Vsota m 702,227.265,25 5,825.000,— 85,323.919,07 8,464.181,12 70,700.000,— 45,000.000,— 74,516.259,53 9,745.096,09 95.183,24 2,903.571,57 4,298.560,— 1 „009,099.033,87 Račun dobička in zgubt z dne 31. decembra 1941 P O T R O S X 1 Izdatki za focialn« ivrht, naprav« loplalnagt ikrbitva In pokoinin« Drugi trgoviniki izdatki ...■»•■ t >...• i ■■•• • Cisti dobiček III.................... m 8,208.026,33 3,133.853,94 2,536.693,75 15,303.712,26 806.000,— 4,298.560,— Đ O N O II Obresti in diskont i . ................... Provizije In pristojbine , тк 23,380.340,64 10,906.505,64 Viola . . 34,286.846,28 Po zaključenih podatkih naše dolžne preizkušnje na temelju knjig In spisov družbe ter po načelstvu danih pojasnil in Izkazov ustrezajo knjigovodstvo, letni zaključek In poslovno poročilo, v kolikor obrazloži letni zaključek zakonitim določilom. Wlen, 8. aprila 1942. Treuverkehr Deutsche Treuhand-Aktiengeselschaft Z w e 1 gn 1 e d e r 1 a s s u n g Wlen Dr. Schatte, gospodarski revizor. Dr. Schick, gospodarski revizor. Vsote . . 34,286.846,28 NaCelitvoi NaCelitvoi Dr. Hans Frltdl, Dr. Ludwlg Friticher, Dr. Jowl Јокжж, Dr. Rudolf М#Ш*г. HadzoritvtnI ivei: Franz HaOlacher, Spittal a. d. Drau, predsednik; Dr. Alfred Olschar, Berlin, namestnik predsednika; Hermann J. Aba, Berlin, namestnik predsednika; Comm. Alberto D'Agostlno Werner Axt, Dr. Heinrich Bleckmann, Prof. Dr. Ing. Armln Dadieu, Karl Gerland, Ing. Theo GroB, Baurat e. h. Dipl.-Ing. Erich Heller, Dr. Max Ilgner, Oberbaurat Dr. e. h Ing' Karl Innerebner, Baurat e. h. Dr. Ing. Ernst Kraus, Franz Langoth, Dipl.-lAg. Walter RofeUberger, Dipl.-Kfl. Hermann Rhomberg, August Rohdewald, Hani Rummel, Gottfried WIen ▼ aprilu 1942 Schenker-Angerer, Dr. mont. h. o. Philipp von Schoellerc stran 10. — St«v. 40. K A R A VV A N K E N - B O T E Sobota, 23. maja 1942. XitMspiele Aligemeine Filmi reohand G.in.b.H.-ZwejgslelleVeldes A s s L I N G 24. V. um 15 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr 26. V. um 19.30 Uhr Illusion FUr Jugendltche nicht zugelassen! 28. V. um 19.30 Uhr 29. V. um 19.30 Uhr 30. V. um 16 und 19.30 Uhr So gefallst Du mir FUr Jugendltche nIcht zugelassen! DOMSCHALE 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 17 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Im Schatten des Bergee FUr Jugendliche nlcht zugelaesen! 27. V. um 19.30 Uhr 28. V. um 19.30 Uhr Ich bin Sebastian Ott FUr Jugendliche nicht zugelaesen! K R A I N B U R G 22. V. um 19.30 Uh 23. V. um 19.30 Uhr Liebe, Manner und Harpunen FUr Jugendliche zugelassen! 24. V. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr 25. V. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr 6 Tage Heimaturlaub Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelasien 26. V. um 19.30 Uhr 27. V. um 19.30 Uhr 28. V. um 19.30 Uhr Seitenspriinge FUr Jugendliche nicht zugelassen! 29. V. um 19.30 Uhr Der Strom Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen L A A K 22. V. um 18.30 Uhr 23. V. um 18.30 Uhr 24. V. um 16 und 18.30 Uhr 25. V. um 18.30 Ufer Der Jiiger van Fall Jugendliche unter 1% Jahren nicht zugelassen 26. V. um 18.30 Uhr 27. V. um 18.30 Uhr . , , 28. V. um 18.30 Uhr So geffiUst Du mir FUr Jugendliche nlcht zugelaesen! L I T T A I 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 16 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Hauptsache glUclilich FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 27. V. um 19.30 Uhr . 28. V. um 19.30 Uhr Herz geht ver Anker FUr Jugendliche nlcht zugelassen! M I E S S D O R F 24. V. um 10 Uhr Hitler-Jugend-Filmstunde 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 14.30, 16.30 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Irrtum des Herzens FUr Jugendliche nlcht zugelassen!. . , NEUMARKTL 23. V. um 19.30 Uhr 24; V. um 16 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Tanz mit dem Kaiser FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 27. V. um 19.30 Uhr 28. V. um 19.30 Uhr 29. V. um 19.30 Uhr Anton der Letzte FUr Jugendliche nicht zugelassen! S A I R A C H 23. V. um 18.30 Uhr 24. V. um 15.30 und 18.30 Uhr Herr im Haus Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen S T E I N 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 10, 16 und 19.30 Uhr Geheimakte W. B. 1. , \ FUr Jugendliche zugelassen! 27. V. um 19.30 Uhr 28, V. um 19.30 Uhr ' Herz geht vor Anker FUr Jugendliche nicht zugelassen! ST. v E I T 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 16 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Illusion FUr Jugendliche nicht zugelassen! 27. V. um 19.30 Uhr 28. V. um 19.30 Uhr Die Premiere der Butterfly FUr Jugendliche nicht zugelassen! V E L D E S 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 13.30, 16 und 19.30 Uhr 25. V. um 19.30 Uhr Geheimakte W. B. 1. FUr Jugendliche zugelassen! 27. V. um 19.30 Uhr 28. V. um 19.30 Uhr Die Premiere dor Butterfly FUr Jugondliclie nlfht zugelassen! W A R T 23. V. um 19.30 Uhr 24. V. um 16 und 19.30 Uhr 25. V. urn 16 und 19.30 Uhr Ehestreik Ftir Jugendliche nlcht zugelaseen! Fa$) jeder Slolf lohnl'das Umfa^enl , , r \ /VV\ / \' / \ Im eintchiegigtR Fachhandtl :v habtn Obefkrain. Im Dezember 1941 wurde die Verordnung betreffend Anmeldung von Zahlungsvenpflichtungen gegeniiber dem Auslande erlassen. Sollten die Anmeldun-gen der Einzelpersonen und Korperschaf-ten soweit ihr Sitz in den besetzten Ge-bieten Karntens und Krains liegt, noch nicht durchgehends erfolgt sein, so ware diese Anmeldung an die Anmeldestelle fUr Auslandsschulden in Berlin, allenfalls iiber die Reichsbanknebenstelle in Klagenfurt oder Krainburg, ehestens nachzutragen. Stichtag fiir die Anmeldung Ist der 30. November 1941. Der Chef der Zivilverwaltung. Max Шодвг & w. Srebro Manufahturwaren Villadi,DraubrOd(e Adolf-HitUrOlatz • Ruf 4875 Ша/, OGLAS: Službo dobi Brivski vajener. i. Tso oskrbo v liKI, SC sprelme. Dopise: Osenar Man-ko. Zirklath bei Krainbure. nsO—l Išče v najem Dvosobno slanova- nje, čedno,v mestu Krainburgu ali o-kolici iščem. — Dopise na Anna Sdiweiger, Neu-marktl, Platz der SA Nr. 22 17.4<—^ Lokali lidelpill bi se z 10.000 do 15.000 RM pri kakšni Ir-novini ali podirlju. kjer jc dana varnost s hipoteko na hiši. — Dopise pa „Alleinstehend"na Karavranken-Bole, Krainburg nai-is $Шше! Pohištva vložena, rezi j ana ali slikana, slike, lesene figure, cinasto posodo, pristne preproge, stare kovance kupuje vedno A nti quif atenhan dlung FRITZ PRAISE, Klaqenfnrl Prodam Psa ovčarja, dobrega tnvaja, prodam ali zamenjam za lovskega psa Cwenkel Alois -Lauf en 7 5,Podnart Kupim Oiroiki lozitck dobro ohianjen, kupim. Naslov: Karawanken Bote, Krainburg, pod „Nujnost". LMnall rezani les bukov, hrastov, jesenov, javorov, jel-žev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzu ng. Šivalni stroj, nov ali rabljen, ter rabljeno klavirsko harmoniko kupi: Galiot Stanislaus, Krainburg, Berg-straSe 9 1729—7 Slar srebrn denar staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lcpoijć)eiii O. Habenidit Klagenfurt, Bahnhof-strafSe Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A 41/^256 1491—7 Izgubljeno Lisinico z večjo vsoio denarja, fotografije in druge dokumete sem izgubil v Krainburgu od Ranta do klavnice. Poštenega najditelja naprošam, da vrne najdene predmete proti nagradi na Dolenz Gregor, Wart M5.1711—29 Razno Ubprkrainer želi dopKOVall v nemški slonoqralijl. - Dopisi pod.Stenos' na Karaw -Bote -Krainburg. i78i-S8 Snažilec za nohte najden. Dobi >e pri Karaw. - Bote, Krainburg. 1725—23 Ročna dela sprejme v izgotovitev: Blindenheim, Altlack, p. La*k a.d. Zaier 17*»—28 SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurl Jltalio^las A v „KARAWANKEN-BQTE" donasa denaw Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare šare. Gotovo odkrijete tam še marsikakšno uporabljivo reč. — Proč z njo! yitati O^las Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji! Oglase aprelema NS.«GauTerIag Kfirnten, Krainburg, Veldeser« straBe 6. in NS.«Gauverlag KUrnien, Klagenfurt, Bismardtring 13. Erteile Nadihilfesfunden in der deutsdien SpradKe Annemarie Koch Krainburg, Badgasse 6/1, Nemščino poučuje in pomaga pri učenju Annemairle Kočh Krainbuig, Badgasse 6/1. UekitoHtcioteH BELEUCHTUNGSKOBPER Installalionen von F. Czernowsky .:lektromeistai - KlaOBIllUrl ESSIG Fabrik C.Wenger Kligenfurt Inserirajle \ najdem lislu! Fabrik C.Wenger Klagenfurl Spielwaren Herbst Klafl«nffurt, Pleischmarkt 16 HOLZBAUINDUSTRIE F. BRODNIG' SOHNE KLAGENFURT-SDD, SONNWENDOASSE 3 RUF 1896 HOLZHAUS-, HALLEN- UND BARACKENBAU Holzsparende Bauweisen: KROHER-DACHER und -DECKEN una HATZ-T,agor ZIMMEREI ■ BAUTISCHLEREl -SAGE-u. HOBELWERK mit neuzeitlidieo Ho)zttockenanlagen EihUaufu ^ R- uhdjxt^," Sckwiiwojce^ und S^emnd-