198. straD.
DOLENJSKE NOVICE. atev. 19.
delom nagnjeni navzdol. To pa ni prava. Po
zimi se namrec v panju na pokrovni deski dela
veliko sopare, ki v podobi vodnih kapljic pada
na tla, od tod curlja po nagnjeni deski proti
želcu, kjer zamrzne. Ledena skorja je višji ia
višji, dokler ne zapre žrelca; ubogi čebelar pa
spomladi samega čudenja ne ve kam bi se dejal,
— satje polno medu, žival pa vsa na tleh. To
so cicer majhne neprevidnosti, ki se pa naj-
britkeje maščujejo.
Sploh je pri vziraovanji marsikaj pomisliti,
na marsikaj se ozirati; pravilno vzimovanje je
mojstersko delo cebelarstva in če tudi se mi je
lani sosed zaklinjal pri vseh svetih, da ga ni
čebelarja nad njega, pa mu je vendar zima vzela
skoro polovico panjev; jaz pa sem si mislil:
„ti si res pravi mojster! — skaza."
Zato se pa mojstersko delo cebelarstva
posreči le onemu, ki pozna lastnije in preredbo
čebelnega življenja skozi in skozi.
Le v zadružništvu je naša rešitev!
„V tem znamenju zmagas", je bral cesar
Konstantin pred odločilno bitko in zmago krščan-
stva nad Maksencijevim paganstvom. ,,V tem
znamenji bos zmagal", te iste besede so mi prisle
na misel, ko sem prečital pismo prijatelja, ki je
imelo za podlago nekako naslov naiega članka.
Prijatelj se pritožuje, da je pri nas v Avstriji
kmetijstvo uboga sirota „Jerica" ali če hočete
deseti brat, s katerim se labko pometa kakor
z brezovo metljo. Za edino in najboljse sredstvo
proti team pa smatra pisec popolnoma po pra-
vici združitev vseh kmetovalcev. Ne moremo
se zdržati, da ne bi objavili del |tega dopisa v
nasem listu. Prijatelj pise mej drugira to - le:
:— — — »Zal, da je nasproti kmetijstvu
vse mogoče, ker je skor brez vsake obrambe v
državi. Ako bi bili kmetje organizovani in ako
bi imeli kako mesto in središče, ki bi branilo
njihove koristi, kakor imajo na pr. trgovci in
obrtniki svoje zbornice, potem bi bilo krnalu vse
drugače. Kaj da je vredna dobra organizacija,
to vidimo najbolje pri uciteljstvu.
Učitelji so dandanes moč v državi, in vsi
poslanci in vsi casopisi se trgajo za njihovo na-
klonjenost. Samo na nas kmetih si hoee sleher-
na serna brisati eevlje, ker pač pustimo delati
s seboj, kar kdo hoöc. Od zbornice na Da-
naju nimamo pričakovati, da bi se za kmeta
kaj zgodilo druzega, nego da naklada nova bre-
mena. Hosanska vlada stori za kmeta mnogo
več; tam dobiva Ijudstvo n. pr. sadne sušilnice,
dobro plemeno živino, da si zboljsa domačo ži-
vinorejo, kmetijske stroje proti lahkerau place-
vanju na obroke itd. Kratko malo, tam se za
kmečko ljudstvo v resaici kaj stori. Pri nas pa
se boža le velika indtistrija in trgovina. Posledica
tega je, da so danes že občine, kjer veleposest-
niki in bogati ljudje pokupujejo kmetije za smešno
nizki denar in zasajajo na mesto sadnih vrtov
gozdno drevje, ravno tako po polji, kjer se zlata
pšenica vec ne splaca. Kmeta se pa pusti s
srčnim mirom da poginja na ljubo trgovini; ta
bo seveda cvetela, kadar bo prihajala večina
žita in moke brez carine iz inozemstva! Je-li
pa bodo oni ljudje, ki imajo tako hitro pri roki
krilato besedo „draginja kraha", doživeli ceneji
kruh, tedaj, ko dobi trgovina vse pod se in ko
Biseri iz Suhe Krajine.
Nabral Hinjski.
5. Ratenska vas.
Trinajst je vasij, ki po sari stoje,
Najlepsa med njimi je Ratenska vas.
Ono pesera, „o smrti", ki je bila tiskana v 17.
stevilki „Dolenj. Novic", — oni biser — veste-li, kje
»em jo pobralV — Na Ratji. To je tista Ratenska
vas, ki jo opeva Krajinska pesena kot najlepso. Zarea,
vsakemu se mora priljubiti to selo, kogar zanese pot
tjekaj. Misli si, dragi čitatelj, prostorno dolino, ob-
delano, obsejano in zasajeno s sadnim drevjem, okoli
in okoli obraslo z gozdom — ali ni to za Suho Kra-
jino nekaj posebnega ? Ali ne poje že zaradi tega po
vsej pravici pesem:
„Najlepsa med njimi je Ratenska vas".
Saj je že pot od fare na Ratje nekaj posebnega in
veselega, zlasti po letu. Dober četrt ure se namreč
vije skozi lep bukov gozd. Kako se razlega tu spo-
mladi kosova pesem, kako lepo se poda vmes ščebe-
tanje ščinkovčevo, ki te pozdraylja in ti želi dobro
jutro in te opominja, da opravi tudi ti svojo dolžnost
in hvali Stvaruika v jutranji molitvi. Prišedšemu iz
gosčave na piano, ustavi se ti oko takoj na ličnern
novopokritem zyoniku, ki se dviga nad vas jo in ki te
tako prijazno vabi, da sam ne ves, kedaj si dospel
od gozda navzdol v dolino.
Se predno dospeš do prve hiše, pelje te pot mi-
mo prijazne kapelice, katero Ratljani kaj zelo Čislajo,
a bi jo še stokrat rajsi imeli, ko bi se hotel* sama
poprayljati. A ne glej preveö na pomankljivost te
kapele, hiti v vas, v nje središče, kjer gotovo ne naj-
deš ničesar, da bi mogel kaj pozabavljati. Glej, uprav
v sredi vasi se dviguje proti nebu cerkey — božji
hram. Okoli in okoli se vrste hiše v lepem redu, ve-
činoma čedno pobeljene, nekatere celo pobarvane, ka-
kor Birtova, Lukatova in druge. In kako je to lepo !
Nad njimi čuva usmiljeno oko božje Porodnice, katero
so si izvolili Ratljani za patrono in ji posvetili v cerkvi
glavni altar. Ne bo ti žal, če stopis v cerkev in malo
pomoliš pred podobo brezmadežne Device. Cerkvica je
čedna in lepo ozaljsana. Zato kaj pridno skrbe Ra-
tenska dekleta in zaslužijo, da jih tu očitno pohvalun
pred vserni. To je nekaj posebnega, kar ne dobis po
druzih vaseh; in tudi v tem oziru — zaradi cerkve —
poje pesem po vsej pravici:
„Najlepša med njimi je Ratenska vas".
Toda Ratje — ta biser Suhe Krajine — hrani

19. 8tev. DOLENJSKE NOVICE.
Btran 199.
bo samo ona urejala ceno, o tem moöno dvomi-
mo. Za sedaj pa delajo javno mnenje časniki
in ti vidijo naravno, da je zanje od trgovine več
dobička nego pri kmetih.
Pomagati zamore tu le dobra organizacija
in zastopstvo kmetovalčev in vsakemu, kdor se
trudi in prizadeva v tem smislu, smo dolžni
hvale. Tudi pri prihodnjib državno- in deželno-
zborskih volitvab naj bi si kmetje dobro ogle-
dali ljudi, predno jib volijo in potem bi ne kri-
cali brezmiselno za vsakim „štreberjem" in go-
stilniskim razgrajačem. Dobro bi bilo, ako bi
kmetje vedeli, kdo je v zadnjem zasedanji držav-
nega zbora v korist kmetijstvu kaj storil in
kdo je glasoval samo za uravnavo plač, penzi-
jonov in drugib izdatkov Najmanj pa, kar
zalitevamo, je, da vsak poslanec, ki stavi kako
predlogo oziroma regulacije plač itd., takoj tudi
pove", odkod vzeti večje izdatke; zdaj je namreč
«a te ljudi kaj labko in udobno; da ostanejo na
dobrem glasu pri stanovib o kojib vedo, da imajo
velik vpliv na volitve, ni treba druzega, nego
ne dotikati se njibovib kurjih oees in zopetna
izvolitev je gotova."
Dotlej pismo prijatelja. Pristavljam le, da
je nas zastop kmetijstva v državnem in deželnem
zboru sicer izvrsten, da pa kmetijstvo le ne more
na noge, temu vzrok so liberalni poslanci kme-
tijstva po drugib avstr. kronovinah, v naši ljubi
kranjski deželi pa nas tišči za grlo zveza slo-
venskib liberalcev, po domače izdajalcev z nem-
skimi bogatasi, ki odirajo še sedaj nase ljudstvo
po grasčinah, dasi v isti sapi kričijo, da nam
klerikalizem nalaga tlako in desetino. Vprasam,
kateri klerikalec plačuje svoje ljudi s 60 (reci
sestdesetimi) vinarji ob svojem na dan, kakor
se to dela po Dolenjskem v liberalnih grašči-
nah ? Iiatar.
v sebi se vee diuzih bieerov, skritih biserov, ki se
fcvetijo in lesketajo še veliko čistejse, veliko svetlejše.
In to so nekateie dušice, ki se ravnajo po nauku na
iiašega Izveličarja: „Le eno je potrebno", kateie so
si po zgledu Manje „boljsi del izvohle, kateri jim ne
bo odvzet". Nočem jih imenovati z imenom, saj je
dovolj, da so njih imena zapisana v bukvah življenja.
Tudi ne želijo hvale ne od mene, ne od cenjenih bral-
ce,v „Dol. Novic". One bodo vsejedno prišle sleherni
dan, ali vsaj večkrat v tednu pol ure daleč v farno
cerkev k službi božji, one bodo vsejedno vsak teden
z najsrčnejšiin hrepenenjem pri obhajilni mizi se zdru-
žile z nebeškim Ženinora in ž njim združene pozabile
na ves svet. Pač srečne duše, ki isčejo svoje sreče,
svojega veselja tain, kjer se res dobi, ki srkajo iz
studenca, iz katerega teče res živa voda. To so bi-
seri, ki se blisßijo toliko lepše, toliko krasnejše, ko-
likor bolj poredkoma se dobe na svetu. Res se na-
üajajo, hvala Bogu, tudi po druzih vaseh naše fare
dušice, ki s svojim čistim ali spokornim življenjem in
gorečo molitvijo in pridnim obiskovanjem Najsvetej-
šega odvračajo od fare jezo božjo in rosijö nanj božjega
^lagoslova, a tudi v tem oziru poje pesem po vsej
pravici.
„Najlepša med njimi je Ratenska vasu.
Korist solnčnice.
Kakor ponižnost sploh, tako je tudi soln-
čna roža in njena korist mnogo premalo znana
in cenjena, po znanem reku: ,,Cesar ne poznam,
tega ne čislam".
Najpreje bi moralo stati v obližji vsakega
uljnaka nekaj ducatov solncnic, ker le malo dru-
gega cvetja da čebelam tako paso medu in voska,
kakor ta. Kot pica za kokosi je seme solnčnice
skoro neprekosljivo. Kokosi po njem zelo rade
neso, pa tudi spitati se dade ž njim in celo perje
postane po njem lepse, volnejše in svetleje. Olje,
ki se da iztisniti iz semena solnčne rože da oci-
sčeno izvrstno, okusno namizno olje, dobro olje
za luc in se rabi posebno pri izdelavanji mila.
Iztisnjeno zrnje daje pogače, ki kot krma za
pitanje goveje živine se prekašajo lanene tropi-
naste pogače. Zeleno listje solncnice posuseno,
zrezano na slamoreznici in pomešano z otrobi,
je izvrstna pica za molzne krave. Ceprav pa je
korist solncnice tako velika, vendar je razun na
Kuskem in Kitajskem le malokje pridelujejo v
večji množini. Tam kjer se prideluje na celih
njivah, so posamezne vrste druga od druge od-
daljene po 80 cm in na vsakih 50 cm po dolžini
se pomeče nekoliko zrnov ali posadi nekaj rast-
linic. Kastline ne smejo stati pregosto, sicer
ženo prevec na kvisku in nastavijo le malo raz-
cvetja. Po letu ni druzega opraviti, nego vrste
okopati, pa stranski pognanjki naj se na rast-
linab potrgajo, tako, da obdrži vsaka rastlina
le tri do stiri semenske glave. —od.
Politicni pregled.
Volitve za deželni zbor kran^ski so končane.
Katoliska narodna stranka je v kmeckib obcinah
pridobila 1 mandat, a tudi v meatnih obcinah si
je 19. septembra pridobila 1 mandat: v Idriji je
namreč za poslanca izvoljen gosp. dekan Mihael
A r k o. Vsega vkup ima katoliska narodna stran-
ka v deželnem zboru 16 glasov; narudno napredna
ali liberalna stranka pa ima 1 mandat v kmeckih
obcinah in 7 v mestih, ter 2 mandata kupcijske
in obrtnijske zbornice, torej 10 glasov. Nemski
veleposestniki pa imajo v zbornici 10 glasov. Raz-
vidno je torej, da je katoliska narodna stranka naj-
mocnejsa, a če ne bo vkljub temu mogla nič ali
le malo opraviti, bo kriva le zveza liberalcev in
Nemcev. čudno se morebiti komu zdi, da se mo-
re Slovenec zvezati z Nemcem zoper Slovenca,
a zal da je tako. Samo da gospodarijo, in druge