Štev. 28.	V Mariboru 14. julija 1881.	Tečaj XY.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja njem na dom za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravnlštvn v dijaškem semenišču (Knabenseminar.) — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
ltokoplsl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kaj pomeni potovanje Slovanov v Rim.
Velikanski dogodki visijo se vpričo nas. Zapadni narodi zgubljajo s trdnim verskim prepričanjem nekdanjo merodajno veljavo, silo in krepost. Prepuščeni so ognju neverske kulture, da po britkih skušnjah zopet hitijo k Bogu nazaj. Na izhodu in jugu peša mohamedanska vera in njeni privrženci se trudijo zastonj ohraniti stotine staro moč in gorečnost. V Evropi propada luteranstvo in leze v popolno brezverstvo, a v ju-trovih deželah kaže razkolništvo, da je nezmožno narodom in njihovim potrebam in napredku ustrezati. No, in v tem hipu se oglasi ob priliki godo-vanja sv. Cirila in Metoda, dasi globoko ponižani glavar sv. katoliške Cerkve, naslednik Galilejskega ribiča, namestnik Sina božjega, rimski papež Leon XIII. in pokliče Slovane na delo, in s tem na pozorišče vsesvetne zgodovine!
Slovani smo v verskem oziru razklani, razdrobljeni : zapadni smo zvečinoma katoličani, južni so deloma mohamedani, deloma pa z ogromnejšo večino razkolniki, ker jih je greška zvijačnost bila odcepila od središča vse edinosti in izneverila rimskemu papežu. Ogromna večina, okolo 60 milijouov ruskih Slovanov, je v razkolništvu: imajo z nami vred pravo vero, zakramente, mešnike in škofe, le naslednika sv. Petra ne spoznavajo v
kanske palače dne 5. julija t. 1. Leon XIII. so odgovorili v preimenitnej besedi, s katero so slovesno naznanjali in poudarjali visoki pomen potovanja Slovanov v Rim. Rekli so:
„Ljubljeni sinovje! Vas, želno pričakovane, objema dnes Rim, glavno mesto katoliškega sveta. Naše očetovsko srce se veseli in raduje, da ste v tako obilnem številu došli. Kakor nekdaj sv. Pavel zastran Tita, jednako smemo dnes Mi reči : Bog nas je potolažil z Vašim prihodom. Od začetka Našega papeževanja sem gledamo Cerkvo pri bližnjih narodih vsled mnogovrstnih uzrokov v hudih stiskah, kar Nam vedno nanaša velike britkosti. Zato smo obrnoli svoje oči na izhod. Morebite je ondi še kaj iz preteklosti to-lažljivega, za bodočnost kaj upati? Sedaj pak vidimo, da je dobrotni Bog uže denešnji den velik del one tolažbe Nam podaril, katero smo iskali. Kajti jasna Nam je, ljubljeni sinovje, Vaša namera, pobožnost in vera, ki Vas je semkaj združene pripeljala, da v Našej nisokosti počastite visokost apostolske stolice. Tukaj se pojavlja ne samo izvrstno dobra volja Vsakega izmed Vas, ampak tudi razvida se čudovita in božja edinost cerkvena, o katerej si Ti, čestiti brat (škof Stros-majer), zgovorne toliko resničnega povedal. Kajti Jezus Kristus je bratovsko združenje vseh ljudij s svojo krvjo pridobil in završil. Vsi, ki v njega
rimskem papežu. Z zapeljivci Grki vred jih na verujejo, bi naj bili le ena rodbina, ena Cerkva,
I _ .. .1 .	.. 1 _____..i________......... v	J	•	* | ' "	_ J - _ ~ i.	1_ - n	I I n J« i « W i w rr \ r%
škodo slovanstvu navdaja nesrečen srd in sovraštvo do katoliških svojih bratov.
Slovesni klic, preimenitni poziv rimskega papeža so toraj najprvlje ubogali katoliški Slovani: Poljaki, Čehi, Slovaki, Rusini, Hrvati, Bolgari in mi ob robih slovanstva na mejah italijanskih stanujoči Slovenci! Klic božji v pozivu namestnika Kristusovega spozuavši privrelo jih je okolo 1500 v Rim, da se sv. očetu dostojno zahvalijo za proslavljenje svojih apostolov sv. Cirila in Metoda, ob enem pa še izrazijo svojo verno udanost do rimske stolice. V imenu vseh govoril je veleslavni škof Juraj Strosmajer, ko so vsi bili zbrani okolo
zjedinjeni v jedinost, kakor sta Oča in Sin zje-dinjena.
V obvarovanje ovega zjedinjenja ustanovil je Sin božji papeško prvostolovanje in izročil apostolov knezu, sv. Petru ter naročil, da se prenese na njegove naslednike, rimske papeže, to pa zato, da se po združenih udih življenje milosti pretaka in vse verne, celo Cerkvo navdaja. Dobroto ovega duševnega življenja in vzveličanja, sta Vam, ljubljeni sinovje, zraven Boga donesla Vaša apostola sv. Ciril in Metod."
Konec od besede do besede dostavimo prihodnjič! Tukaj omenimo le, da so papež na dalje
papeževega prestola v Klementovi dvorani Vati- [ razlagali zasluge sv. apostolov Cirila in Metoda B5SC- Denešnji list ima '/, pole „Cerkvene priloge" kot prilogo.
za Slovane pa tudi za katoliško Cerkvo, s čije vidnimi poglavarji, rimskimi papeži, sta vedno zjedinjena bila. Potem izražajo sv. Oča veselo upanje, da se razkolniki, zlasti mogočni ruski Slovani, zjedinijo s katoliško Cerkvo ter potem uspešno uplivajo in delajo na pokristijanjenje narodov; kajti pravijo Leon XIII.: po božjih sklepih je Slovanom posebna in velika naloga odkazana!
Sklenoli so govor tako: „ljubljeni si-novje, vračajte se srečno na svoj dom. Povejte svojim bratom, kar ste v Rimu videli in slišali. Pričajte jim, kako Mi blage in velike narode slovanskega imena očetovski ljubimo ter prisrčno želimo, da bi vsi katoliškej Cerkvi goreče in neomahljivo zvesti ostajali in da se nobeden nebi pozgubil iz ladije, o katerej Vaš sv. Jeronim pravi: kdor ni v tej ladij i, ta utone v vesoljnem potopu. Donesite jim tudi Naš apostolski blagoslov, katerega Vam vsem polni ljubezni v Gospodu podelimo!"
Gospodarske stvari.
Vejevje sadunosniin drevesom kaže izrezovati.
II. Pri drevesih, kterih krone se po redu trebijo, so veje od spodnjega konca do vršiča lepo s kratkimi rodovitnimi vejicami obraščene, ker imajo vsi deli in popki potrebne svetlobe zadosti. Pri takih drevesih je razmera ugodna med sprejetimi in podelanimi redivnimi tvarinami; zato se pa nastavljeni sad tudi bolje redi in do večje popolnosti doraste. Obrodijo toraj več in bolšega sadu. Ker se po trebljenji vej ugodna razmera med sprejemanjem in podelovanjem redivnih tvarin vzdržuje, so taka drevesa tudi bolj zdrava od onih, ktera od leta do leta manj popolnih listov napravljajo.
Ce se pa hoče pravi namen doseči, tako je potrebno, da se to delo tudi umno in zastopno opravi. Treba je najprej znati in razsoditi, ktere veje da so odveč in tedaj razvitku in rasti drevesa škodljive. To bode pa zopet le oni prav razsoditi vedel, ki naravo in sorto drevesa dotičuega dobro spozna; kajti nektera sadna drevesa nare-jajo bolj redke druge bolj goste veje in vendar je treba, da se prva in druga po pravilih vravnava.
Ko bi se preveč vej porezalo in se tako bolj redka in morda preredka krona napravila, tako drevo bi zbolelo. Pri drevesih z umetno narejeno krono se o tem vsakdo lahko do jasna prepriča, kako malo se sme proti naturi drevesa kaj delati. Na to se še vse premalo porajta zlasti pri drevesih. Marsiktero pritlično drevo bi dosti bolj zdravo in krepko bilo, več in boljšega sadu rodilo in več let živelo, ako bi daljava njegovih vej med seboj njegovej naravi bolj primerna bila. Sicer je res, da se vsaka rastlina da do neke
stopnje proti svojej naravi v kako reč prisiliti in primorati; v nekterih rečeh pa se trdovratno zoper-stavlja.
Krone trebiti moramo o pravem času, rane pa s katranovcem zamazati.
Kako sir hranjevati.
Kako se sir zdrav in dober v kleti hrani, to mora pred vsemi drugimi biti umnemu sirarju znano. Slabo hranjevan sir ni lep in vabljiv za pogled. Vsakokrat se mora sir, kolikor ga je, obrniti, brž ko je gornja stran se posušila. Nikdar bi se ne smel vlažen sir na klop položiti. Na to se pest soli na sir potrosi in če se je po zračni vlagi raztopila, se sir s ščetjo dobro drgne in snaži. Drugi dan bi v dobri kleti imela gornja stran suha biti, na kar se isto ravnanje s sirom ponovi. Da se v topli kleti vrenje nekoliko vmiri, se daje siru nekoliko več soli in se od časa do časa prevzdigne, da se stran, na kteri sir leži, posuši in ohladi. Da se bele maroge, ktere se na sirih včasih pokažeja in svoj izvir večidel v nemarnem ravnanji imajo, na siru ne narejajo, se siri nikdar ne smejo obračati, dokler niso popolnoma suhi in dokler jih sirar ni do dobrega otrl. Ce so pa maroge že nastale, se morajo pregnati in sicer s tem, da se siri s krpo suknja močno terejo in če potrebno, s soljo ribajo.
Proti driski pri teletih. Posebno dobri po-moček pri teletih se da napraviti iz sledečih tvarin : 1 del ogljenokisle magnezije, 2 dola po dva-procentne karbolove kisline v vodi raztopljene in 5 delov čiste vode. Od tega se daje bolenemu teletu po jedne žlici na dan. Tvarino dobimo v apoteki.
Ktere kokoši so najboljše jajčne nesivke. Laška kokoš nese vsako leto po 180—200 jajc. Tudi prenaša naše_ podnebje prav lahko in je ni težko vzrediti. Pri Spanjski kokoši se sme gotovo na 220 jajc vsako leto pričakovati. Zal in škoda, da je to kokošje pleme bolj rahlega telesa. Pa pri navadnem mrazu v naših krajih jim lahko greben ozebe, po čemur potem bolehajo in le malo ali nič ne nesč. Vrb tega je tudi njihovo me3o bolj začrnelo in nič kaj okusno.
Kurje bolezni. Tako imenovane apneničaste kure se pri perutnini pogosto najdejo. Ta nalezljiva bolezen ni nič druga ko garje ali grinte. Ce kokoš nič ne nese, pri tem pa še vedno težja prihaja, je temu vzrok bolezen v jajčnjiku. Temu ni lahko pomoči. Nož pod vrat je najboljše zdravilo.
Zoper medeno roso. Medena rosa posebno vrtne rože ali šipke rada napada in tako rast in cvet ugonobi. P oti ti nadlogi se s pridom rabi solna voda, s ktero se morajo zjutraj in zvečer rože škropiti. 2—3 grami soli v 1 litru vode se raztopijo in s to raztopljivko listje rožno in vejice škropijo. V št rih dneh je medena roza pregnana. Skusiti kaže.
Kdaj jagode presajati. Rudeče jagode morajo meseca augusta ali začetek septembra presajati. Za to se izberejo močne in dobro okoreni-njene rastlike, ktere imajo lepe, zdrave vitice. One vitice, ktere so najprej vzrastle, se pri presajanji ne smejo porezati. Jagode se sade v grede, ktere so bile dobro z govejim gnojem pregnojene in globoko prekopane kakih 44 eemtimetrov rastlina od rastline. Pred zimo se morajo grede na 4—5 centimetrov debelo s kratk m gnojem potrositi. Tako zasajene jagode rodijo že prihodnjo spomlad obilno in debele sadeže in se smejo 3 leta na gredi rasti pustiti.
Žaganje kot nastelj ohrani živinsko 6tajo, ker vse mokre živinske izločke rado posrka, suho in ravno za tega del prav dobro za nastiljanje. Kar se njegove gnojivne vrednosti tiče, je vendar žaganje dosti manj vredno, ko slama. Vendar pa se more nastiljanje ž njim živo priporočati tam, kjer slame primanjkuje ali kjer se slama za višo ceno nekam drugam porabiti da.
Dolenjskim vinogradarjem na Kranjskem sedaj marljivo razlaga nevarnost pretečo po trtnej uši g. Anton Ogulin. Ob enem skuša v imenu kmetijske družbe kranjske osnovati s pomočjo županov odbore, ki bodo nadzirali vinograde, da se trtna uš ne razširi. Pri nas pa nič ne čujemo, kaj mislijo storiti s trtno ušjo v Brežiškem okraji.
Sejmi na Koroškem 25. julija v Strassburgu, v Saksenburgu, v Rajbenfelsu, 26. jul. v Kotaričah, 28. jul. v Gradišči.
Dopisi.
Iz Podjunske doline na Koroškem. („Slov. Gospodar" — strela — novi knezoškof.) Za Slovence na Koroškem je bilo pač silno potreba, da so nekteri blagi rodoljubi na nje pomislili, ter jim več iztisov „Slov. Gospodarja" naročili. Z veseljem segajo sedaj po poslanih listih. Bog daj, da bi čitanje teknilo k oživljenju naroda. Blagim rodoljubom pa prav prisrčno zahvalo! — 8. t. m. je v Dobreževo pohištvo v Setarovesi strela vdarila; tesač, ki je streho popravljal, se po slapu zmočen začne valjati doli po strehi, pa k sreči se zavali za prislonjeno lestvo, tako, da se mu ni zgodilo nič kaj hudega. Tudi je vihar taisti dan več stuhov|podrl. Druge škode, hvala Bogu, ni napravil. — Naš novi knez in škof Peter so izdali svoj prvi pastirski list, v katerem pozdravljajo svoje verne z besedami: „Mir vara bodi!" List ima 3 dele; v prvem voščijo mir vsakemu človeku, v drugem vsakej hiši, in v tretjem celej škofiji, Nemcem in Slovencem. Bog daj, da bi novi višji pastir tako očetovsko skrbeli za nas zapuščene Slovence, kakor rajni knezoškof Valentin.
—m—.
Iz Ptuja. Dne 28. jun. imela je skupščina veliko posestnikov zopet dopolnilno volitev, Ker je vsled zavratne tožbe ptujskih liberalcev onokrat v '
okrajni zastop izbrani velečislani okrajni sodnik g. L več ali manje bil primoran poverjeni mandat odložiti. Kdor ne ve, kako težko je kmetu silno delo doma pustiti, ne more mu skoro zameriti, če ob pravem trenutku ne dospe na volišče; itak moramo zopet naglasiti, naj se v bodoče nikdo ne izgovarja, jaz sem moral takrat to ali to storiti, ko sem se z doma podal in za tega del sem se zakesnil, ali pa: jaz pa zato in zato nisem mogel priti. Volitve v okrajni zastop so že zato velevažne, ker gre tu za denar celega okraja. V siromašnih letih, kakor njih zaporedoma imamo, bogme ni šala plačevati blizu 36.000 fl. okrajne doklade, pa razve onesrečenega Borlskega mosta, na kojem še dve tretjini dolga, skoro nikjer ničesar ni videti. Pa temu ni se čuditi, če se pomisli, v kterih rokah bil je okrajni zastop čez polnih 12 let; od lanskega leta sem pa še ni mogla vsa gnjilota odstraniti. Na srečo, da smo si pridobili, sicer še ne jako, pa itak zanesljivo večino 21 glasov. Bilo nas je v početku 25, ali^ na gorko našo žalost umrl nam je blagi g. dr. Skrabar, 3 pa so se izneverili. Toda tolažimo se, saj vemo, da je med 12 učenci našega Gospoda tudi bil en Judež Iškarijot; pa tudi to vemo, da se tudi ta v kratkem po tem sam na vrbači obesil. Videti večino okrajnega zastopa v okrajnih rokah in na čelu značajnega moža, kojega spraviti s poti pravice in pravičnosti nikakor ni mogoče; to je ona ljuta rana, koja ptujske liberalce noč in den peče, njih čemeri in jezi, malo da ne zbesnijo. Oh! kako lepo bi bilo, zdibujejo sedaj naši Brezniki in Piski, ko bi liberalci sami bili v okrajnem zastopu, ali ti „safermiljonski klerikalci" so nam vedno strašno na poti; zato moramo vse žile napeti, da tega ali onega po dobrem ali hudem pridobimo ali odpravimo, posebno zdaj pri dopolnilnej volitvi bo zgodna prilika. In res se njim je posrečilo spraviti v zastop Borlskega grofa. Vsled te volitve nameravali so pre liberalci razsvetliti svoja okua, ali ker so doznali, da bo kar tri četrtine mesta ostalo temno in da bo se izbor, proti kojemu je slovenska stranka vložila protest, brž ko ne še prevrgel, so si sveč-njake jezno zopet poskrili.
Iz Brežic. (Izlet.) 26. jun. podali smo se učenci vinorejske šole pod vodstvom g. Keca, našega vrlega učitelja, s poštnim vlakom na izlet v brežko okolico. V Brežice smo večer ob 7. uri došli in tamkaj prenočili. V pondeljek v jutro napotili smo se v Staro vas, ki je od Brežic kaki dve uri oddaljena. V Stari vasi smo v krčmo g. Valon-a šli, kteri nas je s svojim sinom prijazno sprejel in nam dobro postregel. Po obedu vodil nas je mladi g. Valon, kteri je bil na neki kmetijski šoli in zdaj očeta krepko na roko gre pri gospodarstvu, v vinograde, kjer trtna uš gospodari. Tukaj je zelo žalostno. V sredi vinograda so trsi suhi, med tem, ko še okolo robov vinograda trsje lepo žene in tudi precej grozdja nosi. Uš skušajo i s tem zadrževati, da priljvajo posameznim trsom
ogljenčevega žvepleea, vendar je uspeh le majhen, i ker se ta mrčes strašno naglo množi in razširja. Tukaj sein došli so tudi 4 gospodje, med njimi tudi g. Žnideršič, deželni poslanec, kterega je upokojeni stotnik g. Bok spremljal. Ti gospodje so nam razlagali, kako mrčes zatirajo in koliko vspeha pri tem imajo. Rekli so tudi, da si ne morejo drugače pomagati, kakor da bodo vinograde s trsjem ameriških plemen zasajali. Vrnili smo se potem nazaj k Valonu, kjer smo si potem večer s petjem krajšali. Tudi napitnice so se vrstile nemške in slovenske. Drugi den pogledali smo še na Bizeljsko, kjer je toča precej veliko škode naredila, ter smo se potem na brežki kolodvor odpeljali. V Maribor dospeli smo ob 7. uri zvečer. Na to priklenem pa še zahvalo, v imenu vseh sošolcev. Prisrčno zahvalo izrekam brežkima gospodoma Žnideršiču in Boku, da sta nam čast skazala se z nami pečati, v drugo pa posebno gospodoma Valon, za gostoljuben sprejem in iz-vanredno dobro postrežbo.
V. K.
učenec III. razreda vinorejske šole.
Od sv. Jungrte na Pohorji. (Toča.) V četrtet 7. t. m. zvečer ob 6. pridere doli iz nad Vitanj-ske planine huda ura, ter nam gorjanska žitna polja, ozimino in jarino in v znožji gorice, da se krasuiših misliti ne da, in vse v kratkih minutah popolnem uniči. Debela ni bila, pa gosto je brila toča z grozovito silo. Vsi južnopohorski hribi bili so bela pena. Cisto vničeni so to stran kraji: Sv.Kunigunda, Gorenje, Crešnova, Lokva, Boharina, Padežki vrh, Zlakova do Zrečkega polja in sv. Barbare, spodnji Resnik, Skoruarje. nekoliko menje: viši Resnik, Planina, Koroška ves, Bezovjo, Kovački vrh, Božje. Zdaj pojdemo ozimine in jarine za nastelj kosit, ajdo bi sejali pa semena nimamo. Za prvo silo smo si bili od predlanske grozovite enake nesreče oddehnili in spet je tu nova britkost. To je naših gruntov veliki čisti dohodek. Naj-nevarniši čas je še pred nami. Pa obupali nikakor ne bomo. On, ki dopusti rano vsekati, jo bo vedel tudi zaceliti, in toliko hladiti, da bo prenesti.
Iz Slov. Bistrice. (Toča.) Dne7.jul. ob 3/a6 uri zvečer imeli smo tukaj nevavadno hudo nevihto. Nebo se je hipoma otemnilo in v par minutah se je vsula toča — kar suha, debela kot orehi. Po toči pa ploha gosta, kakor bi se bil oblak vtrgal. Vinske gorice v Šmicbergu in Ritoznoji so popolnem uničene. V slavnem Brandnerji štrle goli trsi kvišku, od daleč se vidijo vinogradi čisto rujavi, kajti trs nima zelenja več in kar vidiš, to je gola zemlja. Menj poškodovane so tudi občine Visovlje, Nova gora, Juršna vas, Toriška ves, Tinje, Gabmik, gorenja in dolenja Poljskava i. t. d. — Po neka-' terih občinah je nevihta drevesa izruvala, pri Pra-garskem so bili močni vrtinci, ki so senene voze kar pokoncema preobračali, da so potem kolesa molela kvišku. Na Klopcah je vihar prevrnil voz
; naložen z dvema polovnjakoma vina. Mej Pra-garskim in Račjem je vsled hude ure moral baje ustaviti se celo železniški vlak, kajti vrglo je celo en vagon iz tira. Tičev je vsled toče mnogo ubitih. Tudi otroka na polji pozabljenega .je^toča poškodovala tako zelo, da bo menda umrl. Skoda je jako velika in posestniki hodijo denes s povešenimi glavami okolo, marsikomu je toča vzela zadnje upanje, bodočnost kaže le — beraško palico.
Slov. Narod.
Od Mure. („Tagespost") je Cerkvi in našej narodnosti sovražen časnik, ki izhaja v Gradci. Totemu listu piše nekdo iz Radgone, da priljubljeni in občespoštovani učitelj na realki v Ljutomeru ni skušnje delal iz nemščine, da je toraj „nevaren" za tamošnje Nemce! Kolikor je nam znano, je ravno na robe. Po odhodu g. Lapajne-ta je g. Kryl, rodom severni Slovan, namenil še le napraviti skušnjo iz slovenščine, samo da bi zamogel prositi za takrat izprazneno službo nadu-čitelja v Ljutomeru. Tako so ljudje znali praviti. Toda, menda se ni hotel „degradirati", če ravno je nadučiteljska službo boljša od one na realki, ki je po „Tagesposti" plačevana z „nemškim" denarjem. Sicer pa v njegovej šoli nemščina ni v „nevarnosti", ker slovenskim otrokom mora predmete razlagati v nemškem jeziku, a tega bi ne mogel in ne smel, ko bi ne bil napravil skušnje iz nemščine. Slovenščine se je marljivi gospod sam naučil. Kaj bi npr. Nemci na Dunaji rekli, ko bi njihove otroke učitelj podučeval s pomočjo slovenskega jezika? Le po naših šolah je tako na robe svet. Pokojni dr. Gottvveis je za Ljutomer in njegovo premoženje storil veliko dobrega. Ljutomerci bi to znali bolj na drobno razložiti. Med ostalim je napravil ustanovo za nekšno gospodarsko šolo. Ker so pa takšni zavod oživili v Gradci in pozneje v Mariboru, zatoraj so v Ljutomeru napravili šolo, ki bi gospodarstvenej bila vsaj nekako podobna. To so pa o svojem času bile realke. V Ljutomeru se je ove vrste šola začela (če se ne motim) leta 1862. Iz tote ustanove zaslužnega Gottvveisa se plačuje učitelj na realki. Pokojni dobrotnik ni mislil, kakšni ljudje bodo sodili o „narodnosti" denarja, ki si ga je bil med Slovenci skupil Slovencem pravičen mož. Ko bi naš materski jezik tako spoštoval, kakor žali Bog nekteri po-sili-nemci, po tem bi svojemu sinčeku na grobišči v Cezan-jevcib ne dal napraviti slovenskega nadpisa z besedami: „Tukaj moj Friček spi" itd. Kaj toraj kvasi Radgonski dopisnik v „Tagesposti" ? — Drugemu „Tagespostiuemu" dopisniku iz „Ljutomera" je pa deželni poslanec, g. Kukovec, trn v peti. No, zakaj neki? Zavoljo tega, ker se je pridružil slovenskim romarjem v Rim. Totemu je že v „Gosp." str. 211 odgovoril nek ljutomerski dopisnik. Tukaj si upamo trditi, da „Tagespostin" poročevalec ne prebiva v Ljutomeru. Če se pa motimo, ga vsaj hočemo podučiti, da omenjeni gospod ni poslanec tudi za ormožki okraj, kakor
„Tgspst." pravi, ampak samo za ljutomerski in gornjeradgonski. Omenjena dva dopisa pa zopet gpričujeta o resnici, da je človek, ki ga „Tgspst." blati, — pravi poštenjak. Zatoraj bomo tudi prav dali nekomu, ki je nedavno rekel, da bi ga bilo sram, ko bi ga hvalili takšni časniki, kakor je „Tagespost", „Marburger" in „Ciliier Zeitung."
M. K.
Iz Ormožkega Okraja. Dne 2. junija je imelo učiteljsko društvo mesečno zborovanje v Središči. Po prav izvrstnih v našo stroko spadajočih predavanjih je zahteval predsednik društva g. Feliks Majcen, da bi mu pritrdili k resoluciji, ktero je v našem imenu uže odposlal nemčurskemu graškemu „Lehrerbund-u". V tej resolucije je g. Majcen „v imenu ormožkega učiteljskega društva" pritrdil in pristopil peticiji graškega Lebrerbund-a — „zoper" Lienbacherjev predlog o polajšbah Spletnega šolanja. Navzoči učitelji smo bili Čez to samovoljno ravnanje predsednikovo jako iznenadeni in ko je g. Majcen na to dal za to resolucijo glasovati, so mu pritrdili le mlajši učitelji, ako-pram niti pravega pojma nimajo o dotičnem predlogu. Pravijo, da je g. Lienbacher zoper 81etno šolanje vseskozi; to pa ni res. G. Lienbacher želi, naj bi se na kmetih tistim staršem, ki so 6 let deco uspešno v šolo pošiljali, dovolilo 7. in 8. šolsko leto nadomestiti dajati s pošiljanjem otrok v nadaljevalno šolo. To je razmeram na deželi popolnem primerno. To so starejši učitelji tudi spoznali in zato niso resoluciji pritrdili. G. Majcen se je na to pogrozil, da bo vse tiste učitelje, ki so zoper njegov predlog v „Padagog. Zeitschrift" kot apostole 61etnega šolskega obiskovanja zdelal. Zoper takšno ravnanje protestu-jemo. Dobro vemo, da je ta resolucija le skuha ptujskega inšpetorja Rannerja in ormožkega „Konje-slava". Od g. Majcena nismo nikoli dosti takta pričakovali in si bomo prihodnjič za predsednika našega društva izkušenega moža izvolili, ki ne bo plesal, kakor mu „Konjeslav" in Ranner godita in ki tudi v naše delovanje protinarodne politike vtikal ne bo. Pozora je treba pri bližajoči se vo-litvi v tukajšnji okrajni šolski svet, da dobimo zopet narodnega učitelja kot zastopnika. Od neke znane strani se za dva nemškutarja g. Košarja in g. Juršo agitira, tedaj pozor! Star učitelj.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vedno bolj se jasni zavoljo tepežov v Pragi, da so jih pouzročili nemški liberalci, podpirani od ščuvarskih novin, ki so začele uže Bismarka na pomoč klicati. Ob enem so nemški-liberalni poslanci v Pragi in Dunaji, kder je tudi Schmiderer in Forregger zraven bil, izdali ščuvarske pozive do Nemcev, češ, da so sedaj v nevarnosti od Slovanov Bog vedi kako po-zobani biti. Nekoliko Nemcev so res tako izne-mirili; kajti čujemo, da so nemški turnerji pre-
biavši „poziv" napali češke delavce in enega z nožem hudo ranili v Reicbenbergu, dalje so se v Jaromeru nemški in češki vojaki zaradi tega stepli, naposled so začela mesta Dunaj, Gradec, Celovec, Maribor itd. v občinskih sejah kregati se na praške tepeže in po svetu telegrafirati, kako so si Nemci sedaj v strahu zaradi življenja, in konečno so še nemško-liberalni poslanci sklicali v Purkersdorf pri Dunaji mnogo poslušalcev in strahovito psovali na ministre, Slovane itd., da so bili vsi dunajski listi zaplenjeni, ko so poročila donesli. Prav za prav bi imel vladin komisar kri-čače v Purkersdorfu razpoditi; no, okrajni glavar tamošnji, liberalec baron Lasser, se je hitro naredil bolenega, odposlani komisar je pa nalašči vlak zamudil uradniki zaplenjajoči liste prišli so često prepozno, češki c. k. namestnik Weber ni hotel iti iz kopališča v Prago ljudij mirit, njegov prvi uradnik je skoz prste gledal nemškim dijakom nosečim puntarsko-nemške boje: rudeče-črno-žolte in na trakih letno številko 1848 . . . Vse to je merodajne kroge napotilo v trdneje postopanje: češki c. k. namestnik baron Weber je^ mahoma dobil odpust in je fml. dr. Kraus na Cesko poslan, prvega uradnik plem. Grüner je bipomo odstavljen, tudi liberalni deželni glavar Tirolski baron Fedrigotti je odpravljen; liberalni listi, ke-dar preveč kričijo, so konfiscirani. Bil je pa uže skrajni čas, da se je začelo rogoviležem tako na prste stopati. — Kranjski deželni šolski svet je sklenil vse šole na Kranjskem kolikor mogoče ponemčiti pa ne bo pomagalo nič, kajti njegovi dnevi so šteti, z novimi volitvami v deželni zbor pa odlenka ovim gospodom za vselej. — Nemški listi poročajo, da hoče iz Savinjske doline 50 rodbin izseliti se v Ameriko. Preden to storijo, naj dobro premislijo, mnogi so pri izseljevanji prišli v roke goljufnim agentom in bili v kratkem vsega oropani in brez pomoči puščeni; sploh pa bi bolje kazalo v bližnjo Bosno iti prej, nego v daljno Ameriko. — Pred Trstom je na morji 9 velikanskih angleških oklopnic. V Spljetu je 80 lahonov napalo Hrvate klicaje: evviva I tali a, morte ai Croati, t. j. živela Italija, smrt Hrvatom! Vojaki so morali primarširati mirit. — Hrvatski sabor je razpuščen; kmalu vršijo se volitve. Na Ogerskem je Tiszajeva stranka pridobila 18 glasov; hudo nevarno pa je narastla skrajna levičarska stranka Košutova, ki hoče ogerske dežele popolnem odcepti od nas: stranka šteje uže 90 glasov!
Vnanje države. Nemški cesar, stari Viljelm pride 15. jul. zopet v naše kopališče Gostinjsko v Salcburškem. V Eichsfätu so obhajali 7001etnico sv. Vilibalda, došlo je mnogo škofov, opatov itd. tje; zunanjim duhovnikom pa je bilo prepovedano I pridgati. — Ruski carje ukazal pri vojaštvu stroške j za 30 milijonov rubljev zmanjšati. — Turški sul-I tan je Grkom uže izročil mesto Art in Punto, za-' stran ostale dežele pa se je začel zopet kujati;
Albanci enkrat tepeni od Derviš paše zbirajo se zopet okolo Djakove. — Srbski knez Milan potuje po Nemškem ; jeseni bo za srbskega kralja proglašen. — Bolgarski poslanci imajo dnes v Sistovu zbor in se imajo odločiti za ali proti knezu Aleksandru in njegovim nemškim sovetnikom.
—	Italijani se zopet Avstriji laskajo, naj bi jim ta za hrbtom stala, da nebi od Francozov preveč tepeni bili, kajti s Francozi so se sprli zaradi Tunisa. — V severni Afriki so mobamedani skle-noli kri*tijane, zlasti Francoze, pregnati ali po-klati. Našli so dva predrzna voditelja, prvemu je imeBu-Amena, drugemu Ali-ben Khalifa in grdo razsajata. Francozi streljajo v mesto Sfaks. Ker pa sultan mobamedane podpira in v Tripol vojake pošilja, bati se je večje vojske. — Angleži zavidajo Francozom severno Afriko, jednako tudi Italijani in Spanjolci in toraj imajo Francozi same sovražnike okolo sebe, ker jih tudi Bismark črti.
—	Ranjeni predsednik v severni Ameriki ni umrl.
Za poduk in kratek čas.
Nesrečni dnevi generala Szapary ja v Bosni.
(Spisal po lastnej skušnji D. Živkov.)
II. Turški Samac je kake '/s ure dolgo mesto, ima samo eno ulico, ktera se na zahodni strani na levo ukrene. Hiše so vse lesene; samo džemija je zidana, poleg ktere droben visok mi-naret stoji, podoben bolj dimniku, kakor zvoniku, iz kterega hodža večkrat na dan vrne (inohame-dance) k molitvi kliče. Na trgu so prodajalnice, visoke lesene bajte, na ulico odprte in kakega '/g metra od zemlje vzvižene. Vse blago je tako razpostavljeno, da se zamore od zunaj videti in kupcu ni treba noter iti. Turek sedi na tleh sredi bajte. Malokedaj vstane. Večjidel sedeč do blaga segne. Obiskal sem tudi turško kavano. Sedelo je več turčinov na nizkih klopeh ob stenah noge na vskiž držeč in kavo srebajoč, se ve da črno kavo, nas Avstrijance pa so belo gledali. Turške hiše so vse z visokimi ploti obdane, da nikdo v dvorišče videti ne more, kjer se bule, to je turške žene, sprehajajo. Okna na hišah so z lesenimi križi preprežena. Okna se ne odpirajo na stran, ampak na vzgor. Ženske so rade odpirale okna in za našimi častniki gledale, na ulico pa pridejo tako zavite, da se jim druga ne vidi, kakor oči. Nosijo dolge košate hlače, koje imajo ob gležjih zvezane.
Tisti dan je bilo veliko opraviti, ker drugi dan je se začele za nas vojska. Jaz sem dobil tisti dan nadzorništvo na naše straže. Bedeti smo morali celo noč. Na stražnici so zakurili vojaki z brunami neke podrte koče velik ogenj. Sedel sem na eni strani brune, koja je na drugi strani gorela, in gledal mile zvezdice, ktere so tako prijazno miglale, ter pošiljal pozdrave skoz nje svojim ljubim doma. Proti edenajstej uri se pri-
vlečejo iz za bosanskih hribov črne temne megle, zakrijejo nam ljube zvezdice in postalo je tako temno, da druga nismo videli, kakor to, kar je ogenj razsvetil. Grmelo in bliskalo je strašno. Vihar nam je ogenj podpihaval, dež pa gasil. Kmalu smo bili drugokrat do vsake niti mokri. Pralo je celo noč, kakor da bi nas hotelo očistiti, da bi snažni in čisti v nesnažno Bosno šli. Konji so se bliska in groma prestrašili, da so kakor divji po taboru letali, Magyari pa kleli in jih lovili.
V	jutru 1. augusta se je zopet zvedrilo. Bil je prav lepi dan, samo cesta proti Gradačacu, kamor smo se napotili, b'Ia je neusmlijeno slaba.
V	večih krajih je voda čez cesto tekla in ubogi pešci so si solne zajemali, tudi konji so težko kopita iz blata vlačili, Bog pomaj pa vozačem, tepli so kljusice, da je bilo strah gledati.
Posavina, to je ravnica med Savo in hribi pri Gradačaci, je velika in rodovita: koruza in pšenica sta lepo kazale, akoravno so njive slabo orane in delane gnojene pa nič. Rži ni bilo nič, ječmena malo, ovsa pa nekoličko več videti.
Tik ceste sta dva velika pašnika, vsak 3000—4000 oralov velik. Ondi se je vsakovrstne živadi paslo: konji, goveda, osli, koze, ovce, svinje, gosi itd. Psov lečejo cele čede semtertje in mrhovino žrejo, ktere nihče ne pokoplje; tudi orli prihajajo in kedar jim mrhovine zmajnka, kradejo jagnjeta. — Mi smo pozno zvečer prišli v Gradačac, se ovčetine najedli in po tem težavnem potu sladko spali. Ob štireh zjutra nas je trobenta budila, da se pripravimo na pot. — Za zajutrk smo si malo čaja skuhali in ruma primešali. Ob petih smo uže na sedlih sedeli,
(Dalje prihodnjič.)
Smešničar 28. Pogostem se prigodi, da kak fant učiteljevo pitanje kaj trapasto zasukne. O tem se nam piše „od Drave" sledeče: Učitelj: „Kdor popije na dan štiri litre piva in za 20 kr. žganja ; koliko potroši ta za mesec dni ?" Učenec: „Če Vi na dan za 80 kr. piva in pol litra žga-nice popijete, ste za mesec dni zapravili svojih 30 srebrnjakov.
Razne stvari.
(Vabilo.) K občnemu zboru Ormožke hranilnice in posojilnice v nedeljo 17. jul. ob 3. popoldne v beležniškej pisarni vabi predstojništvo. Dnevni red: 1) poročilo predsednikovo, račun in bilanca za 1. 1880, 2) volitev pregledovalcev računov, 3) preiskava in odobravanje poslovnega poročila, razsodba o rabi čistega dobičkaj 4) predlog odborov, naj se čisti dobiček prišteje društvenemu premoženju, 5) razni predlogi.
(Javno zahvalo) izreka Fr. Podgoršek, župan v Ponkvi gospodu Fr. Kalanu v Trbovljah za pogorelcem v Vertečab darovana 2 fl. in g. A. S. v Bočni pri Gornjem gradu za poslanih 5 fl, Bog plati |
(G. baron Goedel), državni poslanec, je po „Slov. Gosp." daroval 100 fl. za po toči poškodovane srenje v slov. bistriškem okraji c. k. glavarstvu v Mariboru, ki nabira milodarov. Bog plati blagemu g. baronu Gcedelnu !
(Štirje centi smodnika vneli) 80 se v smod-nišnici v Bistrici nad Lembabom. Smodnišnico je razneslo. Sreča, da ni bilo človeka blizu.
(Ogenj na Slemenu) je uničil gospe Feldbaber-jeve viničarijo in gospodarsko poslopje.
(Toča) sekala je v Slov. Bistriškem okraji 7. jul. zvečer. Zadete so srenje sv. Martin, Tinje, Yencesel, gornja Bistrica, Osel, Ritonjsko, Gabernik, Crešnovec, Hošnica, Šeutovec, Spod. in Gornj. Polskava, Pragarsko, Kovačonlja.
(Naglo umrl) je krčmar Franc Anderluh pri sv. Štefanu v Smarijskem okraji. Mož je imel navado mišnico jesti in se je tako zastrupil.
(Žganja napil in obesil) je se nepoznan mož v Radvanjskem gozdu na Pohorji; v suknjinem žepu je imel 97 kr. in steklenico, v katerej je še '/4 l'tra žganjice bilo.
(V Peklu pri PoliČanah) je nemčurstvo zgubilo močno podporo, železniške postaje šef ali vodja in goreč soud „Schulvereina" je službo zgubil, ker je po tujih denarjih prste spinjal. To so nam „kulturonosci".
(Ptujske rabuke po „Deutscher Verein") udeležili so se tudi mariborski gimnazijski profesorji Zeiger, Heigl, in realke profesor Langer ter so „rasend Beifall geklatscht" t. j. besno so ploskali ščuvarskim govornikom. O profesorjih spodnje-štajerskih bo sploh treba enkrat pritožiti se na merodajnem mestu; kajti slovenski ne znajo, ob enem pa jednakopravnosti Slovencev sagrizeno nasprotujejo.
(Ptujski nadučitelj) Jaka Ferk, dobil je od družtva „Deutscher Verein", ki je v preteklem meseci v Ptuji proti Slovencem rogovilil, 80 fl. srebrnjakov — „Ehrengabe". Hajdinski Kocmut 50 fl.; Ormožki Ravšl in zavraški Tribnik 30 fl. Na zdravje!
(Od sv. Jerneja pri Konjicah) se nam poroča, da so ondi g. Mat. Juršeta zopet izvolili za župana, ker je v popolno zadovoljstvo do sedaj župauil in zlasti pri reklamacijah ljudem rad pomagal.
(Norljav nemčur) kaže se nek Slavoljub Kau-tschitsch v Sevnici. V „Steir. Landbote" daje naznaniti, da ima Kanadaškega ovsa na prodaj. Če mu napišeš slovensko listuico, ti jo pošlje nazaj s pristavkom „Sloveuische Adressen werden nicht angenommen^" Ali tudi nemško pisanim naročilom ne ustreza, če jih Slovenec pošlje ali če mu ime zapiše „Kaučič". Ljudje vsled tega mislijo, da ovsa niti nima in se s ponudbami norčuje. Reč naznanimo kmetijskej družbi štajerskej, da ne tiska v „Landbote'' neizvršljivih pouudeb.
(V Porečah na Koroškem) štejejo letos veliko topličariev do 2. jul. navrelo jih je 291. Toča je hudo poškodila Hodiše, Vetrinje in celovško okolico, j
(O Pesnici) se nam piše od Velike nedelje, da so ondi raki preminoli, kakor da bi jih kakšna kuga bila pobrala.
(Iz Skomarjev) nam poročajo, da je ondi toča 7. in 8. jul. pribrula in vse uničila, kar je bilo zelenega, tudi ceste so hudo poškodovane. Leta 1879 je ondi jednaka nesreča bila. Pomanjkanje bo veliko, pomoči od inod treba.
(Toča) zadela je 7. julija konjiški in slov. bistriški okraj, Ptujsko polje dalje pa še Bori, Zavrče, Turški vrh in Vinico na Hrvatskem.
(Zblaznila) je pridna gospodinja Jožefa Falež, posestnica v Hotinji vesi, 24. junija, ko so njej polje zavoljo dolžne dače zarubili. Sirota se je tega tako prestrašila, da so se nji možgani vneli. Sedaj je v norišnici.
(Iz Dobrne) se nam poroča, da so udje novoizvoljenemu krajno-šolskemu sovetu sledeči gg.: pl. Leyritz, načelnik, Gajšek, namestnik, Agrež, Karba, J. Kok (nov), M. Kok, dr. Paltauf.
(Zahvala.) Slavni okrajni odbor v Smarji je čebelarskemu društvu v Celji za pospeševanje čebelarstva blagodušno podaril 10 forintov. Za ta dar se najtopleje zahvali Mat. Kresnik, načelnik, Iv. Gabršek, tajnik.
(Zavoljo osepnic) so morali v Podčetrtku s šolo 14 dni prenehati.
(Toča) je 7. jul. Buče deloma potolkla.
(Ogenj) je v Pamečah 4. jul. Petričev hlev uničil. Škoda je velika, ker je zgorela vsa krma, seno in detelja ter mnogo za kmetijstvo potrebnega orodja. Izvzemši eno tele je živina bila rešena. Mihael Račnik, ki je prvi ogenj zapazil, in vozove rešiti hotel, je nevarno opečen.
(Slovenski romarji) so došli domov, srečno in dovolj zdravi. Svečanosti so se jim dopale. Toda nevoljni so bili zato, ker so morali pogrešati pravega voditelja. Tudi zastran adrese ni bilo reda.
Loterijne številke:
V	Trstu 9. julija 1881: 60, 76, 18, 2, 75.
V	Linci „ „	48, 47, 68, 84, 39.
Prihodnje srečkanje: 23. julija 1881.
Oznanilo.
Ces. kralj, okrajna soduija v Slov. Gradci daje na znanje: dedičem Elizabete Pustinekove v gornjem Doliči se dovoli v Doliči nahajajoče se posestvo, imenovano Cveteršuikovo posestvo, cenjeno na ly53 fl. 38 kr. po javni dražbi prodati. Deu za ovo prostovoljno licitacijo je odločen
.julij li^Sl
predpoldnem ob 10. uri na posestvu samem v gornjem Dohči. Dostavi se, da se posestvo proda le po nastavlieni ceni ali više.
Cenilui zapisnik, dražbenski pogoji, ekstrakt iz gruntnib knjig je pri tukajšnji soduiji na ogled.
Cos. kralj, soduija y Slov. Gradci dne 23. junija 1881.
IVaziianilo.
Knjiga: „Spovednik in njegova služba", potrjena in priporočena od tržaško-koperskega škofa, se dobi pri pisatelji, č. g. Fr. Kosec, župnik v Truškah, pošta: Capodistria, — in tudi pri g. J. Leonu, knjigarji v Mariboru. Cena fl. 1.20.
II<»lira služba
na vinorejskej šoli v Mariboru.
Na štajerskej deželuej sadje- in vinorejskej šoli se ima s 1. avgustom 1881. sprejeti namestnik za adjunkta in učitelja v gospodarstvu, najpnlje začasno do konca februarja 1882. Plače je 70 fl. na mesec, prosto stanovanje v zavodu in prosta kurjava. Stalno nameščen zamore biti še le po-četkom prihodnjega šolskega leta, t. j. 1. marca 1882. Prošniki slovenščine zmožni imajo prednost.
Dokazati mora prošnik, podučevalno zmožnost za kmetijske šole, praktično izurjenost v gospodarstvu, dosedanje izobraževanje in osobne razmere, to pa do 20. julija 1881.
Ravnateljstvo sadje- in vinorejsKe šole v Mariboru
2—3
Prememba
zastran špecerijske štacune.
Dozvoljujem si uljudno svojim p. u. znancem, prijateljem in vsemu p. n. občinstvu naznaniti, da svojo dosedanjo štacuno na grajščioskem trgu (Burgpiatz) 11. t. m. zaprem in zanaprej samo svojo drugo štacuno, na voglu Brandesovega grada nasproti slovenskej cerkvi, pridržiin.
Stacuna je založena s vsem špecerijskim blagom, z barvami, semenom vsake sorte itd. ter jo bodem sam vodil.
Ob enem si dozvoljujem vse svoje dosedanje in nove prejemnike, posebno pa vse naiodnjake, uljudno povabiti, da me naj mnogokrat s svojimi naročili obiščejo!
V Mariboru 7. julija 1881.
M. Berdajs,
trgovec.
m-m*
2—3
I
Ji
a
S
T cenca
v svojo trgovsko štacuno z mešanim blagom vzame v Strigovi pri Ljutomeru
J. Pctrič,
trgovec.

4—6
Marijaceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežen zoper ne-slast do jedi. slabi želodec, smrdečo sapo, napih-nenje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo.
Jetlna fthlettiea z navotitlotn, Itako ne rabi, »tane 3S fer.
Prodava jih v Mariboru lekar g. Jož. Nos in trgovec g. S. Lucardi.
Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlja in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi, naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijaceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijaceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno zna-menje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki neinajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji talvd naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. Cilavna zaloga v lekarni „zum SeBiutz-eiijsrel", C'. Braily, Hrenisier.
mavec za poj
(blauen Oiing-er- Felclg^ps) lia «lel>elo in na drobno po najnižji ceni, prodaja
v Celji F. Kapus.
4-5