Regulacija učiteljskih plač na Kranjskem. (Poročilo finančnega odseka o uredbi plač učiteljskega osobja na javnih občih ljudskib šolah na Kranjskem.) ^oročevalec Višnikar: Visoka zbornica! Poročati rni je v imenu finančnega odseka o novi uredbi plač učiteljskega osobja na javnih občih ljudskih šolah na Kranjskera in o prenaredbi dotičnega zakona. Da naše učiteljstvo vedno intenzivneje zahteva zboljšanja svojega gmotnega stanja, je uraevno, ako se pomisli, da so učiteljske plače deloma še odmerjene na podlagi zakona z dne 29. raal. travna 1. 1873. in da so se leta 1890. v prav skromni meri zboljšale. Ako pogledamo za 25 let nazaj, vidirao, da se je življenje od takrat povsod zelo podražilo. To vidimo tudi iz bojev državnih uradnikov, ki se poganjajo tudi tako ostro za zboljšanje piač, ki se naslanjajo na dotični zakon iz leta 1872. Tudi finančni odsek je mnenja, da je zboljšanje dohodkov naših učiteljev neizogibno, vendar ni mogel takoj iz oči pustiti finančnega položaja dežele. Že iz porooila o normalno-šolskem zakladu je razvidno, da so se troški v šolstvu od leta 1875., torej tekora 22 let, povišali od 200.000 gld. na 400.000 gld. Ako se vpraša po nezadovoljstvu v našem učiteljstvu, morarao pritrditi temu, da so ti vzroki v prvi vrsti sedanji krajevno-razredni zistem, potem nizke učiteljske plače v obče in zelo neugodno razmerje učiteljskih raest v višjih razredih. Po obstoječem zakonu imamo samo 31 učiteljev v I. plačilnem razredu z letno plaoo 700 gld. in od teh učiteljev jih je nad eno tretjino v Ljubljani. Po predlaganem načrtu se prvič plače v obče zvišajo, dalje se odpravi IV. razred z letno plačo 450 gld. popolnoma, remuneracije začasnih učiteljev in uoiteljic od 360 gld. se povišajo na 400 gld. in se tudi ustanovi novi I. razred z letno plačo 800 gld., v katerem jih bo po sedanjem številu učiteljskih oseb 61. V II. razredu z letno plačo 700 gld. bo pa 91 učiteljskih oseb, tako da pride vsega skupaj 122 učiteljskih oseb na novo v plačo 700, oziroraa 800 gld. Sprejelo se je dalje tudi določilo, da po novem zakonu nihče ne sme kaj izgubiti in da se dotični učitelji navzlic temu, da morda razmerno še raalo časa služijo, obdrže tudi po novem zakonu vsaj v takem razredu, da bodo dobili vso tisto plačo kakor doslej. Glede razmerja posaraeznih razredov bi omenil, da je dandanes faktično definitivno nastavljenih učiteljev od sistemizovanih 610 mest samo 497, tako da pride v IV. razred definitivno nastavljenih učiteljev in učiteljic faktično samo 162, torej manj kakor v III. razred z letno plačo 600 gld. Mislim, da je tudi to precejšnji zboljšek. Glede starosti omenjam, da je samo en definitivno nastavljenih učiteljev bil nameščen leta 1860., pet pa leta 1862. Vidimo torej, da naše učiteljstvo ni tako staro, da bi bilo že v bližnjera času pričakovati mnogo upokojevanj. Troški, ki bodo po tem zakonu za deželo narasli, so proracunjeni približno na 52.000 gld. Dalje, je misel finančnega odseka, da ne more iti. Pomisliti je tudi, da se bo s časora potrebščina izdatno zvišala vsled pokojnin. Omenjara dalje, kako se je postopalo glede naših učiteljic. Tu so se stavili razni predlogi. Nekateri gospodje v finančnera odseku so menili, da naj bi dobile čisto cnake plače kakor učitelji, rekoč: enake dolžnosti,*) enake pravice. Drugi gospodje so zopet bili mnenja, da naj se uciteljicam v vseh razredih da nekoliko manj plače kakor *) To innenje ni povsem pravo. § 15. deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. 1. pravi: _Za poučevanje dečkov, bodisi da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, se smejo ženske jetnati le prva štiri leta". V dokaz ta-le slučaj: Učitelj na II. mestni deški šoli v Ljubljani, ki je poučeval letos čefrti razred, je dobil petmesečen dopust. Ker ni bilo mogoče dobiti suplenta, se je najela suplentinja. Na podstavi ravnokar omenjenega § 15. suplentinja ni mogla prevzeti četrtega razreda. Zaradi tega je moral učitelj iz prvega razreda prevzeti četrti razred in suplentinja je prevzela prvi razred; vsled tega sta trpela dva razreda, ko bi, če bi dobili- suplenta, trpel le en sam razred. Enak slučaj se je dogodil tudi na I. mestni deški šoli v Ljubljani. To dokazuje, da uditeljice nimajo enakih dolžnosti. Uredn. učiteljera. Sklenilo se je potem iti srednji pot, tako da dobodo učiteljice v nižjih dveh razredih enako plačo kakor učitelji, v višjih dveh razredih po lO°/o manj, tako da bodo znašale plače uciteljic 500, 600, 630 in 720 gld. Za remuneracije začasnih učiteljskih oseb pa se je določilo za učiteljice in učitelje enako po 400 gld. Do tega sklepa so privedli finančni odsek zgolj stvarni razlogi. Ne da se tajiti, da učiteljice dobro izpolnujejo dolžnosti svojega stanu in da so posebno na dekliških šolah jako dobre, na drugi strani pa se nikakor ne more tajiti, da imajo učitelji mnogo večje potrebščine kakor učiteljice. Res je, da se sme za enako delo zahtevati enaka plača, ali vendar se mora tudi priznati, da povsodi, posebno pri dorastlih dečkih učiteljice vendar ne morejo tako discipline vzdrževati kakor učitelji. Nadalje se mora pomisliti, da se ucitelji navadno oženijo in da imajo dolžnost skrbeti za ženo in za otroke, da se stanu primerno vzgoje, kar pri učiteljicah odpade. Sicer pa mislim, da nara učiteljice nikakor ne morejo očitati, da so se prezirale. Omenirn, da od poviška 52.000 gld. v slucaju, ako se učiteljice razvrste po starosti, pripade nanje 12.000 gld., torej približno četrtina vse višje potrebščine. Ako pogledamo število učiteljic in učiteljev, vidirao, da je definitivno nastavljenih učiteljev 375, učiteljic pa 122, torej tudi približno četrti del, tako da ta povišek 12.000 gld. ustreza tudi razmerju števila učiteljic. Pripomnim, da je bila dosedaj velika večina učiteljic samo v IV. in III. plačilnera razredu in sicer jih je bilo v IV. 95, v III. 23, v II. 3 in v I. sarao ena. 95 učiteljic ima tedaj danes letne plače 450 gld. V prihodnje pa bodo imele najmanj 500 gld. in mnoge tudi 600 gld. Kako neugodno vpliva sedanji krajevni sistem, se vidi iz tega, da je izrned najstarejših 61 učiteljev in učiteljic danes še 28 z letne plaoe 500 gld. in eden celo z letno plačo 450 gld. V prihodnje bo po personalnem sistemu, kadar se vpelje status, raogoče vsakemu učitelju na vsakera mestu priti do največje plače. S tem se ustanovi boljša stalnost in neodvisnost. Ako si je ucitelj na kakem mestu ustanovil svoj dom, rnu je na tem ležeče, da na dotičnem kraju ostane in ako je nekaj časa zadovoljivo služboval, ima upanje in pravico, da pride do višje in najvišje plače na svojem raestu. To so nacela, katera so vodila finaneni odsek, da stavi predloge, kakor so tiskani. Glede Ljubljane omenjam, da so imeli ljubljanski učitelji od leta 1873. letne plače 600 gld., da je pa po novem zakonu z leta 1890. v Ljubljani z letno plačo 500 gld. 11 učiteljev in 7 učiteljic, torej skupaj 18 učiteljskih oseb. Dotični učitelji imajo pa osobno doklado po 100 gld. tako, da dejansko imajo plače 600 gld. Po predlogu finančnega odseka naj se dotični učitelji v Ljubljani, ki imajo letne plače 500 gld., in osebne doklade po 100 gld., takoj uvrste v III. razred z letno plačo 600 gld., ako bi jim to tudi po starosti ne pristojalo. S tem odpadejo osobne doklade, ki so se finančnemu odseku zdele neumestne. V I. razredu je učiteljskih oseb v celi deželi 31 in od teh v Ljubljani 13, tako da jih je na deželi sarao 18, v II. plačilnem razredu je pa v Ljubljani 11 uciteljev in učiteljic. Z ozirom na razloge, ki so razvidni iz priloge 60. in opazk, ki sem jih ravno navajal, predlagara v imenu finančnega odseka: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: 1. Priloženemu načrtu zakona se ustavno pritrjuje. 2. Deželnemu odboru se naroča, da načrtu izposluje Najvišje potrjenje. Prosim, da se preide v nadrobno razpravo. Deželni glavar: Otvarjam splošno razpravo. K besedi se je oglasil prevzvišeni gospod deželni predsednik. K. k. Landesprasident Excellenz Preiherr von Hein: Hoher Landtag! Auch ich erlaube mir im Namen des Landesschulrathes das Eingehen in die Spezialdebatte beziiglich des vorliegenden Gesetzentwurfes dem hohen Hause auf s \Varmste zu empfehlen. Zweckmassigkeit, Gerechtigkeit und Wohlwollen gegeniiber der Lehrerschaft bilden die Grundlage, auf welcher dieser Gesetzentwurf aufgebaut ist. Wenn es auch raeinem personlichen Gefiihle und Wunsche fiir die Lehrerschaft entsprechen wiirde, dass dieses Gesetz friiher ins Leben trete, als zu dem in diesem Gesetze selbst vorgesehenen Termine, namlich vor dem 1. October 1898, so muss ich auf eine weitere Begriindung dieses Wunsches, den ich hege und den gewiss auch die ganze Lehrerschaft hegt, verzichten, weil mir ganz wohl bekannt ist, dass die Griinde fiir das spate Inslebentreten dieses Gesetzes lediglich zu suchen sind in der P^inanzlage des Landes, welche eine Regelung der Gehalte in kiirzerer Prist nicht gestattet. Die Opfer, welche das Land rait diesera Gesetzentwurfe iibernimmt, sind gewiss gross, und ich bin uberzeugt, dass die ganze Lehrerschaft des Landes diese Opfer dankbar anerkennen wird, und in dieser dankbaren Anerkennung moge der hohe Landtag auch die Biirgschaft erblicken, dass die Lehrer gewiss bemiiht sein werden, ihre schwere und wichtige Aufgabe nach bestem Wissen und Gevvissen zu erfullen. Mit diesen Worten erlaube ich rair den Gesetzentwurf dem Wohlwollen des hohen Hauses zu erapfehlen. (Odobravanje.) Deželni glavar: Gospod poslanec Pakiž ima besedo. Poslanec Pakiž: Visoki zbor! Z veselira srcem pozdravljam predlog finančnega odseka radi povišanja plač učiteljstva. Gospoda moja, pozdravljam opetovano, da se stan učiteljstvu zboljša, arapak neka druga stvar pa je, katera me sili, da izpregovorim, kako in kje se bo denar dobil? Ali je slavni finančni odsek zagotovljen, da ostane naklada na opojne pijače? Ali je prepričan o tera, da ostane, oziroma da bo mogoče zvišati naklado na pivo ? To je edina moja skrb pri tej stvari, skrb glede težavnega stališča davkoplačevavcev, v drugem oziru pa samo tretjič z veseljera pozdravljara zboljšanje plač, zlasti učiteljem; zakaj ne da se tajiti, da imajo učitelji na marsikatero stran troške, katerim se nikakor izogniti ne morejo. Ge že nič drugega ne omenjam, opozarjam na to, da so raarsikateri izmed njih vojaki; in kadar so klicani k vajam, jih to stane denarja in zamudo časa. Pri ženskah je stvar drugačna; učiteljice bi lahko izhajale z raanjšo plačo; toda predloga v tem oziru ne bom stavil, morda stori to kak drug gospod tovariš. Deželni glavar: Gospod poslanec Povše iraa besedo. Poslanec Povše: Visoki zbor! Po besedah gospoda poročevavca in tiskanera poročilu preostaje mi le par besed. Moji tovariši so mi naložili, da izgovorim v javni seji, da naša stranka upošteva opravičenost in potrebo uravnave učiteljskih plač, upoštevaje zasluge in trudapolno delovanje učiteljskega stanu. S prepričanjem bomo torej glasovali za nasvete finančnega odseka, ki se skoraj popolnoma pokrivajo z nasveti deželnega odbora, glasovali v nadi, da bo, kakor je ekscelenca gospod deželni predsednik omenil, ta požrtvovalnost tudi našla odmev pri učiteljih, ki bodo s toliko večjo vztrajnostjo in vnemo delovali v orniko slovenskega naroda in ljudstva na Kranjskem sploh. Gospoda raoja! Ako se je tu in tam slišalo od nas, da treba tudi upoštevati naše — to mora vsak priznati — revne in težavne financne razmere, ni to bil nikak izraz, da bi ne bil vsak izmed nas uciteljstvu v polni meri naklonjen in prepričan o potrebi uredbe učiteljskih plač; in očitanje, ki bi morda nastalo in katero smo morebiti že večkrat slišali, da niraamo vsi krogi ali zastopniki ljudstva prave vneme za ljudsko šolstvo, gotovo fii opravičeno. Stvar se more najbolje s številkarai pojasniti, katere navedem, da opravičim, iz katerih razlogov se ne more v polni meri željam učiteljstva ugoditi, kakor bi mi vsi hoteli in kakor bi bilo deloma tudi opravičeno. Visoka zbornica! L. 1871. je znašala potrebšoina za ljudsko šolstvo 98.000 gld., 1. 1884. že 184.000 gld., 1. 1891. 302.000 gld., 1. 1895. 353.000 gld., 1. 1896. 368.000 gld., in sedaj bomo s tem, da danes sprejmemo povišek za 52.000 gld., krnalu prišli na, 450.000 gld., in v teh številkah pa še niso zapopadeni zneski za zgradbe šolskih poslopij, katere seveda napravljajo ogrorana bremena raznira šolskim občinam. Te številke torej jasno govore in kažejo, da tlsti, ki so se ozirali na finančao zrnožnost dežele, so bili opravičeni tudi na ta moment gledati. Toda sedaj so se vse stranke te visoke zbornice zedinile v tem, da naj se, kolikor raogoče in kolikor moči dežele dopuščajo, ustreže željam učiteljstva, in rai bomo od naše strani radostno glasovali za vse nastavke, katere predlaga finančni odsek v povišanje in uredbo učiteljskih plač. Deželni glavar: Želi še kdo besede? Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer hat das Wort. Abgeordneter Dr. Schaffer: Die Partei, der ich anzugehoren die Ehre habe, war seit der Griindung der neuen Volksschule stets eine grosse Freundin derselben. Dies ist nur eine Consequenz dieser Freimdschaft fiir die Schule, dass wir auch Freunde der Lehrerschaft sind; denn nur durch die Wirksamkeit und Thatigkeit der Lehrerschaft gewinnt ja die Schule Leben und Geist und ist es moglich, dass die Schule wirklich das sei, was sie im Interesse der Wohlfart und Entwicklung der Jugend sein soll. Von diesem Gesichtspunkte geleitet werden wir auch fiir sammtliche Antrage des Finanzausschusses stiraraen, obwohl wir nicht verkennen diirfen, dass diese Antrage mit Rlicksicht auf die finanziellen Verhaltnisse des Landes diesem grosse und dauernde Opfer anferlegen, Opfer, die um so bedeutender sind, als wir alle wissen, dass diese Auslagen nicht stationar sind, sondern eine steigende Tendenz haben, und dass wir infolge der Surnmen, die wir heute zur Regelung der Lehrergehalte bewilligen, im Laufe von 6, 8, 10 Jahren zu noch bedeutenderen Zitfern kommen werden. Diese Betrage werden sich nicht nur erhohen mit Rlicksicht auf die Vermehrung der Zahl der Schulen, sondarn auch steigen mit Riicksicht auf die grossen Suraraen, die wir gegeniiber den bisherigen fiir Pensionen werden ausgeben raiissen. Wir thun aber Alles das in der Erwartung, dass wir seitens der Lehrerschaft volles Verstandnis fiir das Wohlwollen finden werden, welches das Land duroh die heutigen Beschliisse ihr entgegenbringt. In dieser Erwartung werden wir fiir das Gesetz stimmen und hoffen, dass es den Lehrern zur Wohlfahrt gereichen werde und infolge dessen auch der Schule und der sie besuchenden Jugend. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo. Poslanec dr. Tavčar: Visoka zbornica! Da se ne bo mislilo, da je stranka, katero zastopam jaz in somišljeniki moji v tej visoki zbornici, morda pri današnjem glasovanju s težkim srcem vdeležena, moram naglašati, da tudi naša stranka lahko izjavi, da bo z veseljem glasovala za predloge finančnega odseka. Naše učiteljstvo, ki je bilo dosedaj morda od te ali one strani nekoliko manj spoštovano, lahko opazi v današnjih nasvetih, da se je ranenje o šolstvu kakor o učiteljstvu našem v tej zbornici bistveno izpremenilo. Naše učiteljstvo izvaja lahko iz današnjih predlogov, da smo vsi prepričani, da je šolstvo ena največjih in najvažnejŠih potreb v deželi, in da nam pri šolstvu ni treba žal biti ogromnih žrtev, katere prinaša dežela v ta namen. Jaz bi pri tej priliki tudi naglašal, da, če bi šlo po mojern in mnenju naše stranke, bi se bilo moralo predlagati vsaj tisto, kar je c. kr. deželni šolski svet na prvem mestu predlagal in kar je bilo pravieno in bi se končno že še bilo dalo izvesti. Ali ker pa s tern nismo mogli prodreti, bomo z veseljera glasovali tudi za manjše predloge, ki jih nasvetuje finančni odsel^. Pri tem pa bi ne hotel vsakega krajcarja obrniti in zdihovati, kako bo dežela troške zmagala. Račun gospoda poslanca Povšeta je nekoliko neuraesten na tem polju. V resnici, visoka zbornica, so žrtve, katere je dosedaj dežela prinašala za ljudsko šolo, ogromne, ampak pomisliti se mora, da so te žrtve prišle najmanj učiteljstvu na korist. Šola je draga; ali troški, katere je provzrocilo šolstvo, so bili večinoma položeni na oltar slovenskega naroda (Odobravanje v središču), prišli so v korist kraetu, in sicer bolj v korist kmetskemu ljudstvu kakor učiteljstvu samerau, ki je doslej bilo borno plačano. Z veseljem in radostjo torej pozdravljam, da se je danes, dasiravno še nismo na vrhuncu, stvar obrnila na boljše in da imamo danes priliko izdatno zboljšati stanje prepotrebnega stanu, to je učiteljskega stanii. (Živahno odobravanje na galeriji.) (Dalje prih.)