Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it 40.— Ur NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. St. 459 TRST, ČETRTEK 25. JULIJA 1963, GORICA LET. XI. PO PREKINITVI IDEOLOŠKIH POGAJANJ V MOSKVI - KAJ BO SLEDILO? Meja med Vzhodom in Zahodom teče mnogo boli vzhodno Ideološki spor služi Kitajcem samo za pretvezo - V mislih imajo tudi ozemeljske zahteve V soboto zvečer je delegacija kitajske komunistične partije končno odpotovala iz Moskve. Končno, pravimo, ker je ves svet že iz dneva v dan čakal, kdaj se bo to zgodilo. Spričo zavitega in stereotipnega jezika, ki se ga poslužujeta obe strani v svojih obtožbah, protiobtožbah, odprtih pismih in odgovorih se je moralo mnogim zdeti, da se pravdajo Kitajci in Rusi za slovito o-slovsko senco, za to namreč, kdo je boljši komunist in kdo ima prav v svoji viziji o bodočnosti komunizma. Toda v zadnjih tednih je prodrlo tudi na Zahodu spoznanje, da se Rusi in Kitajci vendarle ne prepirajo samo iz otročjega častihlepja, kdo ima prav, temveč da gre za resne stvari. Gotovo je, da ne gre za samo ideologijo. Res je sicer, da dajeta obe strani svojemu sporu le ideološki značaj, toda že dolgo sc odraža ta spor tudi v njunih političnih in gospodarskih odnosih. Obe partiji —-lahko pa bi rekli tudi obe državi, ker je to v komunizmu eno in isto — se nekako pomišljata razkriti prave vzroke svojega spora, morda ravno zato, ker sc zavedata, kako važni so in da bi bile besede, s katerimi bi jih odkrito priznali, skoro nepopravljive. Pomenile bi dokončni razkol komunističnega sveta v dva ločena bloka, ki bi si stala sovražno nasproti. In obe partiji se golovo tudi zavedata, kaj bi to pomenilo za komunistične načre o osvajanju sveta oziroma o svetovni revoluciji, saj bi nastale razprtije in razpoke v vseh partijah sveta. Zato bo kljub razbitim pogajanjem v Moskvi verjetno še preteklo nekaj časa, preden bosta obe strani prišli na dan z vso resnico o svojih medsebojnih odnosih. Toda ta dan bo nujno prišel. Oglejmo si glavne in v nekem smislu 'o-gične ter zato nujne razloge njunega spora. s TEKMA ZA IDEOLOŠKO VODSTVO Skoro začudenje mora vzbujati dejstvo, da je ves svet tako resno jemal moskovsko trobentanje o enotnosti sovjetskega bloka in ni že prej zatrdno računal na to, da bo prišlo prej ali slej v njem spet vsaj do takega razkola, kakor je nastal s prelomom med Titom in Kominformom. Nemogoče je namreč ohraniti ideološko enotnost tako ogromne mase ljudi tako različnih ras, kultur, zgodovine, mentalitete, značaja, teženj in geografskih širin. To bi bilo nekaj protinaravnega. Niti krščanstvo ni moglo ostati združeno v eni sami Cerkvi, ampak se je razcepilo najprej v vzhodno in zahodno Cerkev, nato pa še v večje število samostojnih Cerkvi, ki nimajo med seboj po večini ni kake organizacijske zveze. Tembolj je bilo pričakovati, da se bo razcepil ideološki komunistični blok, zlasti še, ker ima opraviti s konkretnimi problemi, pri ! aterih gredo mnenja mnogo rajši narazen. Poleg tega postanejo komunistični voditelji mnogo lažji plen častihlepnosti in oblasti-željnosti, saj jim je oblast najvišji cilj, kakor pa cerkveni dostojanstveniki, ki so morali videti v skromnosti, ponižnosti in pokorščini čednosti, katere Bog zahteva od njih. Dejansko je bilo le vprašanje časa, kdaj bodo kitajski voditelji prišli na misel, da njim pripada ideološko vodstvo komunizma, vsaj v Aziji in pri barvanih ljudstvih sploh, zlasti še glede na to, da je Kitajska po številu prebivavstva ne le največja komunistična, ampak svetovna država sploh. KITAJSKA SE ČUTI ZAPOSTAVLJENO Ni še daleč čas, ko je Mao Tse Tung vsakih nekaj mesecev napovedal zavzetje For-moze ali vsaj Canjkajškovih otokov pred obalo celinske Kitajske. Postavljal je določne roke, ko bo Formoza zavzeta in bo postala spet del enotne in seveda komunistične Kitajske. Toda te prerokbe se niso uresničile in Mao Tse Tung se je s tem nekoliko osramotil, vsaj pred lastnim ljudstvom. Ko je obljubljal svojim Kitajcem zavzetje Formoze, se je gotovo zanašal na Ruse. Toda ti so ga pustili na cedilu in niso tvegali svetovne vojne za Formozo, kot je niso tvegali za Kubo. Tudi na Koreji so zaustavili Kitajce in jih prisilili, da so sprejeli premirje. Poleg tega so pocukali Kitajce nazaj, ko so se hoteli usmeriti proti južni Aziji, zlasti v Indijo. Tega jim Kitaj- I ci ne morejo oprostiti, ker se jim zdi, da so utrpeli na svojem ugledu. Zdi se jim ludi, da se je Rusija premalo potrudila, da . hi jim izsilila članstvo v Združenih narodih. Kitajci dajejo zdaj duška tudi tej svoji nevolji. VPRAŠANJE ATOMSKE VOJNE Kol bi hoteli prikazati Kitajci, naj bi bil glavni vzrok sedanjega ideološkega spora različen odnos Kitajcev in Sovjetov do svetovne revolucije in atomske vojne. Kitajcem se zdi, da bo mogoče vsiliti komunizem vsemu svetu samo z vojno; ne verjamejo namreč v možnost spontanih revolucij. Delno imajo v tem seveda prav in njihova presoja, da svet ne bo postal komunističen s spontanimi proletarskimi revolucijami, je bolj realistična od sovjetskega upanja, da bo le do tega prišlo. Razvoj modernega liberalnega ali laburističnega rrosnodarstva dokazuje, da v tehnično naprednem svetu socialne razlike izginjajo o-ziroma se blažijo. Ogromna večina ljudi ži- vi na približno enaki življenjski ravni: enako se hranijo, enako se vozijo (ne glede na razlike v finih avtomobilskih vozil), enako uživalo dopuste in imajo enak delovni tednik. Mars s tem ni računal: mislil je, da se bodo razlike živlicn iških pogojev med revnimi in bogatimi poglabljale in da bo zato proletariat nekega dne nujno prisi-lien, da se dvigne v revoluciji. Rusi se delajo. da še vedno verujejo v Mancove napovedi. Kitajci pa ne mislijo čakati, da bi l sr> uresničile z razvojem. Hoteli bi ustva-(riti z orožiem komunistični svet, ker iim j ie abstraktna vizija komunistične bodočnosti ljubša od sreče sedanjih generacij. Zato bi radi sprožili atomsko vojno. Meja gre skozi možgane in srca Ne zato, da bi se sami bojevali v taki vojni. Toda upajo, da se bosta Sovjetska zveza in Amerika v primeru vojne medsebojno uničili in hkrati bodo uničene tudi njune glavne zaveznice. Na Kitajsko pri tem nobena ne bo utegnila metati atomskih bomb, ker bo vsaka bomba, ki jo bo katera stran še lahko odstrelila, namenjena direktni nasprotnici, v upanju, da bo zadela kako važno skladišče atomskega orožja in jo s tem odločilno zadela. A tudi če bi bilo v taki vojni pobitih tristo ali tudi štiristo milijonov Kitajcev, bi to ne igralo vloge, ker bi jih še vedno ostalo tristo ali štiristo milijonov in bi bila Kitajska tako glavna sila po tretji, atomski svetovni vojni, ter bi gospodarila na svetu, kot bi sama hotela, ter »gradila« komunizem, ki bi ji bil všeč. POTREBA PO ŽIVLJENJSKEM PROSTORU Še pred nekaj tedni je le malokdo verjel, da bi moglo iti v sporu med Kitajsko in Rusijo tudi za ozemlja. Ti ljudje so pozabili, da so nekateri problemi v svetovni RADIO TRST A • NEDELJA, 28. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zakladi kraljeviča Veselka«, pravljica (Tončka Culik), igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Jazbin; 12.15' Vera in naš čas; 17.00 Popoldanski pies; 13.00 Kinoklub, filmski svet v fcsodi m glasbi; 21.00 Folklora z vsega sveta; 21.30 Skladbe za godala. • PONEDELJEK, 29. julija, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore: »Sonce čez hribe gre« — žetev (Nilko Kuret); 18.30 Sodobni italijanski skladatelji; 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja Saša Martelanc: »Goa«; 20.30 Wolfganig Ama-deus Mozart: Figarova -svatba, komična opera v štirih dejanjih. • TOREK, 30. julija, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfo nična glasba — Lucijan Marija Škerjanc: Koncert v a-molu za klavir in orkester. Orkester Slovenske filharmonije dirigira Jakov Oipci. Igra pianist Anton Trost; 19 00 Violinist Dino Ivicevich — Valdo Mcdicus: Sonata v Es-duru za klavir in orkester; 19.15 Z mam eo po sončnih stezicah (Krasniia Simoniti). 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah — Jakob Aljaž« (Ralko Dolhar). ■ SREDA, 31. julija, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci, 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.00 Baritonist Marijan Kos. Na sporedu so samospevi Nika Štritofa; 19.15 Scipio Sla-taper: »Moj Kras«, 4. od. (Janko Jež); 2100 »Potnik«, radijska zgodba (Emile Garda/ - Saša Martelanc), igrrio člani RO.; 23.09 Nova glasba, pripravil Pavle Merku — H. E mert: Pel skladb e'ck-tronske glasbe. • ČETRTEK. 1. avgusta, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Ev.opi: 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Jakob Aljaž«; 19.15 »Potovanje na Mesec«. Dramatizirana /godba (Charles Chilton -Mirko Javornik), igrajo člani RO. 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Po koncertu: Knjižne novosti — Franc Jeza: Nat ali a Ginzburg in njena knjiga »Lessico familiare« — »Družinski leksikon«. • PETEK, 2. avgusta, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov. 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta — Dušan Pertot: »Ekspedicije na lovu za afriškim zlatom« 20.30 Gospodarstvo in tlelo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22 00 Doba odjuge v sovjetski književnosti — Silvio Bernardini: »Jevtirčenko in nasprotniki odjuge. • SOBOTA, 3. avgusta, ob: 11.45 Ameriški odmevi: 12.15 Za naše žene; I5.V» »Pot v neznano«, radijska drama (Randolpha Stovva - Hollyer .lov — Ivan •Savli), igra;o člani RO ; 18 30 Tržaški skla datclji: »Giulio Viozzi«, pripravil Pavle Merku; 19.15 Na počitnicah: 5. o'Maia: 20.39 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »France Pre-eren«, ki ga vodi Peter Lipar; 21.00 Vabilo na ples. THBBHV9KI KOLEDARČEK 28. iulija, nedelja: Zmago, Viktor 29. julija, ponedeljek: Marta, Marina 30. julija, torek: Krilan, Julita 31. julija, sreda: Ignac, Ognjeslav 1. avgusta, četrtek: Peter, Dedomir 2. avgusta, petek: Bojan, Alfonz 3. avgusta, sobota: Lidija, Dobrinka BEIJČIČEVA RAZPRAVA V ITALIJANSKI REVIJI Pesnik Vinko Beličič je objavil v italijanski reviji »Vita e ipensiero«, 'ki izhaja v Milanu kot glasilo katoliških intelektualcev, raznravo o slovenskem pesniku Antonu Medvedu. Razprava pod naslovom: »Un dimenticato poeta sloveno: Anton Medved«, je objavljena na enem prvih mest, takoj za razpravo o encikliki »Divini illius Magistri«. Na dveh straneh in pol je Beličič zgoščeno orisal razmere na Slovenskem in čas, v katerem ja pesnikoval Anton Medved in na kratko orisal njegovo življenje in njegov pomen v slovenski literaturi. Beličič pa je odlično prevedel v ifalijan-ščino tudi pet Medvedovih pesmi. Te so: »Pevčev poklic«, »Le še naprej se me. .ogibajte« iz ciklusa »Bršljan in bodičje«, »Pepel in spomin«, »Večerni zvon« in »Epigon«. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odg- vorni urednik Drago Legiša « Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, lil. Sv. FraujčiSka 20 — Telefon 29-477 1 Meje med Vzhodom in Zahoi (Nadaljevanje s 1. strani) pc>'itiki stalni in eden takih problemov je neenakomerna poseljenost zemlje. Mnogi m'1'oštevilni narodi imajo ogromna ozemlja, nekateri veliki narodi pa sorazmerno (zelo majhna. Ta problem je stopil takoj . po drugi svetovni vojni v ozadje, ker je pač služil Hitlerju kot glavni povod, da je začel vojno. Zato ga danes nihče ne omenja. Toda s tem ne izgine s sveta dejstvo, da bo Kitajcem prej ali slej zmanjkalo prostora. Izseljevati se ne morejo, ker jih nihče noče, vsaj ne v večjem številu, saj bi v kratkem preplavili vsako državo. Tako je 'ogično, da mislijo na osvajanja in predvsem tistih ozemelj, ki jih imajo v bližini in ki so napol prazna. To pa sta zlasti srednja Azija in Sibirija. Vse to so bila šet pred enim stoletjem v glavnem ozemlja 7. mongolsko večino. Toda že carska Rusija se je začeta zavedati kitajske nevarnosti in je hitela naseljevati tja svoje evropsko prebivavstvo. Boljševizem je to belo kolonizacijo še močno pospešil, čeprav se ie varoval nacionalističnih parol, in Hru-ščov je dal ruski kolonizaciji »deviške zemlje« v Aziji naravnost mrzlični zagon. Danes verjetno ni več ozemlja v sovjetski Aziji, ki bi ne imelo ruske večine, kljub fakoimenovanim avtonomnim republikam Velikanska iluzija je namreč, da je komunizem dokončno rešil nacionalne probleme. Kitajci vse to gledajo... In nekega dne bodo rekli »Stop!« Azija Azijcem! Belci ste kolonialisti, zato ven!« Zanimivo je, da je bi! prav jugoslovanski tisk tisti, ki je pretekle tedne prvi opozoril na te kitajske namere in jugoslovanski komunisti so gotovo tisti, ki najbolje poznajo mentaliteto tako sovjetskih kot kitajskih komunistov. S pogosto rabo besed »železna zavesa«, Vzhodna Evropa«, »Zahodna Evropa« itd. Nov posvet v Moskvi V Moskvi se je začel včeraj tretji važen sestanek po neuspelih sovjetsko - kitajskih razgovorih in po delno zadovoljivih pogajanjih za ukinitev jedrskih poskusov. Na novi sestanek je Hruščov sklical zastopnike komunističnih strank, ki so še zveste Moskvi. Sestanka se udeležujejo po-'itični voditelji iz češke, Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Bolgarije, Mongoli-'e in tudi iz Romunije. Na sporedu so, po uradnem sporočilu, gospodarski razgovori med državami vzhodne gospodarske skupnosti. V ozadju so pa seveda tudi politična vprašanja, ki so se pojavila po prelomu med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Gospodarska vprašanja se pa že tako tesno prepletajo tudi s političnimi. Saj se je prav Romunija odtujila Moskvi, ker se baje ni hotela udati pritisku, da bo omejila težko industrijo na ljubo kmetijstvu in kemični obrti. Hruščov bo skušal na novi konferenci ta spor izgladiti, obenem pa strniti vrste svojih zaveznikov v borbi z Mao-tsetungom, ki je povlekel že pol Azije na svojo stran. teče mnogo bolj vzhodno ;mo se navadili na predstavo, da teče meja med Vzhodom in Zahodom po Odri, po vrhovih češkega lesa, vzdolž — avstrijsko -madžarske meje in skozi Balkan. Toda ta predstava ni prava. V resnici so tudi Poljaki, Rusi, Čehi, Madžari in balkanski narodi prav tako črpali svojo narodno kulturo iz krščanskih virov kot narodi zahodne Evrope in 'krščanstvo je prav tako poldrugo tisočletje oblikovalo njihovega duha. Čeprav vlada danes uradno v državah vzhodne Evrope marksistični ateizem, pa so ti narodi ostali v bistvu še vedno prepojeni s krščanskim duhom in tradicijami. Njihova moralna zavest, pa naj bo še tako po pačena, je v jedru še vedno krščanska. Ce- lo marksizem je v bistvu zrastel iz 'krščanske etike, ki uči ljubezen do bližnjega, usmiljenje do revežev, da so vsi ljudje c-nako vredni in da mora vladali v odnosih med ljudmi pravičnost. Toda na mejah So vjetske zveze v Aziji se začenja svet, ki mu je krščanska etika celo v svoji do ne-poznanja popačeni marksistični formi popolnoma tuja. Zato je celo kitajski komunizem nekaj drugega kot sovjetski. V mislih imamo divji gon azijskih komunističnih voditeljev po oblasti, njihov cinizem in njihov makiave'izem. V resnici mislijo resno, ko trdijo, da so pripravljeni žrtvovati dvesto ali tristo milijonov ljudi za komunizem, saj jim ne gre za srečo množic, ampak za oblast nad svetom. Kako je mogoče ljubiti bodoče ljudi, katere naj bi osrečil komunizem, če ne ljubijo sedanjih, ki naj bi bili v ta namen žrtvovani atomski vojni? Ne, meja med Vzhodom in Zahodom teče v resnici mnogo bolj na vzhodu, kot mislimo. Oziroma v resnici leče skozi glave in srca, kot je pravilno izjavil te dni neki naš slovenski tržaški politik. V BRATSKEM OZRAČJU V nedeljo so se zaključile v Moskvi slovesnosti v počastitev jubileja patriarha A-leksija. Svečanosti so se udeležili patriarhi 'z mnogih pravoslavnih držav. Posebno značilnost in nov poudarek pravoslavnim svečanostim je dal Vatikan, ki je odposlal v Moskvo dva delegata, in sicer rmgr. Charriera, škofa v Lozani, in znamenitega dominikanskega patra Dumonta. Lozanski škof je med svečanostmi v Moskvi sprejel tuje dopisnike in jim je izjavil, da je navzočnost katoliških predstavnikov pri jubileju pravoslavne Cerkve velik korak v smeri bratskega ozračja med krščanskimi Cerkvami. Novi duh zbiranja, ne ločevanja ovčic, ki je zavel pod prejšnjim papežem, sc nadaljuje. UBOGE ŽIVALICE Na pristavi grofa Krištofa Teuffenbacha v Aiellu v Furlaniji je udarila v soboto strela v gospodarsko poslopje. Nenadoma je bilo vse v ognju, ker so bili skednji polni suhe krme in žita. Poleg gospodarskega poslopja je pa grof imel tudi veliko ptičjo farmo samih dragocenih kanarčkov - pevcev. Pravijo, da jih je bilo okoli 500. V ognju so vse živalice poginile, škoda je tudi zaradi teh kanarčkov zelo velika. Kongres o s V polovici prejšnjega meseca se je zbral v Solnogradu prav veličasten »Kongres slovanske zgodovine v počastitev 1100-letnice prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane«. Kongres, ki je po velikem številu predavateljev raznih narodnosti in po veličastni organizaciji presegal vsa podobna zborovanja, je potekal pod pokroviteljstvom avstrijskega državnega predsednika Schaiia, dunajskega kardinala Koniga in monakov-skega Dopfnerja, pravoslavnega grškega nandškofa Tsiterja in drugih. Tajnik kongresa je bil vseučiliški docent dr. Franc Zagoda. Zborovavci so bili razdeljeni v 5 delovnih sekcij: 1. Vzhodno področje Srednje Evrope nekdaj in sedaj. 2. Zgodovina vzhodne in zahodne Cerkve in njuno razmerje. 3. Ciril - metodijska vprašanja. 4. Slovansko jezikovje in starožitno-sli. 5. Zgodovina slovanske umetnosti, glasbe in gledališča. Naj navedemo samo nekatera predavanja, ki so jih imeli na kongresu slovenski znanstveniki. V soboto, 13. julija, je nastopil dr. Jože Kastelic z razpravo: Brik-senško misijonsko delovanje; dr. Stele: Upodabljajoča umetnost v zgodovini južnih Slovanov. Poseben vtis je naredilo na zbrane znastvenike čitano predavanje umrlega prelata Grivča o Cirilu in Metodu, apostolih vesoljnega edinstva. Nastopili so še dr. Dragotin Cvetko, dr. Fran Tomšič: Brižinski spomeniki; dr. Jože Pogačnik je DOBER RAČUNAR Ameriški pisatelj Bernard Shaw ni bil samo velik humorist, znal se je izkazati ludi za izvrstnega računarja. Nekoč je naročil več svojih fotografij. Fotograf mu je zanje poslal ogromen račun 200 funtov šterlingov. Pisatelj je takoj poslal 20 čekov po 10 funtov. Fotograf ga je vprašal, kaj pomeni ta čudni način izplačila. Shavv mu je smehljaje pojasnil: »Moji avtogrami so cenjeni po 25 funtov eden. Vi boste torej izkupili zanje 500 funtov. Kupci pa bodo čeke z mojim podpisom hranili za spomin. Na ta način boste vi zaslužili več kot dvojno, meni pa ni treba fotografij plačali.« DIVJE HIJENE V severno indijski zvezni državi Uttar Pradeš žive prebivavci po vaseh v stalnem strahu že kar 2 tedna. Iz pustinjskih krajev so se namreč priklatila cela krdela divjih hijen. Lačne zveri napadajo v mraku živino in tudi ljudi, zlasti otrok in starcev se rade lotevajo. Doslej so hijene raztrgale že 50 oseb. VEČNI MLADENIČ V vasi šelekovo pri Odesi živi 112-letni Makarij D/arienko. Prejšnji torek ga je spraševala za njegov rojstni dan celo časopisna agencija Tass. Stari, oziroma mladi Darienko je povedal, da se je ohranil do svoje visoke starosti čil in zdrav v glavnem samo z enim receptom, namreč z vztrajnim delom. V mladosti je bil pastir, nato vrtnar, mizar in kovač. Še danes zadene brez težave vrečo žita na ramena. Mož je glavar družine, ki šteje 93 članov. Ena tretjina vaških prebivav-cev nosi njegovo ime. ^etih bratih govoril o istih spomenikih v literarno zgodovinski luči; dr. Kolarič o vplivih staro-s'ovenščine na slovenski književni jezik. O Ciril - metodijskih problemih so govorili tudi italijanski znanstveniki: dr. Rosario iz Brindisija in dr. Graciotti iz Milana. Ob koncu edinstvenega kongresa je bila odprta tudi razstava starinskih cerkvenih predmetov salzburške nadškofije. V stolnici so pa peli pontifikalno glagolsko mašo, katero je daroval zagrebški nadškof Šeper. Na tak slovesen način je tujina proslavila visoko versko in kulturno poslanstvo svetih bratov. TEŽKO ZA VOHUNE Za mednarodne vohune je zadnje čase • iv’ jenje postalo res težko in nevarno. Niti se dobro ne zavejo, pa jih že 'zdijo njih domnevni prijatelji. V zadnjem mesecu sta :;e pripetila dva taka slučaja. V Londonu je bil že dalj časa na sumu, da vohuni za Sovjetsko zvezo diplomat John Vassal, ki je bil tajnik lorda na admiralatu. Izdal ga je ruski agent Anatol Dolnycin, ki je vohunil za Anglijo. K sreči sta jo oba še o pravem času pobrisala vsak k svojemu gospodarju; prvi v Moskvo, drugi v London. Smolo pa je imel polkovnik švedskega generalnega stana Stig Wennerstroem. E-najst let je pošiljal v Moskvo tajna poročila o oboroževanju zapadnih sil. Pred nekaj tedni so ga izdali kitajski tajni agenti samo, da škodujejo sovjetom, ki so z Wenner-stromom izgubili najboljšega obveščevavca na zapadu. Kot se vidi ne zadostuje za osebno varnost še taka vohunska spretnost, treba se je bati — prijateljev. Atomske bombe - V Moskvi se prav te dni pogajajo za-padne velesile in Sovjetska zveza o prekinitvi jedrskih poskusov. Vse države so prišle do prepričanja, da je spravilo oboroževanje z atomskim orožjem vse človeštvo na rob propada, gospodarskega in življenjskega. Doslej so imele jedrsko orožje v večjem obsegu le Amerika, Rusija, Anglija in deloma Francija. Tem državam sc zdaj pridružuje še 10 drugih, med temi so tudi Italija in Kitajska. V prejšnjih letih je držala posest atomskega orožja samo v nekaterih državah ravnotežje moči. Nenadzorovano kopičenje jedrskega orožja v arzenalih mnogih držav bo pa stopnjevala nevarnost, da se bo to orožje nekega nesrečnega dne uporabilo. Vsaka nova atomska sila pomeni torej ogražanje vsega človeštva. Edina tolažilna misel ob tekmovanju za oborožitev z atomskim orožjem je ta, da so stroški za takšne bombe astronomsko visoki in da je tudi njih izdelovanje tehnično silno zahtevno. Poglejmo samo francosko jedrno industrijo. 2e od leta 1939 se je francoskim atomskim fizikom posrečilo, prvim za Nemci, razcepiti uranske atome. Kljub prvim poskusom so ostali na začetnih stopnjah, ker jim manjkajo denarna sredstva in pa REVOLUCIJA V SIRIJI Prejšnji četrtek in petek je izbruhnila v Siriji krvava revolucija. V spopadih po ulicah glavnega mesta Damaska je izgubilo življenje nad 200 ljudi. Revolucijonarji so skušali strmoglaviti vlado, katero sestavljajo voditelji stranke Baath. Predsednik Šalah Bitar se je ubranil nasprotnikov z letali in tanki. Za hrbtom revolucijonarjev, po večini iz vojaških vrst, stoji egiptovski predsednik Nasser. V svojem govoru ob obletnici egipčanske revolucije je Nasser ostro napadel baathovce, kot tisto stranko, ki se upira arabski skupnosti. Baath ali stranka arabskega socialističnega preporoda je prišla na krmilo 8. marca prav z Nasserjevo pomočjo. Podpisala je z njimi v aprilu sporazum o združitvi z Egiptom in Irakom v Zvezo arabskih držav. Pozneje mu je pa obrnila hrbet, češ da hoče prevzeti popolno vlado v vseh treh državah. Do združitve vseh arabskih držav ne bo še zlepa prišlo, ker so v Damasku začeli na debelo zapirati nasserjevce, v Kairu pa baathovce. KARDINALSKI ZBOR V ponedeljek je umrl v Rimu 80-letni kardinal Valerio Valeri, prvi pod pontifikatom Pavla VI. Pokojni cerkveni knez je bil prefekt kongregacije za redovnike. Slovesen pogreb ob papeževi navzočnosti se vrši danes v baziliki sv. Petra. Po smrti kardinala Valeria šteje kardinalski zbor 80 članov, med temi je 27 Italijanov. Večini sedanjih kardinalov, to je 44. je podelil visoko čast zadnji papež Janez XXIII. Začeli so se že .širiti glasovi, da bo papež v kratkem času sklical konzi-storij in da bo imenoval nove kardinale. V Vatikanu še zanikajo take vesti. niso lahka zadeva tudi zadosten štab znanstvenikov. Od ome-njenega leta dalje so porabili že nekaj 100 milijard lir za izdelovanje atomskega orožja, ki bi presegalo po jakosti ameriško ali sovjetsko. Prišli so do atomske bombe, ki je le trikrat močnejša od one, katero so vrgli leta 1945 na Hirošimo. Poleg tega so francoske atomske bombe tako težke, da jih je komaj mogoče prenašati z letali. Francija skuša držati korak v tekmi z ostalimi tremi ve’ikimi atomskimi silami. Začela je graditi velike atomske naprave v Pierrelatu v dolini reke Rhone. Končane bodo še'e leta 1965 in bodo požrle vsoto 425 milijard lir. Kljub ogromnim vsotam pa dela le počasi napredujejo. Krivdo nosi pomanjkanje tehničnih izvedencev. Teoretično je lahko razumeti, kako se ustvari na primer vodikova bomba. Praktično in denarno pa ni tako lahka zadeva. Seveda, ta razmotrivanja so ’e slaba tolažba, da ne bo prišlo do atomske bombe. Edino sporazum v Moskvi bo vprašanje bodočega miru konkretno rešil, kajti po-icm bodo tudi manjše države prenehale razmetavati milijarde za orožje, katerega ne bo več potreba; ne zaradi mirovnega idealizma, marveč iz praktičnih nagibov —. vsestranske ohranitve človeškega rodu. *if T/sri/i f t vij a MATURE NA KLASIČNEM IN ZNANSTVENEM LICEJU Konec prejšnjega tedna so objavili izide zrelostnih izpitov tudi na klasičnem in znanstvenem liceju. Tudi letos so na teh zavodih polagali izpite tako tržaški kot go-riški kadidati. Na klasičnem liceju se je k maturi prijavilo skupno 15 kandidatov. Uspešno so položili zrelostni izpit tile kandidati: Kazimir Cibic, Danijel čotar, Marko Kravos, Ivan Mozetič, Stanislava Bandi, Marija De-beljuh, Neva Godina, Marijan Lavrenčič in Duša Tomažič. Zadnji dve abiturientki sta iz Goriške. Štirje kandidati imajo popravne izpite, dva pa sta bila odklonjena. Na znanstvenem liceju je polagalo zrelostne izpite 19 kandidatov. Izdelali so: Jože Dekleva, Franko Drašič, Boris Jogan, Marino Kokoravec, Bogdan Petelin, Milan Senčar, Boris Volk, Jurij Vodopivec in Maja Pertot. Deset kandidatov bo popravljalo jeseni. Padel pa ni nihče. Vsem maturantom k uspehu iskreno čestitamo. DELOVANJE MESTNE OBČINE IN POKRAJINE PARALIZIRANO S tem da je večina tržaškega mestnega sveta zavrnila proračun, ki ga je predložil upravni odbor, je nastala v mestni u-pravi resna kriza. Zavrnitev proračuna po meni namreč, da je odbor dobil nezaupnico in bi moral že sedaj napraviti ustrezne zaključke. Enaka usoda je konec zadnjega tedna doletela tudi pokrajinski odbor, katerega proračun prav tako ni prejel predpisane večine glasov pokrajinskega sveta in zato ni bil odobren. Kaj bo sedaj nastalo v mestnem in pokrajinskem svetu. Občinski odbor je že izjavil, da predaja rešitev krize strankam, ki so ga sestavile in ga podpirale v mestnem svetu. To pomeni, da se bo skušala najti politična rešitev, kar se bo verjetno zgodilo še pred začetkom jeseni. Med tem časom bo odbor reševal le tekoče upravne probleme. Do enakega zaključka bo najbrž pršlo tudi v okviru pokrajinskega odbora. Vse kaže, da bo tudi rešitev tega perečega tržaškega vprašanja odvisna od razvoja splošne italijanske politike. Do jeseni se bo namreč zvedelo, ali bo prišlo do sredinsko - levičarske vlade ali ne. Vsakdo pa mora priznati, da bo sedanji zastoj v obeh upravnih organih našega mesta škodoval splošnim koristim prebivavstva, česar bi se Ur. VRTUVm; JUŽH (Jr.) SPECIALIST za ustna in zobna bolazni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Marcadanta l/l. Vogal Ul. Carducd, Ul. Milano Tal. 68-349 i morale zavedati stranke, ki so pri tej za-, devi najbolj prizadete. Repentabor: »PRAZNIK TERANA IN PRŠUTA« V soboto so s kratko slovesnostjo otvo-rili v Velikem Repnu prvi »Praznik Jerana in pršuta«, ki ga je s sodelovanjem občinske uprave priredila Pokrajinska ustanova za turizem. Slovesnosti so se udeležili domači župan Bizjak, predstavniki Ustanove za tujski promet ter zastopniki prefekture, med njimi podprefekt dr. Pasino. Udeležence je prvi pozdravil predsednik turistične ustanove dr. Volli, ki je pouda-j ril, da nameravajo s to prireditvijo doseči, jda tudi širša javnost spozna neposredno tržaško kraško okolico ter njene specialitete, kot sta na primer odlično črno »teran« ter pršut. Goste je nato pozdravil župan Bizjak, ki je tudi poudaril važnost praznika za čedalji uspešnejši razvoj tujskega prometa repentaborske občine. Če sodimo po številu ljudi, ki je v nedeljo obiskalo prijazno kraško vasico na našem Krasu, moramo ugotoviti, da je praznik dobro uspel. Gostje so pohvalili tako vino kot pršut, čeprav se je marsikdo nekoliko popraskal za ušesi, ko je bilo treba p'ačati. 100 gr pršuta s kruhom je namreč stalo 500 lir, kozarec terana pa 70 lir. 20-LETNICA PADCA FAŠIZMA Nabrcžinski župan je ob 20-letnici padca fašizma naslovil na prebivavstvo tale proglas: »Danes je dvajseta obletnica padca fašizma. Dalj kot dvajset let je ta diktatorski režim divjal nad vsem italijanskim ljudstvom. Posebno kruto se je izkazal v ravnanju s slovensko narodno manjšino. Po-I vzročil ji je nepreračunljivo moralno in gmotno škodo. | Na tem ozemlju je fašizem uprizoril številne procese proti slovenskim in italijanskim antifašistom. Izrekel je številne smrtne obsodbe, na stotine let ječe in konfinaci-l je. Potegnil je končno Italijo na stran nacistov v zadnji svetovni vojni in povzročil novo žalost in trpljenje za tukaj živeči narodnosti. V naši občini je žalostna bilanca zatiral-ne politike ferjala okrog sto mrtvih, nad petsto deportirancev in štiri požgane vasi ,(Mavhinje, Cerovlje, Medja vas in Vižov- j Zmaga nad fašističnim zatiranjem je ob-piovila demokratične svoboščine, dala je ljudstvu republiško ustavo, ki je vredna 1 najplemenitejšega izročila in je vrnila Italiji njen ugled v svetu. Ponosni zaradi prispevka, ki smo ga dali za borbo proti fašizmu, s(e spominjamo vseh padlih in se obvezujemo, da bomo varovali dosežene pridobitve in čedalje bolj utrjevali prijateljstvo in medsebojno spoštovanje med tu živečima narodnostima.« V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU I i V soboto so tržaški pristaniški delav:i j stopili v stavko. S tem korakom so hoteli doseči dvoje: izboljšanje delovnih pogojev ter zastopstvo v vseh tistih organih, ki odločajo oziroma bodo odločali o usodi pristanišča in o razvoju njegovega prometa. SNEMANJE FILMOV V TRSTU V velesejmskih paviljonih na Montebellu so po premoru, ki ga je povzročil velesejem, spet začeli snemati filme. V ponedeljek so začeli snemati film »Wisky z zofo«. V njem igra Maria Schell, ki je prispela v Trst iz Pariza. Tam je pred kratkim do-končala svoj nastop v nekem novem filmu. Film »Wisky z zofo« bo komedija, kot že naslov pove. Snema ga nemška filmska družba Star Allianz. Do 25. avgusta bodo snemali film v Trstu in v Miljah, nakar bodo nadaljevali snemanje do konca sep-jtembra v Munchenu. Partner Marie Schell jv tem filmu bo znani mladi nemški igra-| lec Mari Michael Vogler, član miinchenske-,ga Komornega gledališča. Mali oglasi I Slovenski fant ,ki živi v Torontu (Ontario — I Kanada), želi spoznati pošteno slovensko dekle do 121. leta zaradi poroke. Dopise po možnosti s sliko, poslati na upravo Novega lista pod šifro: j »Toronto«. Iščemo dve stenski sliki Janeza Evangelista Kreka, ali vsaj kakšno dobro njegovo fotografijo, za plačilo. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Krek«. ČEDAD Letošnje poletje nastopa okrog Čedada in v naših gorskih krajih z različnim obrazom. Danes je toplo in taka pripeka, da zemlja poka, jutri pa bodo nalivi s točo, :romom in strelami. Posebno strele prav rade švigajo in udarjajo v samotne hiše 'n hleve. Prejšnji teden je v čedadski okolici (Gu-spergo) udarila strela v hišo posestnika Ouendola. Najprej so švignili plameni s senika nad hlevom. V trenutku je bilo vse ooslopje v ognju. Domačini so komaj rešili živino iz hleva. Prihiteli so gasilci, ki so po nekaj urah napornega gašenja komaj rešili stanovanje. Velika množina krme in hlev sta pa šla pozen. Škoda je precejšnja. Strele so marsikje poškodovale tudi dektrično in telefonsko omrežje. ŠPETER SLOVENOV Zadnje čase so se začeli brigati za naše gorske vasi tudi videmski oblastniki. Pred 14. dnevi je obiskal našo občino sam videmski prefekt. Razgovarjal se je z našim županom in občinskimi možmi o gospodar- kem stanju naših vasi, zlasti tistih od- rvnih in v gorskih krajih. Prefekt je ob-jubil dosti pomoči. Prav otipljiva pa je za sedaj samo podpora, ki je nakazana za javna dela v vasi Prapotnica. Vlada je zanjo že nakazala 5 milijonov lir. Morda se bodo uresničile tudi druge obljube; saj pravijo, da svet živi na upanju, če prehitro ne "dihne, kakor modrujejo pravilneje drugi. PRAPOTNO Če ni ene nadloge, pride pa druga; tako pravijo naši stari. Pregovor drži, čeprav je prišla k nam nadloga v podobi divjih prašičev, že pred enim mesecem so se is SPLOŠNA STAVKA SODNIKOV MANJK\ Na goriški sodniji se večkrat opaža, duše poslovanje nekam zatika. Pravni postopki se razvijajo počasi, tu pa tam tudi na * kodo prizadetih oseb. Dogaja se tudi, da re osebje prepogosto menjuje in se pravde predajajo iz roke v roko, kar pač ovira uspešno reševanje postopkov. Najbolj se pa pozna pomanjkanje osebja bodisi na sodniji, kakor tudi pri državnem pravdništvu in v pisarnah. Sedaj so nameščeni samo trije sodniki, pri državnem pravdništvu je samo eden. Že pred tremi leti je tedanji pravdni minister Gonella obljubil, da se bo zaradi vedno večjega delokroga goriške sodnije povečalo število sodnikov od 6 na 7; pri državnem pravdništvu od 2 na 3. Kot vidimo, se pa to število ni nikoli doseglo. Letos je pa še posebno nizko. Spričo teh dejstev je nastopila odvetni-1 ška zbornica z zahtevo, naj se poveča število osebja. Pozvala je tudi parlamentarce, naj se malo -zganejo. Skupina poslancev jc po tej pobudi že vložila vprašanje na pravdnega ministra. - Hrutnlb ha rinili i n pojavili tam okoli Stupice, zdaj so se približali kar v krdelih tudi k nam v Idrijsko dolino. Nebodijihtreba so tako predrmi, da si upajo kar o belem dnevu celo do vasi. Spravijo se na krompirjeve njive in jih -tako preorjejo s čekani, da res ne bo kaj spravljati. Zveri se ne boje niti ljudi, ki jih pridejo preganjat. že pred tedni so prizadete občine zahtevale v Vidmu, naj se kaj ukrene proti nadlogi merjascev. Lahko bi dovolili velik po gon proti njim, toda doslej smemo samo gledati, kako nam rijejo po njivah. TRBIŽ Prejšnji teden so se zbrali v Vidmu na posvet zastopniki trbiške, čedadske, čent ske in drugih občin iz naših in furlanskih krajev. Sestali so se z zastopniki turizma iz Slovenije, katere je vodil dr. Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije. Menih so se o poglobitvi turističnih odnosov med Slovenijo in videmsko pokrajino. Pobobna konferenca v manjšam obsegu j,e bila že v oktobru leta 1961 na Bledu. Sedaj sta imeli Komisiji na dnevnem redu dosti važnih vprašanj. Predvsem so se menili o izboljšanju cestnega omrežja na obeh straneh; o razširjanju obmejnega pasu, o olajšavah glede zavarovalnin v slučaju nezgod. Poleg teh tehničnih vprašanj so razpravljali tudi o kulturnih izmenjavah. Govorili so o nastopih folklornih, športnih in ku'-Hirnih skupin, katere naj bi po nekem sistematičnem redu in izmenjavi nastopale v krajih na obeh straneh meje. Sklepe zasedanja bodo sporočili na pristojna mesta, katera jih bodo brez dvoma uvaževala, ker je pač turizem vir dohodkov za obe strani. Za jutri, v petek, so sindikalne organizacije proglasile splošno stavko v podporo delavcem podgorskih predilnic. Stavka bo trajala od 10. ure do 12. Pogajanja med zastopniki delavstva ‘n lastnikom tovarniškega koncerna Tognel-lom so obstala na mrtvi točki. Podjetje vztraja na ponujenem povišku, to je približno 25 lir več na dan. Slišijo se celo glasovi, da je tovarniško ravnateljstvo sklenilo pustiti ves obrat v nedelavnem stanju do pozne jeseni. Za celotno gospodarsko stanje goriške pokrajine in za delavstvo še posebej bi takšen sklep pomenil hud udarec. Sindikalni predstavniki so sklenili, da bodo podvzeli skrajne korake pri ministrstvu za delo. PODGORA najpotrebnejšega. Siri se že prišepetavanje, da skušajo določeni sindikat’ speljati vso zadevo na politično stran. Neke skupine delavcev so že izrazile zahtevo, da se vrnejo na delo pod nogoji, katere jim stavijo lastniki podjetja- Ustanovila se je že posebna Avtonomna sindikalna skupina, ki je izdala v petek poseben proglas. V njem pravi, da se velika večina delavcev želi vrniti na delo in da odklanjajo strahovanja od katerekoli strani. Nadalje poziva ravnateljstvo, naj ce vrne v tovarno. Zaključuje pa, naj se pogajanja nadaljujejo, da se najde obojestransko koristna odločitev. Poziv je marsikoga presenetil. Nekateri ga ocenjujejo kot naročenega od prizadete strani in da lomi strnjene delavske vrste. Do zaključka spornih zadev bo moralo na vsak način kmalu priti. OSLAVJE Hvala Bogu, bi morali pravzaprav vzdihniti, ker so vendar začeli popravljati cesto z Oslavja do števerjana. Asfalt namreč preneha brž za prvim oslavskim klancem, potem pa se vije 3 -kilometre daleč do števerjana taka prašna cesti, da so se je tudi vsi avtomobilisti izogibali. Z zadovoljstvom pa moramo zdaj ugotoviti, da so jo začeli prav naglo posipati s protiprašno plastjo. Dela je prevzelo podjetje Tacchino in kakor vse kaže, bodo prav kmalu končana. Potreba po sodobni ureditvi naših cest se je pokazala tudi prejšnji petek. Na trgu pod stopniščem v kostnico so namreč odkrili spominski steber v prvi vojni padlim prostovoljcem. Mnogi izmed številnih udeležencev iz notranjosti države bi se bili radi potegnili do razglednega števerjana,! a jih je ovirala slaba cesta. ŠTANDREŽ V nedeljo proti večeru smo imeli priložnost poslušati izvirne popevke, v modernem slogu, v slovenščini. Zvrstile so se solistke in solisti, če smemo reči »Birsovega ansambla«, ki so že nastopali z usp hom v tržaškem avditoriju. Prireditev se je vršila pod okriljem domačega prosvetnega društva, ki pa samo ni nastopilo z nobeno kulturno točko. Že pri prvih pesmih se je žal pokazalo, da solistični nastopi na zasilnem odru z zavesami in sredi širokega odprtega travnika ne morejo doseči pravega uspeha. V začetku prireditve je tudi orkester preglasil pevce. Kljub tem tehničnim pomanjkljivostim sta pa prišla precej do veljave Sancin in Bercetova, bodisi po podajanju, kakor tudi po kvaliteti glasu; proti koncu tudi Oficija. Občinstvu, spočetka ne preveč številnemu, so pa seveda bolj uga-r le popevke, ki so res zgolj popevke. Prav radi bi slišali nastopajoče soliste in solistke kdaj pozneje v zaprti dvorani. Moda tudi s kako popevko, ki bi ne bila vsebinsko popolnoma kozmično prazna. Te pripombe smo slišali in zapisali z željo, da se tudi slovenska lahka glasba, ki jo je prav ta ansambel načel, dvigne na pravo raven. ŠTEVERJAN Veliko prizadevanje in dobra organizacija za. pripravo kmečkega tabora na pri-iaznem Bukovju pod Števerjanom sta imela popoln uspeh. Pokazalo se je, kaj zmore požrtvovalno delo vse mladine. Lepo in u-strezno so bili urejeni vsi razstavni prostori okrog valeriškega križišča. Poskočna godba je že v soboto veselo udarjala. Uradno slavje se je pa pričelo v nedeljo ob 11. uri, ko j,e župan prerezal sinji trak čez cesto in so odprli razstavo števerjanskih vin, kmečkih strojev in risb. Na krasno urejenem razstavišču je 10 posestnikov postavilo v presojo 17 vzorcev vin, in 'sicer rizlinga, malvazije, tokaja, pinota in rebule; izmed črnih pa merlota. Komisija bo do četrtka temeljito preizkusila vse vzorce in bo v nedeljo razdelila nagrade. Pozornost so vzbujali tudi kmečki stroji na prostoru pod Trpinovo trgovino. Domačin umetnik Košič je pa že naš stari znanec. Ta del prireditve je bil skrbno pripravljen in je pokazal dokajšnjo zmogljivost naših števerjancev. Dokazali so kaj zmorejo »za Števerjan«, sami brez tuje pomoči in brez postranskih namer. —0— RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI Starš;, ki nameravajo vpisati svoje otroike v šolskem letu 1963-64 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upraivi Slovenskega dijaškega doma v ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Uprava dijaškega doma v Gorici Vprašanje bi morali podpreti tudi dru Lahka atletika je v juliju dosegla svoj vrhunec PlofloViici siti ftfjci €J&vietbhu zvvzv V soboto in v nedeljo so sc v Moskvi zbrali najboljši lahkoatlctiki Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike. Tekme so bile zelo zanimive in proti vsakemu pričakovanju so s: domačini tako dobro izkazali, da so v moških disciplinah klonili samo s petimi točkami razlike (114-119). Cc so Amerikanei dosegli 12 zmag, so Rusi bili 'kar ID-krat uspešni. ZDA so se izkazale v 200, 1500 in 4C0 hi ovire, v skoku s palico, metu diska in krogle, v štafeti 4x400 m, Sovjetska zveza pa v 5.CC0, 10.000 m, 3.000 m ovire, 10 km hoja, troskoku, deseteroboju in štafeti 4x100 m. Najboljši izid tekmovanja je bil skok v viši'.o Rusa Hrumela, ki je postavil nov svetovni višek (2,28 m). Odlikovali so sc tudi Mihajlov (110 m ovire), Lusis (ikopje) in Silvester (disk). Nihče ni pričakoval, da bodo tvkmovavci S.jvjc/skc zveze tako dobro pripravi eni za ia dvoboj ter da bo Ozolin dosegel v teku na 100 m drugo n es'o. da ho Archipciuk drugi na 400 m, da lo Mihajlov zmagal v teku na 110 m ovire ter da bjdo Rusi zmagali v štafeti 4x10!) ni. Odlične so bile tudi Rusinje, saj sc je dvoboj SZ ZDA zaključil v kerist Sovjetske zveze z izidom 75-28! Le v 100 m in v skoku v višino sta tekmovavki ZDA dosegli drugo mesto, drugače so bile vedno tretje in če!rte. Skupen izid lahkoatletskega tek-novanja j • po kazal, da bodo tckmovavci Sovjetske zve/e prav kmalu prišli v vodstvo tudi med moškimi. Končni rezultat: Sovjetska zveza 189 točk, ZDA 147 to:k. Prejšnji teden so se v Ensehedu zbra'i na[bo'jši predslavniki šestih držav: Nemčije, F;an ijc, Ita-- lije, Belgije, Švice in Nizozemske. Glavna kandidata za ikončno zmago sta bila Nemčija i i Francija. Nemčija je doslej zmagala v vseh tekmovanjih: leta 1957 v Bruslju (Nemčija 130, Francija 97),' leta 1959 v Duisburgu (Nemčija 134, Italija 112) ter leta 1961 v Parizu (Nemčija 124 5 in Francija 117), medtem h) s-i Francozi bli dvakrat drnci in enkrat trd ji, Italijani enkrat drugi ter dvakrat tretji, Belgijci vedno četrti, Švicarji vedno peti in Nizozemci vedno šesti. Tudi letos je Nemčija doka/a'a, da je v lahki atletiki najboljša dižava v Evropi za Sovjetsko zvezo (le Poljska lahko ugreza dru o mo; lo Ncin čiji). Le Francozi so se skušali protiviti odličnim Nemcem. Italijani so zelo razočarali, medtem ko •‘•o Presenetili Nizozemci, ki so sc uvrstili na četrto mesto. Končna lestvica lahkoatletskega dvoboja je naslednja: I. Nemčija 146, 2. Francija 123, 3. Italija 95, 4. Nizozemska 66, 5. Belgija 63 in 6. Švica 60 točk. Strokovnjaki pa so predvidevali naslednjo lestvico: 1. Nemčija 13.1, 2. Francija .124, 3. Italija 111, 4., 5. Belgija in Švica 67 in 6. Nizozemska 47 točk. 1 udi Tržačani so imeli lepo priliko prisostvovati zanimivim lahkoatletskim dvobojem, saj so v našem mestu bila na sporedu tekmovanja za državno prvenstvo. Tckmovavci so dosegli precej dobrih izidov, od katerih moramo omeniti naslednje nove. italijanske viške: Bianehi 1’48”7 v teku na 800 m, Bertoni II’0 v teku na 80, m ovire (ženske) ter Veltorazzi 6,08 m v skoku v daljino (ženske). Poleg Brumelovega viška so tckmovavci letos porušili še druge svCovnc rekord.'. Shinnick je skočil v daljino 8,33 m, Stenbcrg v višino s palico 5,80 in Oerter je zalučal disk 62 62 in daleč. Padlo je še nekaj viškov angleških mer (200 y, 440 y, 2 milji, 15 milj, 30.000 m). Tudi v ženskih disciplinah so tekmovavkc porušPe tri viške: Ozo-lina je vrgla kopje 59,78 m da’eč, Tamara Pres je zaiučala disk 59,29 m ter Cuthbcrtrivn (Avstralija) je tekla 440 v v času 53"3. Pri moških so vsi rekorderji Amerikanei. pri ženskah pa Rusinje. Oglejmo si premoč raznih držav v raznih lahkoatletskih panogah. V tekih so na prvem mestu predstavnik ZDA (2824), sledijo Sovjetska zveza (64,0), Nemčija (56 2). Poljska (44 3) in Francija (34,9). Tudi' v skokih so Amerikanei na prvem mestu (110,5), sledijo: Sovjetska zveza (37 5), Finska (20,0), Avstralija (18,0) in Poljska (14,5). ZDA so na prvem mestu tudi v metih (89,0), sledijo: Sovjetska zve/.a (29), Poljska (24), Madžarska (22) in Češkoslovaška (12). Torej lestvica moških disciplin je naslednja: I. ZDA 481,9, 2. Sovjetska zveza 130,5, 3. Poljska 82,8, 4. Nemčija 77,2 in 5. Francija 42,9. Iz tega sledi, da Amerikanei prednjači'o v lahki atletiki in to po zaslugi tekačev. Ni drugih držav v Ameriki, ki bi se kosale z ZDA (2. Venccucla 28 toMc), in prav tako v Afriki (1. Ke nija 8), v Aziji (1. Foimoza 14) ali v Avstraliji (24). Evropa je zelo močna v lahki atletiki, močnejša kot kaže lestvica. Sovjetska zveza je. seveda daleč najboljša država, sledita ji enakovredni Poljska in Nemčija, nato prideta Francija in Madžarska. V ženskih disciplinah prihaja do izraza premoč tekmovavk i/. Sovjetske zveze, ki je druga na svetu samo v tokih. V tekili prevladujejo Avstralke- (33.5) pred SZ (19), Nemčijo (11,0), Korejo (9) in Kubo (8,5). V metih je na prvem mestu Sovjetska zvevi (2.1,5); s'edijo Nemčija (13,5), Madžarska (4), Češkoslovaška (3) in Nova Zelandija ( I). V sk< kili je prva Sovjetska, zveza (8), pred Rr-iiunijo h Kita:sko (obe 5 točk) in Vc'iko Britanijo - Avstralijo (obe 4 točke). Lestvica ženskih disciplin jc naslednja: I. Sovjetska zve,-n (50.5); 2. Avstralija (37.5). 3. Nemčija (26.5), 4. Koreja (9) in 5. Kuba (8,5). če bi hoteli sešteti obe lestvici (mi moških smo mcštevali 10 tekmovavcev, pri ženskah pa samo 5) Hi imeli naslednjo vrednostno lestvico: 1. ZDA 489,4, 2. SZ 181,0,' 3. Nemčija 103,2, 4. Poljska 88,8 in 5. Avstralija 61,5. (Nadaljevanje z S. stran') potnike. Ugledal je lepo oblečenega gospoda, ki je ves bled v obraz obrnil glavo v stran, ko so se vanj zapičile Samove ostre oči. Samo ga je takoj spoznal, da je to tisti, katerega išče, čeprav je spremenil svojo zunanjost. Komi je šel, ne da bi se ozrl, med drugimi potniki proti carinarnici. Samo je namignil v bližini stoječim policijskim uradnikom in je Komija glasno poklical. »Halo, gospod Komi! Trenutek, prosim!« Poklicani se j,c takoj obrnil. Že s tem je pokazal, da je res on. Ustavil se je in je bliskovito segel v ročno torbo. Sekundo pozneje sla že počila dva strela — Samo je zavpil in se je zgrudil na tla. Komi se je spet obrnil in je skušal zbežati. Padel pa je naravnost v roke policijskemu komisarju. Prihiteli so še drugi in so ga zvezali. V divjem razburjenju, katero je povzročil ta dogodek, ni nihče opazil, da je pristalo drugo letalo. Bilo je zasebno. Izstopili so neki gospod in dve mladi dami. Prišleci so dospeli prav v trenutku, ko sta se zdravnik in bolniški strežaj trudila oko- li Sama. Zadet je bil v desno ramo. »Moj Bog, kaj se pa tu godila je vzkliknil Miguel in se je pririnil do skupine ljudi okrog ranjenca. Samo je pokimal z bo- lestnim izrazom: »Ah — samo nekaj streljanja je bilo z nekim zločincem. Na žalost nisem bil dovolj uren. Mislil sem na...,« nenadoma je umolknil in je s široko odprtimi očmi strmel predse. Oči so se vpičile v — Majo. Ona ga je tudi spoznala in je s krikom planila k njemu. »Samo,« je zaklicala, »oh, Samo, moj Bog ali ste hudo ranjeni?« Samo je ves prepaden zajecljal njeno ime: »Maja!« »Pomirite se, gospodična,« je prigovarjal zdravnik. »Ni tako hudo. Strel v lopalico. Majhna operacija bo potrebna.* Miguel je Majo krepko potegnil za laket. S skoraj jeznimi očmi jo je vprašal: »Kdo je ta človek, Maja?« Medtem so strežniki že dvignili Sama in ga odnesli proti poslopju. Maja je mirno pojasnila: »Ta gospod je moj stanovski tovariš. Z njim sem že večkrat skupaj delala.« >Tako? In ti ga kar naravnost imenuješ Samo — in on tebe Maja! Ha, z dečkom bova še obračunala!« Karmen je potegnila brata nazaj in mu zagrozila: »Miguel — obvladaj se! Ne vidiš, da so ljudje naokoli postali že pozorni?« (Dalje) M VREDNOST GOZDNIH SADEŽEV Ge/d nam nudi posebno v tem letnem času ohilo užitnih sadežev, ki imajo veliko vrednost v naši prehrani. Med temi naj omenimo: jagode, borovnice, maline in robidnice. JAGODE vsebujejo precej vitamina C in A, od rudninskih snovi pa največ kalcija. Bogate so tudi z aromatičnimi snovmi, ki pospešujejo iz'oča-nje •prebavnih sokov m večajo tako tek. Priporočajo jih zato otrokom in ljudem, ki nimajo apetita. Nudimo jih lahko v naravni obliki, zelo okusne in hranilne pa so s smetano. Konserviramo jih lahko v obliki roka, kompota in sirove marmelade. BOROVNICI-, so bogate na vitaminu A, imajo nekaj vitamina B in vitamin C, od rudnin pa vsebujejo kalcij, kalij in železo. Borovnice imajo veliko zdravilno vrednost, ker vsebujejo tanin v kemični spojini z barvilom, ki učinkuje šele v črevesju, kjer postane topljiv. Priporočljive so zato borovnice v prehrani želodčnih in črevesnih bo-Uv.ni, Iz listov borovnic lahko napravimo odličen čaj .priporočljiv sladkorno bolnim. Borovnic: lahko jemo sveže, z njimi pa lahko napravimo poleg' tega i;azne kompote, sladice, omlete, zavitke in pudinge. Tudi okusno osvežilno pijačo lahko pripravimo z njimi. MALINE so zelo aromatične in bogate predvsem z vitaminom C, kalijem in kalcijem. Ze dolga leta delajo iz nfih sirup, ker se v njih vitamin C dolgo časa obdrži. Sveže maline so zelo okusne s sladkorjem in smetano. Z njimi lahko pripravimo okusno marmelado. Njihov sok uspešno konserviramo s citronsko kislino, ROBIDNICE so bogate z vitaminom A in C ter rudninami: kalcijem, magnezijem in fosfo- rom. Dobre so za izdelavo sokov, vendar morajo biti zrele, da imajo prijeten aromatičen vonj. Njihov sok ublaži kašelj in hripavost. Liste robidnic, ki vsebujejo tanin, uporabljajo tudi za pripravo čajev. g is '0 '4 V;, ' '/ ! N rt r u, • -o O ■*-< oj TJ O U D. ^ I efl I c > i,—1 rt H ,^3--53 D 73 u rt "I c s-- „ 3 "rt £ N .2^ S rt a? 9 $ cg »--*•* - rt o .3 > tuj o c C 5 s T3 « 5» ■a ^ c rt tU) - ^ ,C7> o SJ o "2 D OJ >o , -u " 3 s ■* - a- 5J O C M C ^ ur G oj «« ^ , 73 2 d) rt 3 P ** "'la 73 “ N® d) ^ c/) s P ta o M rt D ~ c M'P J o .2 < E o -* «s rt rt *-* •5 M «2 _r~ ■5 y ifl -<< 35 rt rt . P n ~ > 73 rt > > O E 3 o 9 w u a\ “ q2 W5 OJ 1/5 U. •~ '8 ■“ Š?-g.'£ rt C >t« J2 6 ra H ’* - « O #P J? rt k> >n « ^ Or. 73 ^ O P P ■ “S - p rt s •“ 12 O ■"’.« S ’ Ui O .fte c ^ rt •S 3 - 02 73 £ D u ^ • (/) - 2H -a Jj -2 -O ra »— d. ® rt «8 “n!=SO .S rf.a » c o ,£ E c d) > c M.I I M a f c c 5 u N p ° 5 >N >N G — .p g T3 l> -g ._, C 'SgS® c -S E * o 3 N . ^ rt X) o p ".o rt C >u C »VI P 3 N »5 .3 N -3 £ bp ft o .r »3 c > I > -N P •S'® jjj M -a -5 p "i S =/) ^ rt rt >T3 i"»' ‘G 'P 7 •“ "* g 115 y a-E .73 n y> •Vu. \\ 0' ' vv .v ^N^NNSI A p c a * § 73 >m ra ^■8 N •a g >Si d) c e j e p m ...r ra >o c r' v.. p >«s e s p >«D e c dO ^30