--------90--------
Šol in šolnikov po deželi nikar ne
pozabite!
Pri marsikteri fari na deželi so že davnej sole; pa cisto malo so do sedaj pripomogle h koristnimu omikanju in k vnemi prave ljubezni do vsiga, kar človeško življenje po pameti resnično posladiti zamore.
Pravi odgovor na vprašanje: zakaj de so naše dežel-ske šole do sedaj tako malo prida donesle, je: ker so uče-niki v vednostih, v kterih bi imeli mladost podučiti, večidel neizurjeni, premalo izučeni, in pa ker so si učeniki ali šolniki našim zgol slovenskima jezika privajenim otroči-čem prizadevali, v neznani nemšini branje, pisanje, računstvo, pravopis i. t. d. v glavo ubivati. Kdor hoče dober šolnik na deželi biti, se mora veliko učiti; njemu ni zadosti le dobro brati, lepo in prav pisati, gladko raču-niti in misli spodobno spisovati znati; on mora tudi razumeti, mladost z rahlo besedo k uku vnemati, v nji ljubezen do vsiga dobriga in lepiga izbujevati. Sam lepiga in praviga pobožniga zaderžanja, ne pa hinavec in potuhnjenec, naj bo učenik učeneam pervi izgled!
Kmetiški mladosti, ki je namenjena vse svoje žive dni pri kmetijstvu svoj živež iskati, bi bil lahko razumljivi poduk v poglavitnih opravilih kmetijstva silno koristen in potreben. Kako serčno mora veseliti fantiča, slišati kako se zamore veliko drevjiča raznih sadnih pleme'n iz peška izrediti; kako se da požlahtiti, saditi, k nagli rasti in rodovitnosti primorati; kako slab travnik v dobriga, pusta njiva v rodovitno oberniti, — sploh vse kmetiške dela tako opravljati, de se z malimi potroški veliko dobička doseže.
Potreba je tedej, de se vsakteri deželski učenik v kmetijstvu po bukvah in po skušnjah dobro izuri, de bo vedil šolski mladosti brane reči tudi razložiti in razjasniti, nezvedenim sosedam pa pri vsaki priložnosti dober svet dati. To mu bode prijaznost in spoštovanje cele okoljšine naklonilo in tudi marsikteri hvaležni dar doneslo. Z učeništvam je večidel zedinjeno orglanje v cerkvi. Kakor lepo spodobno orglanje serce proti vsi-gamogočnimu Bogu povzdigne, tako nespodobno, bolj pie-
-----  91 -----
sišu, kakor cerkvi primerjeno ljudi v pobožni molitvi moti. Ni davnej kar sim v imenitni romarski cerkvi Marija Pletrovic na Štajarskim tako pohujšljivo orglanje slišal. Treba je pomisliti, de kar se prijetno glasi in rado sliši na plesišu, ni spodobno v sveti hiši pri obha-janji skrivnima spomina našiga odrešenja. Za tega voljo nej si vsakteri šolnik saj toliko orglanja vlasti, de ve razločiti, k ako sni glasovi se spodobijo vnemati serce k molitvi k milimu Bogu, in kakošni zamorejo noge k plesu omajati. Ce zraven tega orglar tudi nekoliko znanosti v petji ima, se bo prijatlam slovenskiga petja še bolj prikupil.
De si pa prihodnji učenik vse te potrebne vednosti pridobi, je potreba večletniga pripravljanja; po mojih mislih po dobro dokončani četerti šoli še dve leti.
Vprašanje je pa: kteri pridni učenec se bo v ta stan podal, ki je pri sedanjih slabih dohodkih z dokaj težavami obdan? in z čim se zamore pripravnik (Praeparand) p reži vi ti, ker starši iz kmetov svojim sinovam, kteri nočejo v duhovski stan stopiti, podpiranje večidel odrečejo ?
Na pervo vprašanje odgovorimo, de naprava šol po deželi in poiskanje potrebnih zakladov za spodobno plačilo šolnikov mora biti ena nar poglavitniših skerbi perviga deržavniga zbora v Beču (jia Du-naji). Poslanci! ne pozabite tega in potegnite se, de se bojo dohodki učiteljev po deželi poboljšali. — Gotovo bodo pa tudi starši dobrimu šolniku obilno pomoč za lepo podučenje svojih otrok podarili, brez de bi bil primoran , po beraško lačen trebuh okoli nositi.
Težji je odgovor na drugo vprašanje: Kako bi se zamogel pripravnik fmladeneč v času svojiga izobra-ženja za šolstvo) preživiti, če mu starši svojo pomočno roko odtegnejo in sicer druge pomoči nima? Primoran si živeža z učenjem po hišah iskati, potrati veliko veliko zlahniga časa, ki mu je silno potreben za lastno omi-kanje, in tako si ne more do dobriga vsih potrebnih vednost vlastiti, torej ali slab šolnik postane, ali v svojo in celiga ljudstva škodo več let s pripravljanjem za šolstvo zgubi. Te velike škode mladost in deželo obvarovati, je le mogoče z osnovo kake oskerbilnice za take mladenče. Kakor imamo duhovšnico in Alojzjevše v Ljubljani, tako bi bilo kaj potrebno, ko bi imeli tudi oskerbilnico za pripravnike.
Kaj pa, ko bi naš milostljivi knez nekoliko tacih pripravnikov v Alojzjevše vzeti blagovolili? Lepšiga daru bi svojima narodu ne mogli podeliti! Od vsih krajev mile domovine bi se takimu pričetniku narodniga omikanjaod veka do veka brezkončna slava pela.               Dr. Orel.