18 FLASH 11. NADALJEVANJE IZŠT. 3/2007, STR. 23 IN KONEC SERIJE DODAJANJE ZVOKA ANIMACIJI Pogosto Flashev film resnično zaživi šele z uporabo zvoka. Sko- raj vse profesionalne spletne stra- ni, narejene v Flashu, vsebujejo zvok, bodisi v ozadju bodisi v gumbih, največkrat pa oboje. Se- veda moramo biti pri tem pozor- ni na način in zvrst uporabe (npr. spletni strani pogrebnega zavoda ne bomo dodali zvoka v obliki melodije polke ali animacijski predstavitvi deskarskega kluba glasbe opere). Moč avdia je psi- hološko zelo zanimiva. Ljudje se pogosto niti ne zmenijo za zvok in si ga tudi ne zapomnijo, toda če ga odstranite, bodo to vsi ta- koj opazili. Podobno je v opisa- nem primeru uporabe napačnih zvokov. Učinek avdia je največ- krat v podzavesti in deluje precej skrivnostno. Uvažanje zvokov Na začetku moramo omeniti eno najpomembnejših stvari pri uporabi zvoka v Flashu, ki je mnogi uporabniki ne poznajo; zvoka v Flashu ne moremo sne- mati in ustvarjati, ampak ga lah- ko samo uvažamo in mu delno nastavljamo lastnosti. Za snema- nje zvokov zato uporabimo na- menske programe, kot je Adobe Audition. V verziji Flash MX (6.0), katero opisuje celotna seri- ja člankov, imamo že nekaj pri- pravljenih zvokov. Ti so v knji- žnici, ki je dostopna na Window → Common Libraries→ So- unds. Tu je nekaj kratkih pre- prostih zvokov, ki so uporabni- predvsem v gumbih. Zanimivo je, da v najnovejši različici Flash 8 te knjižnice ni več. Malce nera- zumljivo; čeprav zvoki v knjižni- ci Sounds res niso kaj posebnega, so za začetnega uporabnika lahko zelo koristni. Nekaj primerov zvokov iz knjižnice Sounds je prikazanih na spletni strani Gra- fičarja. V splošnem uporaba zvoka v Flashu poteka v dveh korakih: 7 uvoz zvoka, ki se pojavi v knjižnici; 7 uporaba zvoka v ključni sliči- ci ali gumbu. Flash MX podpira štiri oblike uvoženih zvokov: MP3, WA, AIF in AU. Zadnja dva sta bolj redka, saj sta vezana na uporabo predvajalnika QuickTime, ki ga je treba v okolju Windows pose- bej namestiti. Postopki ustvarja- nja in stiskanja zvoka bi zahtevali širšo obravnavo. Ker pa namen članka ni široko obravnavanje avdioprodukcije, zapisane vrstice za navadnega uporabnika po- vsem zadostujejo. Postopek uvažanja zvoka je do- kaj preprost in podoben uvaža- nju slik. V menijski vrstici izbe- remo File→ Import, nato pa po disku poiščemo zvočne datoteke, ki jih želimo uvoziti. Zvok, ki ga uvozimo, se nam pojavi v knji- žnici simbolov. To ni knjižnica zvokov Sounds, o kateri smo pi- sali. Prav tako se nam vsi zvoki iz knjižnice Sounds, ki jih uporabi- mo v našem projektu Flash, po- javijo v knjižnici simbolov same- ga projekta. Če poenostavimo, knjižnica Sounds je znotraj pro- grama Flash, knjižnica simbolov, o kateri smo govorili v doseda- njih člankih, pa v posameznem projektu ali datoteki. V oknu s predogledom v knji- žnici vidimo tudi zvočni zapis iz- branega zvoka, ki ga lahko zno- traj knjižnice tudi predvajamo. Prikaz zvočnega zapisa v predo- gledu knjižnice prikazuje slika 1. Vstavljanje zvoka v ključne sličice Zvoke lahko vstavljamo v ključne sličice in gumbe. Zvoke v gumbih si bomo pogledali po- zneje, zato se bomo sedaj osredo- točili na vstavljanje zvokov v ključne sličice. Za to imamo dva zelo enostavna postopka: 7 na časovnem traku moramo označiti ključno sličico in zvok iz knjižnice prenesemo na prizori- šče; 7 ob označeni ključni sličici v oknu z lastnostmi v spustnem se- znamu Sound izberemo zvok. Na tem seznamu so vsi zvoki, ki so v knjižnici projekta. Na prizorišču se seveda nič ne spremeni, na časovnem traku pa se prikaže zvok s svojo valovno obliko. Daljši kot ječasovni trak, daljši je prikaz zvoka, čeprav to na izvajanje ne vpliva (na izvaja- nje vpliva nastavitev sinhroniza- cije, kar bomo spoznali v nada- ljevanju). Zvok v ključnih sliči- cah je največkrat glasbeno ozadje Flash predstavitve, recimo v obli- ki pesmi. Kratki zvoki, ki se upo- rabljajo v gumbih, se skoraj ni- koli ne uporabljajo kot zvoki v ključnih sličicah. Prikaz vstavitve zvoka v oknu z lastnostmi in nje- govega prikaza na časovnem tra- ku je na sliki 2. Omenili smo že primernost glasbe glede na vsebino predsta- vitve. Drugo zelo pomembno dejstvo pa je, da moramo dati uporabniku možnost ustavitve zvoka. Predstavljajte si, da glasba uporabniku ni všeč, ne more pa je izklopiti. Najverjetneje je za- dnjič obiskal to spletno stran ali pogledal to Flash predstavitev. Najpreprostejši način ustavitve zvoka je vstavitev akcije stopAll- Sounds(). Takrat se vsi trenutno predvajani zvoki prenehajo pred- vajati. To je najbolj enostaven primer. Problem se pojavi, ker podobna akcija za ponovno predvajanje zvoka v Flashu ne obstaja. Ta problem lahko reši- mo z zahtevnim programiranjem v actionscriptu v Flashu, pri če- mer lahko ustvarimo gumba za predvajanje in ustavitev glasbe ter tudi drsnik za nastavitev gla- snosti. Z dobrim poznavanjem actionscripta lahko naredimo ce- lo tako, da se glasba ob ponov- nem zagonu predvaja naprej od mesta ustavitve (recimo na sredi- Slika 1. Zvočni zapis v predogledu knjižnice. MEDIJSKO OBLIKOVANJE 19 ni pesmi). Ker to zahteva temlji- to poznavanje programiranja, se v podrobnosti ne bomo spuščali. Nastavitev sinhronizacije in zvočnih učinkov Ob uporabi zvoka (glasbe) v ključnih sličicah moramo razlo- žiti nastavitve sinhronizacije. V oknu z lastnostmi imamo v se- znamu Sync možnost štirih na- stavitev sinhronizacije: 7 Event je privzeta in v večini primerov najboljša nastavitev. V tem primeru se zvok začne pred- vajati, ko pride na vrsto ključna sličica, v katero je vstavljen, in se predvaja do konca. 7 Start nastavitev se skoraj ne razlikuje od nastavitve Event, le da nam ne dovoljuje prekrivanja istega zvoka (predvajanje dveh časovno zamaknjenih pesmi). S to nastavitvijo dosežemo, da se zvok začne predvajati,če seše ne. Če pa seže, se ne začne ponovno čez že predvajani zvok. 7 Stop nastavitev je nekoliko nenavadna. Uporabimo jo, ka- dar želimo v določenem trenut- ku prekiniti predvajanja zvoka. Takrat v ključno sličico ponovno vstavimo zvok, vendar z nastavi- tvijo Stop. Zvok se bo ob tej ključni sličici nehal predvajati. 7 Event nastavitev pa upora- bljamo, kadar želimo zvok po- polnoma sinhronizirati z anima- cijo na časovnem traku. Ta na- stavitev nam zvok pripne na ča- sovni trak, in če hočemo, da se izvede do konca, moramo na ča- sovnem traku zagotoviti zado- stno dolžino celic, sicer se pred- časno konča. Uporaba te nastavi- tve zahteva malce preskušanja in prakse, uporabna pa je predvsem pri raznih animiranih risankah, ko moramo recimo gibanje ustnic sinhronizirati z govorom. To je tudi edina nastavitev, pri kateri je zvok mogoče slišati tudi v predogledu znotraj Flasha, saj je, kot rečeno, pripet na časovni trak. Druga pomembna nastavitev pri zvokih v ključnih sličicah je nastavitev zvočnih učinkov, ki jih nastavljamo v oknu z la- stnostmi. Te nastavitve določajo predvsem, kako se zvok predvaja. V seznamu Effect v oknu z la- stnostmi imamo nekaj pripra- vljenih nastavitev, kot so Left Channel (levi kanal), Right Channel (desni kanal), Fade Left to Right (prehajanje z levega na desni kanal), Fade Right to Left (prehajanje iz desnega na levi ka- nal), Fade In (postopno pojavlja- nje), Fade Out (postopno izgi- njanje). Zadnja možnost pa je nastavitev Custom, s katero lahko predvajanje zvoka poljubno obli- kujemo v ovojnici (Envelope). Slika 3 prikazuje spustni seznam pripravljenih nastavitev efektov in prikaz ovojnice za poljubno nastavitev efektov. V oknu z lastnostmi imamo tu- di možnost nastavitev ponovitev zvoka (Loop). To je koristno- predvsem, kadar imamo za zvoč- no ozadje kratke pesmi, saj s tem zagotovimo, da se začnejo pona- vljati in naša predstavitev ne ostane brez zvočne podlage. Opisani primer glasbenega ozadja je prikazan na spletni stra- ni Grafičarja. Vstavljanje zvoka v gumbe Na koncuše nekaj besed o vsta- vljanju zvoka v gumbe. Načelo- ma se sploh ne razlikuje od vsta- vljanja zvoka v ključne sličice, le da tu vstavljamo zvok v posame- zna stanja gumba: Normal, Over in Down. Vstavljanje zvoka v sta- nje Hit nima nobenega smisla, saj to le določa območje občutlji- vosti gumba in vizualno ni prika- zano v izvoženem filmu. Pri vsta- vljanju zvoka v gumbe moramo biti pazljivi predvsem na nastavi- tve sinhronizacije, še posebej ka- dar zvok vstavljamo v animirane gumbe. Takrat mora biti zvok dolg toliko kot animacija gum- ba; tako sta sinhronizirana. Pri- mer animiranega gumba z vsta- vljenim zvokom je na spletni strani Grafičarja. Povzetek V zadnjem članku smo obrav- navali zvok kot pomemben ele- ment dobrih animacij. Pogledali smo si način uvažanja zvokov in njihov predogled v knjižnici. Nadalje smo obravnavali vsta- vljanje zvoka v ključne sličice, kar najpogosteje pomeni zvočno ozadje Flash predstavitve. Tu smo natančno razložili načina sinhronizacije in nastavitev zvoč- nih učinkov, ki sta nujno potreb- na za pravilno uporabo zvoka. Na koncu smo omenili še vsta- vljanje zvoka v gumbe, kar je tu- di obvezen element v profesio- nalnih Flash predstavitvah. S tem za zdaj končujemo serijo predstavitev programa Flash kot najbolj razširjenega programa za izdelavo animacijskih spletnih predstavitev. V prihodnosti bo mogoče izšel kak članek, v kate- rem pa bi predstavili predvsem trike, ki nam pomagajo pri upo- rabi Flasha in izdelavi animacij. Primeri, povezani s tem član- kom, so na spletni strani www. delo.si/graficar (začasno v rubriki ZADNJA ŠTEVILKA, kasneje v rubriki oz. v oknu ARHIV/Grafi- čar 2007/Grafičar 4/2007). Andrej ISKRA Univerza v Ljubljani Slika 2. Vstavitev zvoka v oknu z lastnostmi in prikaz na časovnem traku. Slika 3. Pripravljeni efekti in nastavitev ovojnice.