ti Leto XXIL, št« 289 tjnMfena, četrtdc 17. decembra IM*XXI Cena cent. 80 Upamiitroi Lfnbliana. Telefoo h. 51-22. 31-23. 31-24 ttkteratni oddelek: Lfabltana, Puconijer« rit a J - Telefoo k. 31-25. 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljoblianafca oota SaAioi: v Ljubljanske pokra fino pri pokno-iSekomem zavodu k. 17.749, xa ostale kraje Italiie Servtzio Conti Con Po«. No 11-3U8 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a italiie in inozemstva ima Onioor Pubblicitž Italiana S. oglase it Ki. A. MILANO Itkiji r ■ a k dan tazeo ponedeljka latočaina znala o^esečno Lit 18.- tzea p < ticci vključno • »Pcmedeltakta tzom« Lir 36.50. Utedoiitvoi Puccinijeva ulica ker. % ker. 31-22. 31-23, 31-24. Bok« ižajo. OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- blicitk di provenienza italiana ad estera: Ooiooe Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Successi delFarma subacquea e aerea Un'unita da guerra af Sondata nelle acque algeriae, dne piroscafi ccUati a picco in Atlantico — EHicace incurskrne aerea su Tripoli (Siria) e Beyrouth — 11 velivoli nemici distrutti tori italiani affrontavano una grossa forma zione di caccia britannici; in reiterati violenti scontri cinque »Spitfire« e due »Beaufighter« venivano abbattuti. Nostri velivoli di grande autonomia hanno centrato depositi di nafta in Tri-poli di Siria e raffinerie di petrolio in Beyrouth. Due nostri aerei non sono rien-trati dalle operazioni della giornata. Nelle acque algerine un sommergibile al comando del tenente di vascello Al-berto Longhi attaccava una squadra ne-mica composta di incrociatori e caccia-torpediniere ed affondava con due siluri una delle unita. In Atlantico un altro sommergibile, co-mandato dal capitano di corvetta Carlo Feccia di Cossato, ha colato a picco i pi-roscafi »Empire Hawk« e »Ombilin« per complessive 11.000 tonn. omic in letal Neka vojna edlnlea potopljena v alžirskih vodah, dva parnika pa v Atlantiku — Uspešen letalski napad na Tripolis v Sirija in na Beirut — 11 sovražnih letal uničenih tansliih lovcev; v ponovnih silovitih spopadih je bilo sestreljenih 5 letal tipa »Spitfire« in 2 letali tipa »Beaufighter«. Naša letala za dolge polete so pogodila skladišča nafte v Tripolisu v Siriji ter petrolejske rafinerije v Beirutu. Dve naši letali se z operacij tega dne nista vrnili. H Quart!er Generale delle Forze Armate eomunica in data di 16 dicembre 1942-XI il seguente bollettino di guerra n- 935: Reparti motorizzati italiani e germani-ei hanno aneora ieri aspramente combat-ttito al confine fra la Cirenaica e la Sir-tica, contro preponderanti forze avversarie; altri 16 carri armati ed alcuni can-noni nemici sono stati distrutti. Intensa 1'attivita delle opposte aviazio-nii: quella avversaria perdeva quattro ap-parecchi in duelli con la caccia germa-nica. Nella regione tunisina, in azioni di elementi esploranti, abbiamo fatto alcuni prigionieri statunitensi. II porto di Bona e stato violentemente attaccato con efficaci risultati da bombar-dieri tedesehi. Al largo deIl'isola di Lampedusa caccia- Glavai stan Italijansldh Oboroženih sil Je objavil dne 16. decembra naslednje 935. vojno poročilo: Italijanski in nemški motorizirani oddelki so se tudi včeraj ostro borili na meji med Cirenaiko in Sirtiko proti močnejšim sovražnim silam; nadaljnih 16 tankov in nekaj sovražnih topov je bilo uničenih. živahno je bilo delovanje letalstva na remenjen ali pa se celo izdatno poslabša. Zadnja ofenziva takisto ni izjema v tem pravilu. Doloma je opekla že od prvega trenutka, deloma pa je bila zadržana takoj po začetnem uspehu. Ore tedaj za popoln neuspeh, ki ga obeležujejo štiri glavne točke: 1. Rusom se nikoli ni posrečilo iznenadiiti nemškega poveljstva ter ga postaviti pred nepričakovane naloge. Načrti in nameni sovražnika so mu bili znani žc davno prej, preden so sc začeli izvrševati. To je pripisati odličnemu dolu nemških izvidnic in poizvedovalne službe nemške vojske. Rusi so v svojih napadih lahko ustvarili močna središča, niso pa mogli dati svojim napadom one naglice in gibljivosti, ki sta neogibno potrebni v modemi vojni, ako naj se dosežejo uspehi, ki bi lahko vplivali na potek operacij. 2. Sovjetskim načrtom nedostaja taktične in strateške iznajdljivosti, ki jo ima nemško vrhovno poveljstvo v veliki meri in jo je tvdi dokazallo v raznih primerih Da navedemo samo en primer, ki se je dogodil v začetku zadnje ofenzive v preteklem poletju. Takrat je prišlo do proboja ruske fronte med Kurskom in Harkovnm. nakar so nemške čete takoj predrle do Dona. Toda tudi pritem. kr> so Nemci dosegli to reko ter osvojili 200 km ozemlja v globino, Rusom še niso bili jasni namen: nemškega glavnega stana. Šele v trenutku, ko jc nemška vojsika krcniila proti jugu ter se po osvojitvi Donovegn kolena vrgl-s proti Kavkazu, so boljševiški strategi šole spoznali namen in cilj genialna nemške operacije. 3. Sovjetska ofenziva se je začela z ogromnimi silami in z nedvomne mogočnimi sredstvi, toda v teku ofenzive so se pokazale važne nedostatnosti tako pri poveljstvu kakor pri o-ganizaciji podjetja. Sovjetski poveljniki vseh činov niso imeli potrebne prožnosti, da bi spozna'i in izkoristili usnehe, dosežene prvi čas z uporabo velikanskih ljudskih siil ter ogromne množine vojnega materiala. Razen tega se je ugotovilo, da Rusi ne obvladujejo v polni meri modernih sredstev za zvezo med posameznimi enotami. Zato njihove akcije nikoli niso bile enotne ter so često kazale le rahlo povezanost med seboj. 4. K polomu sovjetske ofenzive so v najvišji meri doprinesle metode nemške obrambe Tz dolgega izkustva nemško vrhovno poveljstvo natanko pozna osnovna operativna načefta nepriratefl ja, ki: se niso izpne- . vso vouno. Nemško poveljstvo je kos vsakemu sovjetskemu napadu, ker v naprej ve. kako bedo ruske sile začele novo bitko ir kako jo bodo nadaljevale. K temu je treba pripomniti še to, da nemško vrhovno poveljstvo razpolaga z neizčrpnimi rezervami svežih sili. ki so izvežbane nalašč za zimsko vojno v Rusiji. Te rezerve se v danem trenutku izredno naglo pošiljajo na poljubno točko fronte. (Piccolo.) Nov sovjetski poraz pri Tcmpm Berlin, 16. dec. s. Boljševiki, ki so izkoristili meglo, razprostirajočo se sedaj na nekaterih odsekih bojišča ob nizki temperaturi, so poskušali prodi-etl v nemške bojne črte, kakor se danes doznava iz pooblaščenega vira, toda bili so z zelo hudimi izgubami odbiti. Južncvzho Ino od Toropca so Rusi vrgli v napad nove močne sile z namenom, da bi osvobodili že prej obkoljene sovjetske čete na tem področju. Boljševiki so pripravili svoj napad s silovitim topniškim ognjem, ki je trajal približno tri ure, nakar so v zaporednih valovih spustili v boj pehoto. Nemški zaporni ogenj pa je stri ves ofenzivni zalet Rusov, ki so bili prisiljeni umakniti se in pustiti na terenu 25 tankov ter nad 1000 mrtvih. Postojanka pa je nato trdno ostala v nemških rokah. Nadaljuje se sedaj z uničevanjem sovjetskih čet, zajetih v žep. Deseturni letalski napad na Kandalakžo Berlin, 16. dec. s. Iz pooblaščenega vira se je davi doznalo, da so nemški težki bombniki silovito napadli v torek popoldne mesto Kandalakgo ob obali Severnega ledenega morja. Napad je trajal v zaporednih valovih 10 ur in je povzročil ogromno škodo na vojnih napravah in oskrbovalnih skladiščih rdeče vojske. Dne 14. t. m- je bil učinkovito bombardiran tudi Murmansk. kjer so v pristanišču izbruhnili veliki požari in je beležiti veliko opustošenje. Iz službenega Usta PNF: Ohlefmca smrti Arnalda Mussofinlfa Rim, 15. dec. s. V odredb enem listu Stranke je naveden univerzitetni faišist Docne-nico Manfucci, zaupnik GUFa iz Caigli Pe-saro, ki je je junaško padel v borbi. Dne 21. decembra XXI bo ob lHetnici smrti Arnalda Mussolinija ob 10. uri v svetišču padilih za Revolucijo mašs, katere se bodo udeležil!i člani nacionalnega direktorija PNF. V Milanu bo v delovni sobi Ar-nailda v uredništvu »Popolo d'ltailia« izobešen prapor prvega Fašija. Od 9. do 18. ure bodo v Covu in v sedežu »Popola d'Italia« držaili častno stražo sonsepolkristi. skvadri-sti borbenega Fašija v Milanu, umedniki »Popola d'ltailia« in gojenci fašistične mitlič-niške šole. Ob 16. uri bo v Ode',nu imetnik zlate kolajne Kario Borsani govoril mladim o liku in delu Ducejevega brata. Prireditev bo pod predsedn ištvom podtajnika PNF Ravasija. V Padernu bo verski obred, v vseh glavnih mestih pokrajine pa bodo tovariši. ki jih določi zvezni ta jnik, imeli spominske govore o aipostolstvu dobrote m vere AmaikLa Mussolinija Japonski uspehi na Daljnem vshmšu Nankjng, 14. dec. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so japonska letala včeraj popoldne nenadno napadla letališče Kulin v pokrajini Kvangsi ter uničila na tleh 4 sovražna letala, navzlic silovitemu odporu proti'etalske obrambe. Tokio, 15. dec. s. Poročajoč o napadu na Kitagong, omenja popoldanski tisk, da je v pristanišče Kitagonga prispel velik konvoj 40 transportnih ladij, križarke majhne tonaže ta 5 topničark, da bi se ojačile čete ob birmanski meji. Japonci pa so prekinili izkrcevalne operacije s svojim letalskim napadom, ki je kljub silnemu protiletalskemu ognju popolnoma uspel. Tokio, 15. dec. s. Japonski glavni stan poroča, da so edinice japonskega letalstva med 24. novembrom ln 8. decembrom sestrelile ali uničile na tleh na področju Nove Gvineje 44 sovražnih letal ter potopile 2 patrulni ladji in 2 tovorni ladji pri Buni. V tej dobi so Japonci izgubili 9 letal. šanghaj, 14. dec. s. List »Hsin Kung Kuo« prellaga aktivno sodelovanje nacionalne Kitajske v tej vojni ob strani Japonske, pripominjajoč, da se mora Kitajska združiti z ostalimi zatiranimi narodi, da uniči anglosaški imperializem, s katerim ima mnogo neporavnanih računov. List zaključuje svoj predlog z opozorilom, da je edini namen sil trojnega pakta, da vrnejo svobodo narodom, torej tudi Kitajski. Tokio, 15. dec. s. Prostovoljna zbirka tokijskih meščanov za protiletalsko obrambo je dala doslej že 3 milijone jenov. Iz teh sredstev bo mogoče nabaviti 37 letal in 12 baražnih balonov. Pobudo za to zbirko je dala trgovska zbornica v Tokiu. Upor velike kitajske province proti čangkajšku Tokio, 15. dec. s. »Jomiuri Hoki« poroča iz Hongkonga, da je čungkinška vlada Oklenila zgraditi letalska oporišča v Fukše-nu, katerega obale so okrog 2000 km oddaljene od Formoze, in ojačiti obrambo Dukova, Jengpinga ia Jenara. 2iaradi teh sklepov so se vznemirile pokrajinske oblasti Fukiena, ki se boje, da bi zaradi oporišč Japonci začeli napadati področje z letali. Ker je bila čungkinška vlada gluha za vse proteste, so oblasti v Fukienu pozvale vse prebivalstvo, ki ga je okrog 10 milijonov, naj odkloni delo pri gradnji operišč in kakršno koli delo vojaškega značaja. Zadržanje oblasti v Fukienu je spravilo čungkdn-ško vlado v hudo zadrego, ker Škoduje, če naravnost ne preprečuje izvedbo načrta čungkinške vlade. Amerika izpodriva Anglijo tudi v Indiji Naraščajoče sovraštva Indijcev proti Angležem Rim. 15. dec. s. Cecil Sprigge objavlja v raznih londonskih l'stih poročilo o svojem intervjuju z Viljemom Philippsom, ki je bil nedavno imenovan za osebnega Roo-seveltovega odposlanca prj indijski vladi. To zanimanje Zedinjenih držav ni londonski vladj prav nič povšeč, vendar pa mora tudi to zahrbtno amerško igro gledati s prijaznim obrazom. Phjlipps v ostalem ne skriva svojih namenov. Napovedal je, da bo prepotoval Indijo po čez in po dolgem ter se sestal s predstavniki vseh indijskih političnih skupin. Sprgge pravi: Vprašal sem poslanika, ali misli, da bo njegovo poslanstvo dolgotrajno, nakar mi je odgovoril, da ne gre ssmo za začasno poslanstvo, ter mi je razložil celotni organizem, ki mu bo načeloval in ki so mu dedani tajniki, pod-tajniki, trgovski agentje itd. Del tega osob-ja je že na mestu in dela že nekaj časa na izvrš:tvi ameriškega program po navodilih iz Washingtona. Philipps je dejal, da se je svojega posla lotil z velikim navdušenjem, ker hoče ne samo pospešiti razvoj odnosov med Indijo in Zedtnjeninii državami, marveč poenotiti delo raznih ameriških' zavodov in podjetij s tem, da jih bo podredil osrednji pisarni v Delhiju- Dejal je tudi, da so njegove funkcije obširnejše od onih polkovnika John^oma. odposlanca Roosevel-tovega, ki se mudi v Indiji že od časa Crlpp-sove misije. Bangkok, 15. dec. s. Po vesteh, ki še vedno prihajajo tz indije, se je še nadalje po-dafc&d pcOc&^i giede prebrane sdapti * bombajski pokrajini. NeštevDne rekvte3ci-< je živeža za povečane angleške gamizija in za kontingente ameriških čet, kakor tudi pošiljanje živil za čete na Srednjem vzhodu, povzročajo tragično živilsko rev-šino skoraj v vsej Inliji. To stanje je še povečalo mržnjo proti Angležem- Demonstracije in incidenti, ki jih povzročajo patrioti, so se hudo zaostrili in že presegajo meje političnih nemirov. Strah pred lakoto je nov razlog za sovraštvo proti obvlado-valcem. Nastajajo neredi v severnih in se-vernovzhodndh pokrajinah Iniije, četudi skuša angleška propaganda prikriti jih ia jih prikazati kot običajne Incidente kongre-sistov. Huda demonstracija ie bila v Bom-bayu. Množica sestradanih Indijcev je naskočila in oplenila skladišča z žitom kljub varnostnim meram oblasti. Doznava se, da policija ni mogla storiti drugega kot aretirati kakih 80 oseb. Boljševiška propaganda v Indiji Bangkok, 15. dec. s. Iz Kalkute poročajo, da je sovjetska agencija Tass v raznih mestih indije otvorila svoje urade, da hi čimbolj ojačila boljševiško propagando. Ti uradi bodo podrejeni osrednji pisarni % Madrasu. Ne bodo se otresli krivde! Neposredna krivda In odgovornost komunističnih voditeljev za izvršena zverinska grozodejstva Da je dejanski odpor našega ljudstva proti komunističnim teroristom postal tako odločen in tako splošen, je vzrok ne le 9 njegovi načelni protikomunistični in pro--\teroristični usmeritvi, pa tudi ne samo v velikem številu umorov, ropov in drugih zločinov, ki so j'h komun sti zagrešili. K tolikemu razmahu aktivnega protikomuni-stičnega odpora je posebej pripomogla še naravnost nepojmljiva zverinska podivjanost, s katero so komunistični rablji svoje zločine izvajali. Ko so začele prihajati prve vesti, kako so bile žrtve pred usmrtitvijo še grozovito mučene, jih mnogi niso mogli verjeti, saj je taka podivjanost v popolnem nasprotstvu z mišljenjem in čustvovanjem našega prebivalstva. Vesti pa so se množile in na dan so prihajale podrobne ugotovitve, ki jih ni bilo več mogoče zanikati. Posledica je bila na eni strani ta, da je bilo potrpežljivosti prebivalstva konec, na drugi strani pa ta, da so se razpršile vrste »simpatizerjev« in da je hitro začelo kopneti število ljudi, ki so mislili ali se delali, kakor da se jih komunistično početje ne tiče in da lahko nede-lavno stoje ob strani. Tudi ti so začeli po teh razkrojih razmišljati in spoznavati ne le upravičenost, temveč tudi nujno potrebo najostrejšega boja proti zločinskemu komunističnemu terorižmu, tem bolj, ker je moral medtem že vsak uvideti, da tudi vse drugo početje komunistov, skritih pod firmo »Osvobodilne fronte«, našemu ljudstvu ne prinaša in ne more prinesti drugega ko nesrečo in pogubo. Sprva so bili bolj redki, a kmalu so postajali vedno številnejši taki, ki so začeli iz tega svojega spoznanja izvajati edino logično konsekvenco ter se pridruževati aktivnim protikomunističnim borcem. Ta razpad komunistične »pomožne vojske«, kakršno so predstavljali simpatizerji tn indiferentneži, je komunistično vodstvo tem huje prizadel, ker je med tem vojaška očiščevalna akcija na terenu razbila in razpršila tudi njegove partizanske oddelke. Da bi si ohranili vsaj nekaj pristašev, so komunistični voditelji začeli zato po svojih agitatorjih razširjati vesti, da za teroristične umore in zlasti ne za izvršene grozo.. vitosti n'so odgovorni oni, voditelji, temveč le pokvarjeni, neodgovorni posamezniki, ki da so tudi večino umorov izvršili proti volji vodstva. Namigavali so celo, da so bili ti krivci, ki so se »vtihotapili« v partizanske vrste, že eksemplarično kaznovani. Take in slične vesti so se začele širiti že pred tedni. Nai prvi hip se jim vidi, da gre ; pri rtjih le za staro komunistično prakso, po ! kateri se marajo metode propagande vedno prilagoditi vsakokratnim razpoloženjem med onimi, katerim Je propaganda namenjena. Toda to pot so se komunisti temeljito ušteli. Ljudje so jih že dovolj spoznali in jim ne nasedajo več. Dobro vedo, da niti eden od komunističnih krvolokov še ni bdi od svojih poveljnikov klican na zagovor za svoje zločine, kaj šele da bi bil kaznovan. Enako je jasno, da se niti desetina teh zločinov ne bi bila mogla zgoditi, če bi jih vodstvo ne odobravalo in direktno ne naročalo. Novi napori komunističnih agitatorjev so tem bolj brezuspešni ker med tem prihajajo poročila, da se zverinski umori še ponavljajo, kjer so se ostanki razbitih partizanov mogli zopet zbrati. Posebno tehtna je preverjena vest, ki prihaja iz Bele Krajine. Tam je skupina partizanov napadla vaško stražo v Suhorju pri Metliki. Razvil se je boj, ki je trajal vso noč in zahteval na obeh straneh več žrtev. Na strani vaške straže je padel med drugimi tudi njen poveljnik, bivši kapetan Dobrivoj Vasiljevič, ki se je z nepopisnim junaštvom boril, dokler ni pod dobljenimi ranami onemogel. Padli junak je bil pod imenom »Iztok« znan in nadvse priljubljen pri protikomunističnih borcih po vsej Dolenjski. Med spopadom pri Suhorju se je partizanom po izdajstvu posrečilo zajeti nekaj fantov in z njimi metliškega kaplana patra Norberta Klementa, duhovnika kri-ževmiškega reda. Po absolutno verodostojnih pričah je dogna.no, da so duhovnika m nekatere fante zverinsko mučili, preden »o jih umorili. Na enak način je ugotovljeno, da so to osebno naročili prav vrhovni komunistični voditelji, ki so bili sami navzoči in so sami izrekli to krvavo sodbo. Po njihovem izrecnem naročilu so rablji smrtno obsodbo, ki so jo izrekli nad p. Norbertom in večino ostalih fantov, poostrili z nečloveškimi mukami, taiko da so nesrečne žrtve izdihnile šele po več urah. Če je se bil kdo. ki je dvomili o neposredni krivdi in odgovornosti komunističnih voditeljev za izvršena zverinstva, ga mora dokončno poučiti usoda p. Norberta in njegovih tovarišev v mučenišiki smrti Kdor Koli se še kje pojavi, da bi skušali om.il je vati ziločinr-ko krivdo komunističnega vodstva, s tem dokaže, da sam odobrava ta grozna početja in da je sam enako kriv kakor oni, ' ki zločine zapovedujejo in izvajajo. Španske Madrid, 16. dec. t Pod predsedstvom generala Franca je španska vlada nadaljevala svoje seje, o katerih doslej še ni bflo izdano nikakršno uradno poročilo. Madrid, 14. dec. * Pod predsedstvom generala Franca se Je to noč zaključila seja vlade, ki je odobrila med drugim tudi zakon o začasnem pravilniku kortesov, ratificirala špansko - argentinske dogovore, podpisane v Buenos Airesu 5. septembra t. 1., nadalje ukaz vojnega ministra, ki povišuje v generalnega poročnika poveljnika »Sinje divizije« Munoza Orandeja. zakon istega ministra, ki pooblašča ministra vojske da lahko odredi mobilizacijo civilne industrije po potrebi, ukaz pravosodnega ministra, ki priznava povojno svobodo 5823 obsojencem, zakon ministrstva financ o sodelovanju države pri povzdigi trgovske mornarice, dekret industrijskega ministrstva, ki ustanavlja trgovsko odposlanstvo v Buenos Airesu, ukaz ministrstva za narodno vzgojo, ki ustvarja v okviru višjega sveta za proučevanje nacionalni svet zdravniških zvez, zakon ministra za delo, ki uvaja obveznost zavarovanje proti boleznim ter več ukazov ministrstva za javna dela, ki se nanašajo na izvršitev najnujnejših deL Anglosaške utvare o Evropi Glavni organ narodnosocialistične stranke »Volkischer Beobachter« je objavil te dna zanimiv uvodnik o splošnem vojnem in političnem položaju, ki je vzbudil veliko pozornost v vojaških in poLitčnih krogih. Pisec članka je Wilhelm Weiss. Posnemamo glavne misli tudi za naše či-tatelje. Pisec najprej ugotavlja, da je ostal splošni strateški položaj, ki so ga nameravali Anglosasi s svojimi afriškimi operacijami odločilno spremeniti, nespremenjen. Poslednji dogodki v Sredozemlju so nasprotno celo dokazali, da ofenzive na tem ali onem odseku še niso dokaz, da je pobuda prešla v roke napadalca. V ta namen je važna samo sposobnost razvijanja lastnih vojnih načrtov brez vplivanja po moomentanem vojnem razvoju. Po nemškem načrtu, izdelanem že vse od začetka konflikta, bi se morala evropska celina spremeniti v nezavzetno trdnjava Postopno je bil ta načrt tudi uresničen. Jasno je. da mora biti takšna strategija preudarno zmerna in da se mora odpovedati vsem ciljem, ki niso nujno potrebni v operativnem pogledu. Tudi strategija je kakor umetnost samo stvar mogočega* Končni uspeh se ne nasmehne onemu, ki misli, zanašajoč se na lastne »neizčrpne« rezerve, da mora zmagati tako rekoč avtomatično, temveč onemu, k? sistematično in vztrajno uresničuje svoj načrt in po daljnovidnem računu zbira svoje sile samo na onem odseku, na katerem se mora prej ali slej odločiti usoda vojne. Z vidika obrambe Evrope in njene konsolidacije ne more biti naravni cilj osi Afrika, temveč ozemlja na vzhodu, kjer so tudi neizčrpna poljedelska bogastva in ležišča surovin, ki so potrebne celini. Veliki življenjski in gospodarski prostor Evrope moramo torej braniti ob Donu in Colgi, kakor so dejansko samo velikt, zmage na vzhodu omogočile kontinentu, da je postal močan gospodarski in vojaški činitelj, ki je nezavzeten. Takšnega uspeha bi ne bilo mogoče doseči s kolonialno operacijo v zapadni Afriki, eko bi bila na primer izvedena pred dvema letoma, takoj po zlomu Francije-Anglosasi nas hočejo sedaj pozno prisiliti it tej akciji, toda prepozni so najmanj za dve leti. Naj torej gledamo na položaj kakorkoli, dejstvo je, da anglosaško podjetje v Afriki ne more doseči svojega cilja. Sovražnik je s svojo akcijo hotel potisniti sile Osi v klešče blokade, toda ta poskus je prišel prepozno. Ako so mislili odločiti vojno na afriškem bojišču, t0 bojišče v tak namen ni primerno izbrano- Izkrcanje v Alžiru ne more spremeniti poraza pri Dunkerqueu. Usoda Evrope se ne bo odločila na afriških tleh. Mnogo prezgodaj eo nasprotniki trdili, da je rajh sedaj prisiljen v defenzivo kakor leta 1917. V dobri strategiji nista niti ofenziva niti obramba sama sebi namen. Važno je le to, da se dosežejo vsi v naprej določeni cilji, to .pa je doslej znala uresničiti nemška strategija. Navzlic raznim Montgomeryjem, Eisenhowerjem in Timošenkom je pobuda krepko ostala v rokah Hitlerja. Ako se mora vojevanje Osi nujno in naravno omejiti v prostoru in času, to ne more sovražnika _ po tolikšnih porazih — upraviče- vati, da izvaja iz tega prezgodnje zaključke v smislu položaja iz leta 1917. Kdaj je sovražnik doslej dosegel samo enkrat v tej vojni uspeh, ki bi bil dejansko spremenil vojni položaj? Tudi afriško vojevanje je dokazalo, da se pod Hitlerjevim vodstvom vojna vodi s premočjo m jeklenimi živci. Ta gotovost., zaključuje berlinski pisec, je le še bolj potrjena v prepričanju, da razpolaga nemška strategija z vsemi sredstvi, s katerimi bo lahko zadala sovražniku, ko bo za to nastopil primeren trenutek, odločilni in končni udarec. Krvavi gladovni izgredi v Perziji Ankara, 15. dec. s. Nemiri v Ir&nu se stalno nadaljujejo zaradi težkega prehran-benega položaja, ki se še Vedno slabša. 21-to, ki ga razdeljujejo angleške oblasti, je samo še bolj razpihalo nejevoljo prebivalstva. Oblasti so obetale, da bodo zboljšale položaj z ukrepi proti draginji, v resnici pa so uvozile v državo le neznatne količine žita ter ga razdelile med gladujoče prebivalce. Draginja in glad, ki sta nastalu zaradi brezobzirnih rekvizicij angleških in sovjetskih čet, vidno naraščata. Obup prebivalstva Je splošen. Ne samo v Teheranu, temveč v vsem Iranu so bile številne demonstracije, med katerimi so bile napadene in oplenjene trgovine in skladišča z živili. Policija je mnogo ljudi aretirala. Samo v Teheranu so zaprli nad 200 ljudi pod obtožbo, da so sodelovali pri izgredih in da so ščuvali prebivalstvo k protestom proti tuji zasedbi. Po mestu križa-rijo močne patrulje angleških čet. Ker so pri demonstracijah zadnjih dni sodelovali tudi mnogi profesorji in dijaki, je minister za kulturo Ranien izdal proglas, s katerim je zagrozil z izredno strogimi ukrepi. Po vesteh iz Teherana se je gibanje izstradanih ljudi razširilo na podeželje in v mnogih krajih je prišlo do spopadov med angleškimi četami in prebivalstvom. Podaljšanje Izjemnega stanja v Argentini Buenos Aires, 15. dec. s. Ministrski svet, ki se je sestal pod predsedstvom Castilla, je sklenil za nedoločen čas podaljšati izjemno stanje, kar je potrebno za jačenje edinstva -in cbdržanje položaja, ki ga je Argentina zavzela v vojni. Delavnost Dspolavsra Predsednik Dopolavora v Napoliju. Predsednik OND in nadzornik Fašistične Stranke avv. Dino Gusatti Bonsembiante je pred dnevi posetil Napoli. Ogledal si je med drugim okrepčevalnico za vojake Osi, ki potujejo skozi mesto. Tam so bili zbrani predstavniki vseh Dopolavorov in mnogi člani. Po razvitju razstave se je namestnik poveljnika teritorialne obrambe general Ra-dice zahvalil visokemu predstavniku za veliko skrb, ki jo režim izkazuje Oboroženim Silam. Potem se je predsednik v spremstvu župana poklonil padlim in si ogledal dela za stalno »vojaško vas«, ki bo obsegala 22 sodobnih paviljonov, vojaško kopališče, in mornariški sedež, kjer je obdaroval mornarje. Sledil je obisk vseh mestnih Dopolavorov in predstav za pripadnike Oborožene Sile. Neki predstavi so prisostvovali tudi nemški vojaki in je bila zaključena z vzklikanjem Duceju. Zvezni tajnik v Napoliju, ki je predsednik Pokrajinskega Dopolavora, mu je podal poročilo o delu in je izrazil svoje veselje, da ga lahko poda prav v tem izrazito sredozemskem mestu nad katerim je sovražnik zastonj stresal svoj bes. Ni mogel omajati silne moralne trdnosti. Poročilo se je začelo in zaključilo z vročim pozdravom Duceju. Izvirna iniciativa Dopolavora »Montecatini«. Podjetniški Dopolavoro Montecatini v Milanu se je odločil, da bo priredil vrsto predstav, ki bodo gledalcem prikazale zgodovino italijanskega gledališča od Goldoni-ja do danes. Začeli bodo z Goldonijeviml »Zaljubljenci« in zaključili s sodobno Pi-randellovo igro. Pred vsako predstavo bo kratek opis vsebine in življenjepis avtorja. V načrtu je tudi posebna kombinacija v pogledu predvajanja na odru, ki bo nekaj edinstvenega v zgodovini gledališke umetnosti. Dopolavoristi v Imperij za tovariše pod orožjem. Delo Dopolavora v Imperii za tovariše pod orožjem dokazuje zmeraj večjo vzajemnost. V zadnjem času je razdelil med vojake na poti 20 stotov hrušk, jabolk in grozdja, 10 stotov kuhanega kostanja, 20 ha vina in mnogo karamel, čokolade ter cigaret; 10.000 komadov pisemskega papirja in ovojev, 1000 razglednic z znamkami, 2.000 brošur in 1000 trobojk. Libijski otroci pa, ki prebivajo v kolonijah v Bordi-gheri, so vrednim vojakom odstopili svoje obroke marmelade in kruha. Prizadevanju Dopolavora pa se pridružuje tudi vse prebivalstvo. V enem samem okraju San Rema so prebivalci zbrali za vojake 15.000 lir. Vojni filmi v Triestu. Pokrajinski Dopolavoro je priredil v gledališču »Fenice« veliko brezplačno predstavo za vojake in do-polavoriste, ki imajo izkaznico za leto XXI. Predvajali so film »L. U. C. E.«, filmski žur-nal P. N. F. — O. N. D. štev. 1 in tri najnovejše dokumentarične nemške filme, ki so bili posebej izdelani za Tiieste in ki prikazujejo vojne dogodke v Afriki in Rusiji. Gledališče je bilo polno zasedeno. Loterija za vojake. Pred dnevi Be je vršila v sedežu Dopolavora za trgovino in industrijo v Triestu loterija v korist vojaštvu. Udeležba prebivalstva je bila zelo velika. Prvo in drugo nagrado, spalnico in sprejemnico, je Žreb poklonil dvema ladje- GospocSaiBit¥H Tipizirane barake delniškima delavcema. Tudi iiccr se je sie-ča nasmehnila manj premožnim slojem. Na polju avtarkije. V proslavo obletnice sankcij je priredil Pokrajinski Dopolavoro v Pavii I. razstavo avtarkične delavnosti O. N. D., na kateri je sodelovalo 95 dopolavoristov z zajci, piščanci in raznimi drugimi izdelki ter pridelki z vojnih njiv«. Osebnosti, ki so si razstavo ogledale, so toplo pohvalile razstavijalce. Dopolavoio diletantskih ribičev pa je sodeloval na razstavi s prodajo rib po najnižji ceni. Razstavo, ki je trajala en dan, si je ogledalo preko 10.000 dopolavoristov. Pred razstaviščem pa so bili posebni vozovi, namenjeni zbiranju starih kovinskih predmetov. Bliskoviti pregled. Pokrajinski Dopolavoro v Brescii je ustanovil glasbene šole za ljudstvo. — V Trentu bodo priredili vrsto zimskih kolesarskih izletov. — V Modeni je ustanovil podjetniški Dopolavoro O. C. I. Fiat umetnostni odsek za člane. — Pokrajinski Dopolavoro v Caltanissetti je priredil nagradni natečaj za najboljšo novelo. — Občinski Dopolavoro v Nocera Inferiori, pokrajina Salerno, je priredil kolesarski izlet v Stabio, ki se ga je udeležilo 250 dopolavoristov. — Občinski Dopolavoro v Castelfranco di Sottu, pokrajina Pisa, se je v letu XX. posebno izkazal v obdelovanju »vojnih njiv« in reji domačih živali ter sploh na polju socialne pomoči. — Pokrajinski Dopolavoro v Triestu je v oktobru nabral preko 227 stotov kovinskih odpadkov. — Dopolavoro v Pošteni je dal obnoviti spomenik padlim. — Pokrajinski Dopolavoro v Bavigu je s sodelovanjem vojaške oblasti dal napraviti premičen oder v vojašnici. — Pokrajinski Dopolavoro v Vercelliju bo tudi letos otvoril tečaje nemškega jezika. — Umetnostno kulturni odsek Pokrajinskega Dopolavora v Cremoni je otvoril različne praktične tečaje. — Pokrajinski Dopolavoro v Cuneu je priredil koncert za bolnike, ki se zdravijo v mestnem sanatoriju. — Večerne filmske predstave, ki jih v »vojaški vasi« prireja Pokrajinski Dopolavoro v Turinu, imajo zmeraj večji uspeh. Radio Ljubljana ČETRTEK 17. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Lahka glasba. 8,: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročna v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13 : Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Izmenjalni koncert z Nemčijo — Orkester pesmi vodi dirigent Angel'm. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — Lahka glasba. 15.: Poročila v slovenščini. 17.: Napoved Časa — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Napevi in romance. 20 : Napoved časa — PoroCila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Koncert orkestra Cora. 2L15: Koncert vodi dirigent Ghislanzoid. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.15: Koncert violinistke Francke Rojec-Ornik, pri klavirju Marta B'zjak-Va1jalo. 22.45: Poročila v italijanščini. ▼ vojni zavaemajo barake kot zasilne zgradbe važno vlogo. Baraka gotovo ni izum vojne, vendar se v vojni prav dobro obnese, predvsem za nastanjen je vojaških edinic, pa tudi za vskladiščenje blaga in vojnega materiala. Ze v prejšnji vojni so se barake v znatni meri uporabljale, navzlic temu se je vrednost barak, ki se dajo hitro postaviti, prav 'izkazala šele v sedanji vojni. Novemu načinu gradnje tipiziranih barak posveča daljši članek »Frankfurter Zeitung«, ki med drugim navaja naslednje: Barake se danes uporabljajo ne samo za vojsko, temveč tudi za delovno službo, za nastanitev inozemskih delavcev, vojnih ujetnikov in izseljencev, nadalje za nastanitev prebivalstva ogroženih mest pa tudi za delavnice v oboroževalni industriji, za pomožne bolnišnice, za pomožne urade ob-lastev in tvrdk, za pomožna skladišča industrije in železnic in za številne druge svrhe. Vojna je prinesla ogromno potrebo barak in če bi se te barake gradile po starem načinu, potem ne bi bilo mogoče zgraditi niti ene desetine potrebnih barak. Zato je bilo treba gradnjo barak tipizirati, kakor se tipiziraajo predmeti, ki jih je treba proizvajati v velikem številu. Tako se je rodila misel izdelovati barake na industrijski način. V resnici danes gradnja barak nd več posel tesarjev, temveč posel specialne industrijske stroke. Ze več let pred vojno je rastoča potreba barak zlasti v nemški delovni službi do-vedla do tega, da so pričeli izdelovati prenosljive barake iz normiranih sestavnih delov- Tako je postopno nastal poseben tip barake RAD. ki se danes v Nemčiji najbolj uporablja. Te barake RAD so zgrajene iz docela enakih sestavn h delov. V kratkem času se lahko razstavijo v posamezne dele in se na drugem mestu znova postavijo, pri čemer ni treba paziti na to, da bi isti deli posameznih barak tudi na novem mestu zopet stali na istem mestu, ker se deli lahko poljubno zamenjajo. Sijajno preizkušnjo so RAD barake pokazale pri gradnji nemških utrdb na zapadu leta 1938, ko je bilo treba v kratkem času postaviti na tisoče barak za delavce in za material in jih po razmeroma kratkem fca-su zopet postaviti na drugo mesto. Ravno tu se je izkazala prednost tipiziranih delov. ki omogočajo, da se barake iz velikega števila normiranih sestavnih delov v najkrajšem času postavijo in zopet razložijo ter na novem mestu znova postavijo. Danes je ta t P RAD barake že tako razširjen, da odpadeta dve tretjini celotne proizvodnje barak v Nemčiji na ta tip, poleg katerega obstoja še tip BFH barake, ki je nekoliko večja. Danes se v Nemčiji izdelujeta izključna samo ta dva tipa barak, in sicer v številnih podjetjih, od katerih posamezna podjetja izdelujejo le nekatere dele. Tako postavljena baraka ima posamezne dele iz najrazličnejših tvornic. Ce se izkaže potreba za gradnjo določenega števila barak, potem je treba le naročiti posamezne dele v tem številu in v najkrajšem času se lahko postavi celo taborišče barak z osteklenim: okni. z vrati, ki imajo že vdelane ključavnice, z dimniki itd. Te tipizirane barake ne obstojajo morda iz tramov, temveč iz povezanih desk, ki so že v tvornci združene n- pr. v steno. Pri postavitvi barake ni treba uporabljati žeb-ljev, ker se posamezni deli združijo enostavno z vijaki, ki so že vdelani. Za postavitev barake je potrebno največ dva dni. Prvi dan se pripravi teren in se za-bijejo potrebni piloti, drugi dan pa stoji že baraka z dvojnimi stenami, okni, vrati, podom, stropom in streho docela pripravljena ža vselitev. Rutinirana moštva, ki postavljajo barake, vrše svoje delo brez načrtov in lahko postavijo na pripravljen fundament vso barako v nekaj urah. Ta način gradnje tipiziranih barak pa omogoča tudi precejšen prihranek na materialu, medtem ko je baraka sama po svoji uporabnosti mnogo boljša, ker se v tvornici lahko posamezni deli mnogo solidneje zgradijo, kakor na stavbišču samem Normiranje posameznih delov gre tako daleč, da se posamezni deli uporabljajo tako pri baraki RAD, kakor tudi pri večji baraki BFH. Čeprav je za eno barako potrebno približno 3000 posameznih delov izdelujejo v tvornicah le 80 različnih vrst sestavnih delov. Izdelovanje posameznih delov v velikem številu omogoča vrhu tega daleko-sežno mehanizacijo proizvodnje. Posamezne deske, ki naj se združijo v steno, se ne zbijejo z žeblji, temveč se za zbiranje uporabljajo novi stroji, na katerih se posamezne de?ke združijo na podoben način, kakor se sešijeta dva kosa blaga na šivalnem stroju. Posamezni deli teh tipiziranih barak se danes izdelujejo skoro po vsej Evropi v približno 500 podjetjih- Vrhu tega izdeluje posamezne manjše dele okrog 1000 obrtniških obratov. Načrte same izdeluje en sam konstrukcijski urad, ki sproti proučuje, kaj se da še v proizvodnji poenostaviti in mehanizirati, tako da tvornice same ne potrebujejo konstrukcijskih uradov. Gospodarske vesti ■= Taksa za proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken. Te dni je bil za posamezna podjetja določen znesek takse na proizvodnjo umetnih tekstilnih vlaken, ki znaša za vso Kraljevino 200 nvlijonov lir. Razdelitev te takse na posamezna produkcijska podjetja za leto 1942-43 nam nudi približno sliko, kako je v Italiji razdeljevana proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken na posamezne koncerne. Od skupnega zneska 200 milijonov so za leto 1942-43 določeni naslednji zneski takse-- Snia Viscosa 105 milijonov lir, skupina Cisa Viscosa 42.9 milijona Ur, družba Saifta (prej Chatillon) 26.5 mir j ona lir. = Italijansko švicarski dogovor o finančnih vplačilih. V okviru nedavno med Italijo in Švico sklenjenega gospodarskega sporazuma je bil sklenjen tudi sporazum o bodočem transferu finančnih terjatev-Od donosa švicarskega kapitala v Italiji v obliki kuponov, obresti, dividend, najemnin itd. bo dovoljeno na posebnem klirinškem računu transferirati 50%, drugo polovico pa bodo Švicarji lahko uporabili za razne naložbe v Italiji. = Italijanska udeležba v rumunski pe-trolejski industriji. Poldržavno podjetje za predelavo nafte ANIC (Azienda Nazionale Idrogenazione Combustibili) v Rimu je odkupila večino dehre družbe »Xenia«, rumunske industrije in trgovine zemeljskega olja. Od 50 milijonov lejev glavnice je družba ANIC prevzela paket delnic v nominalna vrednosti 43 milijonov, ostale delnice v nominalnem znesku 7 m lijonov pa so ostale v rokah rumunske družbe Rede-venta. = Povečanje madžarskega narodnega dohodka. V zadnjih letih se je madžarski narodni dohodek več nego podvojil, deloma zaradi narasle proizvodnje, v znatni meri pa zaradi povečanja državnega področja. Za leto 1941 znaša madžarska uradna cenitev narodnega dohodka 10.5 do 11 milijard pengov, nasproti 4.5 milijarde pengov v letu 1938. — svetovna proizvodnja umetnih tekstilnih vlaken. V letu 1940. je svetovna proizvodnja celulozne volne prvikrat nad-krilila proizvodnjo umetne svile. V tem letu je znašala proizvodnja celulozne volne 585.000 ton, proizvodnja umetne svile pa 534.000 ton. V letu 1941. se je proizvodnja celulozne volne nadalje povečala na 672.000 ton, proizvodnja umetne svile pa na 588 tisoč ton, tako da Je skupna proizvodnja celulozne volne in umetne svile dosegla 1.26 milijona ton. Za letošnje leto pa računajo strokovnjaki, da bo ta proizvodnja narasla na 1.4 milijone ton. Pretežni del svetovne proizvodnje odpade na Evropo, ki potroši v normalnih letih okrog 4 milijone ton tekstilnih izdelkov. Za nadaljnjo povečanje proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken obstojajo torej še nadaljnje velike možnosti. = Franc'ja in Francoska Afrika. 2e prvi mesec po arraeriško-angletškem vdoru v Francosko severno Afriko se je izkazalo, da občuti posledice zasedbe edino Francija sama. Nerazpoloženje, ki je že prej vladalo nasproti Angliji in Ameriki, se je še povečalo ko so se pojavile prve posledice te akcije. Francija je od nekdaj uvažala Alžira znatne količine vina. V zvezi z načrtom za oskrbo Francije z vinom so še v jeseni računali, da bo mogoče iz Alžira uvoziti 14 milijonov hektolitrov vina, kar naj bi omogočilo povišanje sedanjega obroka vina, ki znaša 1 liter na oeebo in teden. Sedaj pa je pričakovati, da bo morala Francija v doglednem času poostriti racioniranje vina. Prizadeta bo tudi industrija za predelavo vina, ki ji bodo zmanjšani kontigenti. T0 velja predvsem za iz-delovalnice vinskega žganja (cognac). Francija je prej uvažala iz Afrike tudi znatne količine zemeljskih orehov in olja iz zemeljskih orehov. Ker je sedaj ta uvoz nemogoč je bil že za december znižan obrok maščob. Tudi na področju potrošnje raznega luksuznega blaga je prišlo do znatnih izprememb. V Franciji so doslej še svobodno prodajali, kakao in čokolado ter kavo, ker se je Francija s kakavom in kavo lahko oskrbovala iz svojih severnoafriških kolonij. Sedaj pa je tudi ta oskrba prekinjena in je v Franciji že praktično prenehala svobodna prodaja čokolade, kakava in kave. Končno je Francija prej uvažala iz severne Afrike precejšnje količine sočivja, medtem ko izpada uvoza ameriških fus-fatov in bo v občutni meri zadel francoske oskrbe z umetnimi gnojili- Poostreni davčni predpisi v Turčiji Ankara, 14. dec. s. V Turčiji so bili izdani prav drakonski davčni predpisi. Posebna komisija je sestavila davčne sezname z imeni vseh davkoplačevalcev, ki bodo morali plačati v državne blagajne po zakonu določene davke v prvih 14 dneh po objavi seznamov. Kdor bi v tem roku ne plačal, bo moral plačati še enkrat tolikšne davke v naslednjih 14 dneh. v nasprotnem primeru pa bo prisiljen vstopiti v delovne čete im bo pol njegovega zaslužka, odtegnjenega za. plačilo davkov. Objava davčnih seznamov za mesto Carigrad, kjer so najbogatejši državljani, se bo v kratkem izvršila. Opa^ žafci je zastanek poslov kot posledico objave prvih seznamov na novo obda-včenih davkoplačevalcev. INSERIRAJTE V „JUTRU"! ZAHVALA Za premnoge izraze sočutja ta naklonjenosti ob bridki izgubi naše nepozabne mamice, babice ta tašče, gospe . GORJAN KARLE roj. BLAŽ ter za poklonjene vence ta cvetje se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. vikarju Casermanu ter g. kaplanu Jamniku za tolažilne obiske v nJem bolezni, g. dr. Kačarju za zdravniško pomoč ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, zlasti načelniku prosvetnega oddelka g: dr. Sušniku. Iskrena hvala tudi onim, ki so počastili njen spomin z dobrimi deli. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, 18. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Sv. Jakoba. V LJubljani, dne 16. decembra 1942. Rodbina PROF. žfTNIKOVA Dolenjec Ob sedemdesetletnici Ivana Rostana Ni menda Ljubljančana, Id bi ne vzbudila njegove pozornosti vitka, mladeniška pojava moža, ki se sprehaja vsak dan ob določenem času po ljubljanskih ulicah in najbližji mestni okolici. Krepkih korakov, čilega in zdravega, vedno vedrega in nasmejanega lica, zročega samozavestno pred se in vsakemu v obraz, z nepogrešljivo vir-žinko med zobmi, skratka pokonci — moža — takšnega srečuješ Ivana Rostana, ki stopa danes čez prag faraonov. Mnogo je na duši ln telesu zdravih sedemdesetletnikov, ki jih naši dnevniki javnosti šele predstavljajo in jo z njimi se-23ianjajo. Ivan Rostan pa je z njo že davno tesno povezan. Tudi podeželje ga pozna. Z neutrudljivo delavnostjo na stanovskem, gospodarskem in športnem poprišču si je že sam napisal obsežno knjigo svojega plo-čcnosnega življenja. Ako pa se ga danes še posebne spominjamo, izpolnjujemo s tem kot kronisti le svojo dolžnost, ker želimo opozoriti tudi najširšo javnost na njegovo vsestransko, z lepimi uspehi poplačano živ-ljenje. 13. decembra 1872 na Mirni na Dolenjskem rojenemu slavljencu so rojenice usodi !e posebno življenjsko pot. Nič pomembnega nismo mogli iztakniti iz njegovih mlajših let. Samo to nam je še v spominu, kar je bil nekoč sam o sebi povedal. »Vsek-dar, kadar me je hotela usoda pritisniti k tJom, sem se zatekel k tebi, draga vinska trtica, in tvoj čudodelni sok in moja zvesta prijateljica viržinka sta mi dala vselej novih moči in pobude, da sem se zopet pognal kvišku.« — Dolenjska z vabljivimi vinogradi in zidanicami, valovitimi griči in zasanjanimi polji, pa s šegavo govorico hudomušnih rojakov mu je tako globoko prežarila srce, cia se je — kadarkoli mu je dopuščal čas __z najvočio radostjo in otroško ljubeznijo ssatekal v njeno naročje. Iz nje je črpal ne-broj pobud. Poklic si je Rostan izbral v finančni računski stroki, v kateir je prestopi po dveletnem učitelje van ju. V novem službenem okolju je bil že 2.rel mož jasne-|,a pogleda v bodočnost in s krepko pretehtanimi načrti, lu jih ie v svojem orga-nizatomem razmahu ves čas tako srečno uveljavljal. Da se je z vso žilavostjo in v prvi vrsti oklenil stanovske organizacije, je razumljivo. Saj je med vsemi drugima najbolj živo čutil potrebo osamosvojitve »Društva državnih računskih uradnikov«, ki je bilo kakor ostale sorodne organizacije do leta 1906. le nekakšna podružnica dunajske centrale. Splošno zaupanje stanovskih tovarišev mu je v tem združenju poklanjalo najbolj vidna mesta. Leta 1923. je bil izvoljen za predsednika, ponovno pa je najvestneje vodil tudi tajniške posle, da ne omenimo njegovega odličnega sodelovanja pri takratni »Osrednji zvezi«, ki je v veliki meri oplodilo njeno prizadevanje za skupne interese drž. nameščencev in upokojencev. Kjerkoli se je pojavil Rostan v tistih razgibanih časih kot zaščitnik stanovskih interesov drž. nameščencev, povsod in ob vsaki priliki je pokazal resnega predlagal ea in stvarnega premišljenega debaterja. Vselej je bil Rostan velikega formata dognanjih izkustev. — Nič inanj ko stanovska so mu bila pri srcu gospodarska vprašanja. Do leta 1901. je Z razstave Mušic-Sedej-Zonič v Jakmjičevati paviljonu Maksim Sedej: Videk Razstava je dosegla prvi teden, odkar je 'Odprta, rekorden obisk. Opozarjamo na to zanimivo kulturno manifestacijo naše mlade slikarske generacije. trffe. mtarir^nfft BhTTTfWTfcflg'' UMUkli*tv& M bivšem Kranjskem več ali manj Se vedno navezana na migljaje ln vodstvo raznih dunajskih osrednjih organizacij. Tega leta pa se je dokončno otreslo vseh vnanjih vplivov. Proslava 251etnega Obsoja »Hranilnega in posojilnega konzorcija« je odjeknila tako, da je iz nje proniknila ideologija uradniške skupnosti in solidarnosti, ki sta uradniškemu pokretu pod Rostanovim vodstvom utrli pot v novo življenje. 21. marca 1932 je praznoval Ivan Rostan 301etnico plodonosnega delovanja tega koristnega za- voda, ki mu je današnji slavljenec 10. oktobra 1931 z velikopoteznim načrtom omogočil otvoritev lastnega doma v Gajevi ulici. Po Rostanovi zamisli naj bi sprejela ta stavba, ki predstavlja najlepši spomenik Rostanovemu delu, pod svoj krov poleg imenovane gospodarske zadruge tudi na-bavljalno zalrugo drž. nameščencev, kc-n-vikt dijakov — pripadnikov uradniških družin in uradniško menzo s čitalnico. Zaradi desinteresiranosti takratne »Zveze na-bavljalnih zadrug«, ki je bila naprcšena, da akcijo financira in sprejme zgradbo v svojo last, se prvotni načrt ni mogel docela izvesti. Vsekakor pa je »Hranilni in posojilni konzorcij« s stavbo nepričakovano mnogo pridobil. Smelo lahko trdimo, da sta njegov razvoj in pojačano delovanje v prvi vrsti zasluga bivšega njegovega ravnatelja in sedanjega častnega predsednika Ivana Rostana, ki je z izdatnim prispevkom pomagal ustanoviti znani sklad za dajanje podpor vdovam in sirotam drž. nameščencev in ki je od njega prevzel svoj naziv (Rostanov sklad). V letih 1906 do 1911 je postalo pereče vprašanje zadruge za zgradbo uradniških stanovanj po vzorcu, ki si ga je bil zamislil rajni dr. Krek za delavske hišice. Pod Ro-stanovo egido je bilo leta 1908 osnovano »Uradniško stavbeno društvo«, ki se je 1. 1910 prekrstilo v »Občekoristno zadrugo za stavbe in stanovanja« ter zgradilo v Ljubljani prvo uradniško hišo. Kriza »Prvega ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva« je našla v Rostanu rešitelja. Po trikratni brezuspešni volitvi je sprejel slednjič predsedniško mesto on, ki se mu je posrečilo oteti društvo konkurza. Rostan je s premišljeno likvidacijo zadruge dosegel, da ni utrpeli noben član izgube. — Kamorkoli so nezdrave razmere pozvale Ivana Rostana, vsepovsod se je zavedal, da zahteva položaj uradniškega razreda velikih dejanj, že zgodaj je spoznal nujno potrebo najširše koncentracije vseh stanovskih in gospodarskih edinic drž. nameščencev. In uvidel je, da se morajo individualna stremljenja ujedrnjenih celic podvreči eni sami mogočni volji, ki vse svoje člane enotno usmerja in jih, vzbujajoč v njih stanovsko disciplino in energijo, vzgaja ter usposablja za pravo stanovsko kulturo. — Omenili smo že, da se je Ivan Rostan uveljavljal tudi na kulturnem poprišču. že v mlajših letih je spretno vodil pero; nastopal je pri raznih prilikah kot prigodni pesnik, pevec, igralec, predavatelj in de-klamator. Njegovi gospodarski članki v »Našem Glasu«, »Poštnem glasniku« in v drugih listih so vedno vzbudili zasluženo pozornost. Oglašal se je tudi v beograjskih listih. Ni se čuditi, da je — priklenjen na lepo slovensko zemljo — prevzel 11. marca 1922 predsedstvo društva »Krka«, ki je imelo med drugim namen, »podvzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, oziroma celotne (bivše) Dravske banovine«. Pod geslom »Spoznavaj Dolenjsko!« je prirejalo to društvo, čigar predsednik in prvi ustanovni član je bil Rostan, družabne sestanke z raznimi predavanji, na katerih so nastopali naši najbolj priznani umetniki. Vsem so še v dobrem spominu predvajanje ,"akče-vega filma »Dolenjska v filmu«, šukljetov, KULTURNI PREGLED N. i. Ljeskov v slovenskem prevodu Nikolaj Semjanovič Ljeskov je pn nas nezasluženo malo znan, čeprav ga slovstveni zgodovinarji uvrščajo že nekaj časa med posebno originalne in močne ruske pisatelje 19. stoletja. Da, nekateri so celo volim, da ga pomaknejo iz vrste »scrittori minori« med slovstvene zvezde prve vepko-sti. Vsekako je taka sodba nekoliko pregnana, kajti ni moči zanikati, da se je Ljeskov razvijal pod vplivom' Tolstoja in Dostojevskega in da morda v marsičem nadaljuje Gogcljevo pripovedno smer. Eilo pa bi napak in kriv:čno, če mu ne bi priznali povsem izvirnih potez in ne opazili vel:ke značilnosti njegovega dela za duha ruskega slovstva v razdobju realizma. Sedaj smo dobili — kmalu za italijanskim prevodom — v slovenščini Ljeskovljevo povest »Začarani romar« skupno z novelo »Nesmrtni Golo van« (Slovenčeva knjižnica št. 30, 186 str.) in slovenski čitatelj si lahko sam ustvari sodbo o polnokrvnj pripovedni 3ili tega pisatelja. Slovstveni zgodovinar in kritik F.ttore Lo Gatto p:še v svoji odlični, letos izišli »Storia della let ter a tur a russa« 0 Ljesko-vu, da je njegova slovstvena usoda tem« bcij čudna, ker je vstopil v literaturo, ne da bj bil pokazal kakšen drug vpliv, kakor je vpliv tedanje normalne kulture; uveljavljal se je s svcjo izvirnostjo in neodvisnim duhom tudi preti odporu in nerazumevanju kritike. Čeprav je duhovno brž podlegel vplivu Tolstoja »apostola«, je vendar odkril v samem sebi novo, ne samo Ideološko, marveč predvsem oblikovno originalnost. N. S. Ljeskov (1831—1895), po rodu iz gubernije Orel, je slovstveno najživahneje deloval v letih 1864—1880. Ettore Lo Gatto piše o tem med drugim: »Pisateljev interesni krog se je v tej dobi na videz omejil na določen; družbeni sloj, namreč na duhovščino, v resnici pa se okrog tega osrednjega jedra giblje v njegovih romanih in povestih vse rusko socialno življenje pred reformo in po nji. Zaradi tega ga štejejo v vrsto manj pomembnih pisateljev tega dvajsetletja, čeprav ni imel z njimi nič skupnega ne glede zasnove in ne glede forme, samo da je prispeval tudi on v tej ali oni obliki in v drugi meri k spoznavanju problemov tedanje Rusije. Res da ni dosegel važnosti Turgenjeva, Dostojevskega in Tolstoja, vendar se v mniož:ci pisateljev — svojih sodobnikov tolikaj razločuje od drugih, da mu ni moči odreči posebnega mesta v njegovi dobi. Zlasti še ne s formalnega stališča, čeprav je treba dostaviti, da njegov uspeh pri občinstvu ni zasluga te strani, ki je postala opazna šele pozneje, marveč posledica snovi, ki jo je najrajši obravnaval. Razvoj njegove slovstvene kariere se ni kaj dosti razločeval od večine drugih pisateljev tega časa; tudi on je izpocetka podlegel vplivu nemške filozofije, čeprav je nagonsko čutil, da je bolje upoštevati življenjske izkušnje kakor pa teorije modroslovcev; tudi on je kazal svojo nevoljo in odpor zoper tedanji družbeni red in sanjaril o reformah; tudi on je postavil svoje pero v službo žurnalizma, preden je pisal prava in resnična slovstvena dela. časnikarstvo je bilo zanj zelo učinkovita šola, ker mu je nudilo priliko, da se je bavil z najrazličnejšimi problemi ter gledal prav do dna strukturo tedanje družbe, razumevajoč njene pomanjkljivosti V petek 18. t. m. bo v Operi koncert, katerega čisti dobiček je namenjen Združenju gledaliških igralcev v Ljubljani. Poleg opernega orkestra pod taktiiko dirigenta Demetrija žebreta, ki bo izvajal uverturo iz Smetanove opere »Prodana nevesta«, Mascagnijev intermezzo iz »Caval-lerie rusticane« in Dvof&kov »Slovanski ples« (št. 7) bosta nastepili kot sol'stki Ksenija Vidalijeva (sopran) in Elaa Kar-lovčeva (mezzosepran). Vidalijeva bo pela arijo iz »Prodane neveste« in iz »La Bohe-me« Karlcvčeva pa arijo iz »Trubadurja« in opere »Orfej in Evridika«. Razen naših znanih pevk bosta sodelovala na koncertu iz prijaznosti dva nam še neznana pevca: baritonist Giuseppe Taddei in tenorist Giorgio Sembri. Giuseppe Taddei je po rodu iz Genove, star 26 let. Petje je študiral v Rimu pri pevskem mojstru Lussiju. O priliki pevSke tekme v rimski Operi Reale je zmagal kot konkurent in je debutiral v operi »Lohen-grin«. šest let je član rimske opere. Pel je na: Scali, v San Carlu, preteklo zimo v berlinski operi (Fanciulla del West) Pel je v teku svojega gledališkega delovanja v Baritonist Giuseppe Tadei sledečih delih: »Rigodetto«, »Trubadur«, »La Boheme«, »Andrče Chenier«. »Ples v maskah«. Nastopal je v družbi z Gigiijem, Lauri Volpijem, Pasercm, Schippo, Taglia-vinijem, Caniglio, Favero, Toti dal Monte i dr. Pel je med drugim pod muzi kalnim Tenorist Giorgio Sembri vodstvom najznamenitejši h italijanskih dirigentov: Serafina, Guarnerija, De Sabba-ta. Mascagni ja, Giordana. Kljub njegovi mladosti je žel že velike uspehe, v Rimu ga smatrajo za naslednika njihovega najznamenitejšega bariton ista Becchija. Na koncertu bo pel sledeče arije: Prolog lz »Glumačev«, arijo lz »Borisa Godunova«, Ba gnoli je vo'romanco: »Legenda o zvezdah z. kavatino iz »Seviljskega brivca« ln torero-vo arijo iz »Carmen«. Tenorist Giorgio Sembri je Toskanec, rojen v Livornu, star 23 let. študiral je v Rimu na Akademiji sv. Cecilije in nastopal na raznih koncertih. Zmagal je na pevski tekmi leta 1939. Nastopal je na svojih prvih koncertih s Taddeijem, ki ga ima zelo rad kot partnerja. Na koncertu bo pel: arijo iz »Arležanke«, duet iz »Prijatelja Frica«, (z Vidalijevo). arijo o cvetu iz »Carmen«, arijo iz »La Boheme«, in duet iz iste opere z Vidalijevo, ter duet iz »Traviate« (z Vidalijevo). Koncert bo izvajan v italijanščini in slovenščini. Večer obeta postati velika zanimivost, kajti poleg naših pevk bcimo spoznali dva mlada italijanska pevca, od katerih je Taddei kot član rimske Opere najboljši porok za vel:k umetniški užitek, prav tako pa je mladi Sembri kot mnogoobetajoč začetnik vreden vse pozornosti. in neodložljivo potrebo preosnov. Predvsem pa je moral iskati svoj esebni izraz, Iti se je pri njem kmalu pc javil. Ljeskov je iskal in z njim so iskali tud: njegovi junaki...« Tako označuje Ettore Lo Gatto slovstvene začetke pisatelja »Začaranega romarja«. 23res, ta povest ima vse značilnosti in kvalitete, da nam pokaže v mikavni luči samoniklo pisateljsko osebne st Ljeskova, ki je bil sam neke vrste romar, blodeč po ruski zemlji 'n med njenimi tolikerimi kontrasti kakor pezneši menih Ivan Severja-nič. Kamor koli seže Ljeskov, povsod za-grab: iz polnega, pa naj gre za človeka ali za obdaje.-'oč>~ ga naravo. Zgodba moža, ki ga je mati žc kot ctroka zaobljubila Bogu in ki ne najde miru, dokler ne postane v pranem pomenu besede »božji človek«, je pripovedovana s krepkimi pripovednimi prijemi. V dvajsetih sorazmerno kratkih poglavjih je Ljeskov prikazal ne samo zna-čino široko dušo svojega junaka, ki nemirno sledi n tranjemu magičnemu glasu, marveč tudi silne zapletljaje njegove usode (nai omenimo samo njegovo bivanje med Tatarl v stepah) in izredno pestro življenjsko okolje tiste Rusije, ki jo je skušal boljševizem zbrisati in pokopati. Rusije mističnega in sanjarskega duha z njenim bogatim subjektivnim življenjem, izraža-« joč'm se tako v verstvu kaker v premnogih izrazito idealističnih potezah in stvaritvah mišljenja, verovanja in umetniško-obliko-valne potrebe. Povest »Začarani romar« ln . novela »Nesmrtni Golovan«, ki izpopolnjuje prvi spis in še poglablja nekatere njegove značilne poteze, sta dobro izbrani za osvetlitev tega, v č mer je Ljeskov najbolj karakterističen za svoje okolje in dobo. Obe povesti je skrbno prevedel dr. Nikolaj Pneobraženskij, ki je prispeval tudi kratek, vendar v vsej zgoščenosti pregleden uvod o Ljeskovu in njegovem delu. Nada Gabrijel&čeva dolgoletna članica naše Dram«, bo nastopite drevi na premieri Strindbergovega »Očeta« v zahtevni vlogi ritmojstrove žene Lavire. Igralkino izjavo o tej vlogi seno priobčite v »Jutru« dne 15. t m., kjer je iz tehničnih razlogov izostaila silika. Glasba Igora Stravinskega Po posrednih ali neposrednih epigonih, med katerimi je bil najpomembnejši pokojni Slavko O s t e r c. ie smer Igora Stra-vrnsikega vplivata tudi na slovenski glasbeni razvoj v razdobju med dvema vojnama. V »Meridiamo di Roma« se Giuseippe D i M a -t i a bavi v daljšem članku s Stra vinskim (Igor StrsM-i/tski e VuIojAk del neoclasslcis-mo) in prihaja k nekaterim sklepom, ki utegnejo zanimati tudii naše glasbeno občinstvo. Iz članka posnemamo: Dr. Stjepan Tropsch umrl. V petek zjutraj je v Zagrebu umrl znani vseučiliškl prof. in znanstvenik dr. Stjepan Tropsch Po končanih študijah je služboval kot profesor germanistike na zagrebškem vseučilišču. Udejstvoval se je tudi v političnem življenju in je bil nekaj časa narodni poslanec. Znanstveno je bil zelo plodovit in je napisal nešteto razprav ▼ nemščini tn hrvaščini. Pokojnik je bdi splošno znan kot znanstvenik, dober pedagog in človek plemenitega srca- Pokopali so ga v nedeljo na Mirogoju. Nov grob. V Zagrebu je 11. t. m. preminila ga. Jerica dr. Jenkova Za njo žalujejo soprog dr. Fran, sin Vojo, hčerki Jelk«, in dr. Valentina ter številno drugo sorodstva K večnemu počitku so blago rajnko položili v ponedeljek dopoldne na mirogoj-skem pokopališču. Zagrebški višješolcl si ogledujejo zanimivosti mesta. Ravnateljstvo druge moške gimnazije je sklenilo, da seznani dijake višjih razredov z vsemi znamenitostmi Zagreba in njegovih muzejev. Učenci si bodo morali natančno ogledati tudi zagrebške spomenike, profesorji pa jih bodo seznanili z življenjem in delom njihovih ustvariteljev. Prehrana hrvatskih vseučiliščnlkov. Urad za socialno :n zdravstveno zaščito slušateljev vseučilišča je izdal statistične podatke o socialni zaščiti vseuči-liščnikov. Iz podatkov je razvidno, da je leta 1939-40 prejemalo hrano 878 slušateljev, naslednje leto 1130, lani že 1528, v prvih letošnjih treh mesecih pa 336 vseučiliščnikov. Največ je bi-o deležnih brezplačne hrane slušateljev tehnične fakultete in sicer .777. Spomenik hrvatskemu rodoljubu-duhov- niku. V rojstnem kraju Drinovcih pri Ljubuškem bodo v kratkem odkrili spomenik največjemu škofu južne Hrvatske Paškalu Buconjiču. Škof Buconjič zavzema zaradi svojih zaslug prvo mesto med hercegovskimi frančiškani. Zanimanje planincev za Ravno goro. Po poročilih hrvatskih listov je letos obiskalo planinski dom na Ravni gori 1165 planincev. Število dokazuje veliko zanimanje turistov za kraje Hrvatskega Zagorja, ki so bili prej zapuščeni. V osebi Igora. Stravinskega. izvaja pisec, se združujejo vsi vidiki in problemi ter vsa absurdnost sodobne glasbene estetike Sfcra-vmskij je segel v sredo samega problema forme, potem ko je bil do nagega razgaM svojo dušo primitivnega človeka, ki se j« naveličali hlapov ruske zemlje, ki pa v njem utripdje življenje v polni sproščenosti čutov in fantazije. Ritem njegovih skladb, v katerih polje neskončna različnost barv, figura-cij ki gibov, je bdi neposreden odmaz nagonske duševoostd. Stravnnskij je bffl upornik izven vseh formuli in pravil, umetnik, ki ustvarja v opojnosti dAomiizičnega in poganskega privida življenja in narave. Tak glasbeni jezik je govoril Stravinskij v svojih prvih skladbah. Psihologija ruskega človeka se ni nikdar pokazaJa v glasbi popolneje in bolj pristno. Tu so trenutki drgetajočah razvnetij, vedrega opazovanja sugestivmih čarov narave, vendar potvorjeni z nasilnim pretiravanjem, z nagonsko saimopašno željo, ki se pojavlja kakor vihar in potegne za seboj duha in čute. V nedostajanju tradicije in forme, v neugnanem kontrastu med kon-templacijo in žarom, se razodeva prava osebnost Stravinskega in to označuje prvo, rusko razvojno stopnjo v glasbi tega skladatelja. Čar takega novega glasbenega izraza je potegnil za seboj pristaše, ustvaril fanatizem in prinesel Stra vin sik emu enega vodilnih mest v sodobni glasbi. Tedaj pa se je primitivec v njem, ka so ga zanimali samo izrazi tega njegovega primitivizma, začel v stiku s svetom večje kulturne izkušenosti, večjih tradicij in strožjih form nekako sramovati svoje golote in se je skušal pokriti z obleko klasične forme. Objektivizera, h kateremu je dospel Sfcra-vinslcij, ga ni povsem zadovoljil v njegovem iskanju klasične forme. Hotel je. da tr se kar p* prvi pogled pognala njegova klasič- Jarčev, Zorčev, Jakčev tat Roctamov re- . čer, ki so nudili občinstvu poleg poučnega | dela tudi mnogo razvedrila. Zlasti pa sta sijajno uspela društvena izleta, v Dolino gradov pri Novem mestu (3. VIL 1983) ln v kraljestvo Trdinovih bajk na Gorjance, j Prav gotovo dolenjska metropola še id zbrala v svoji sredi toliko ljudi, kolikor se jih je zgrnilo vanjo 9. X. 1933 ob odkritju spominske plošče Milanu Puglju na njegovi rojstni hiši. »Krka« se je z odkritjem spominskega reliefa oddolžila spo- ' mrinu novomeškega umetnika - trpina na i naj častne jši spomin in je s to slavnoetjo j krepko učvrstila važnost in pomen svojega i obstoja za slovensko kulturo. Da je W j duša prireditve predsednik ivan Rostan, ki je imel pri odkritju reliefa slavnostni govor, je odveč poudariti. Visoko poslanstvo j tega kulturnega društva se zrcali tudi v ; dejstvu, da ie izvolilo za Dolenjsko naj- ; bolj uslužne može. kakršni so bili sklada- ' telj Ignacij Hladnik, profesor Ferdo Seidl m dvorni svetnik Fran šuklje, ki jih danes že vse krije domača zemlja, za častne člane. Rostan je velik ljubitelj glasbe. V mlajših letih je bil odličen pevec, ki tudi ni odrekel, kadar je bilo treba seči v žep. Odtod častno predsedništvo, ki mu ga je poklonilo šentjakobsko pevsko društvo v | Ljubljani. Dober človek ljubi naravo in vse, kar je v njej. Tak je tudi Rostan kot predsednik kinološkega kluba ob strani svojega naj- zvestejšega tovariša boksarja Cike. Rjav-ček boksar samo po pasmi, drugače pa dobrohoten, ljubezniv in miroljuben kakor njegov gospodar! — Široko smo se razpisali o našem slavljencu, a še dolgo nismo povedali vsega, kar bi želeli. Kot državni uradnik je Rostan ves čas do svoje upokojitve v letu 1929 odlično izvrševal svoje poklicne dolžnosti. Ustrežljiv in ljubezniv stanovski tovariš ni mogel biti tudi kot predstojnik drugačen. Od vseh je bil visoko spoštovan. Izvenuradno udejstvovanje ni nikoli hromilo njegove vestnosti v službi. Vedno pa je hodil ravno pot in pokonci, tilnika ni klonil pred nikomur. Tak je kot višji finančni rač. svetnik stopil v zasluženi po- A bordo dl un somroergibile italia.no in crodera di guerra — Na krovu italijanske podmornice koj, tak je tudi danes, ko praznuje sedemdesetletnico svojega razgibanega in bogatega življenja. Številnim slavljenčevim prijateljem in znancem, ki mu k sedemdesetletnici najiskreneje čestitajo, bo v največje zadoščenje, ako bo Ivan Rostan še mnogo let z viržinko v ustih, vedrega lica in sme-jočih se oči, pa krepak in zdrav koračil po ljubljanskih ulicah ali pa pri čaši rujne kapljice oživljal spomine na tako lepo, sončno preteklost. Predvsem pa želimo, da bi njegovi mladeniški sedemdesetletnici sledil praznik enako krepkega zavrženega osmega decenija. In tedaj na svidenje! Vokalni in instramientalni koncert v Operi Giuseppe Taddei in Giorgio Sembri med sodelujočimi Iz Hrvatske poglavnik na razstavi Fašistične knJige- Pretekli teden je obiskal nedavno odprto razstavo fašistične knjige v Zagrebu, med drugimi odličnimi gosti tudi Poglavnik. Sprejeli so ga poslanik Casertano in odposlanec Fašistične stranke Carlo Balestra di Mottola z osebjem poslanstva in člani Stranke. Poglavnik si je z velikim zanimanjem ogledal razstavljene knjige in izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešno razstavo. Odlikovanje generala Montagne. V četrtek je Poglavnik sprejel v avdijenci in odlikoval generalnega poročnika fašistične milice Montagno. Odlikovancu je izročil red krone kralja Zvonimira 1. stopnje z meči in pravico do naslova vitez. Slovesnemu obredu so prisostvovali mnogi od-lččniki ter visoki častniki vojske in milice- ronika * Enajsta obletnica smrti Arnalda Mussolinija. Na dan 21. decembra bodo v Rimu obhajali 11. obletn co smrti Duceje-vega brata Arnalda Mussolinija. Spominska slavnost bo tudi v sedežu »Popola d' Ital:a«. * Smrt kapelnika Sibillie. V Triestu je umri mo. prof. Francesco Sbillia. bivši vojaški kapelnik armadnega zbora- Uča-kal je 79 let, rojen je bil v Udinah. * 60 letnica mučeništva GugHelma Ober-dana. V nedeljo 20. t. m. bodo proslavljali v sedežu Littoria v Triestu 60 letnico mučeniške smrti Guglieima Oberdana. Spominski govor bo imel dr Ettore Cher-si. * Italijansko-nemška knjižnica v Triestu. Komisar Italijansko-nemške kulturne zveze v Triestu je povzel inic'ativo za u ta-novitev italijansko-n mške knjižnice. Zbrale naj bi se predvsem italijanske knjige, prevedene v nemščmo in nemške knjige, prevedene v italijanščino. Pomembnejši italijanski založniki so že poslali številne prevode nemških del. Odbor Italijansko-nem-ške kulturne zveze je naprosil tudi zasebnike, da s prispevki podpro njegovo akcijo * Smrt načelnika falangiatov v Zgornji Italiji. V Alessandriji je umrl 601etni načelnik falangistov v Zgornji Italiji Galin-do J- Gonzales iz Genove. Bil je v gosteh pri neki prijateljski družini, kjer ga je zadela srčna kap. * S hrastovim listom je bil odlikovan generalni poročnik Wolfgang Fischer, poveljnik oklopne divizije- Hitler mu je visoko odlikovanje hrastovega lista k viteškemu križcu železnega križa podelil kot 152. vojaku nemške armade * Smrt nemškega športnega pisatelja na Ibojišču. V bojih na Kavkazu je padel 35-letni monakovski športni pisec Hans Ar-tur H i r t h. * Smrt treh vitezov železnega križa. Podpolkovnik Ludvik Kohlhaas je bil šele pred nekaj tedni odlikovan z viteškim križcem reda Železnega križa, ker se je izkazal ob pričetku letošnje poletne ofenzive na vzhodni fronti. Zdaj pa ga je zadela smrt. Nadalje je padel vitez železnega kr ža, rezervni nadporočmk Heinz Kirchner na čelu svoje čete oklopljenih grenadirjev. Prav tako je padel na čelu svoje grenadirske čete nadporočnik Klaus Vorrmann, takisto odlikovan z viteškim križcem. * Bivši avstrijski poveljnik podmornic umrl. V starosti 71 let je umrl upokojeni poveljnik avstroogrske podmorniške flo-tile, kapitan baron Franc Thierry. * Padel je v morje in utonil. V Gradu je umrl tragične smrti 70 letni zidar Ivan Mermolja. Nesreča se je primerila zjutraj ob 5-15 zaradi goste megle, ki je ovirala jasno orientacijo. * Namestnik jezuitskega generala. Zaradi smrti jezuitskega generala Ledohow-skega je bil imenovan za generalnega vikarja jezuitskega reda pater Alessio Am-brogio Magni, ki bo opravljal posle poglavarja jezuitskega reda, dokler ne bo izvoljen novi jezuitski general. Pater Magni je star 71 let. * Pisateljica Falorsi Šestini je umrla. V Imoli blizu Bologne je umrla italijanska pisateljica Ida Falorsi Šestini, ki je napisala več knjig pod psevdonimom Fiorenza. Pisala je pretežno knjige za mladino in je bila mati treh bojevnikov, ki so vsi padli v sedanji vojni. Po poklicu je bila profesorica ter je imela čast podučevati Pie-montsko princeso Mario Josč. * Zadnjega velikega vezirja bodo prepeljali v Turčijo. Turška vlada je sklenila prepeljati zemeljske ostanke zadnjega ve- Tretji roman TRYGVE GULBRANSSEN: IH VEČNO ŠUME GOZDOVI Izšel! Naročnikom se začne dostavljati danes. V podrobni prodaji se dobi v knjigarnah po 10 lir za broširano in 25 lir za vezano izdajo. nost, zato se je priključili novoklasicizmu. Misli? je, da zadošča, če oblečeš brezhibno obleko in že veljaš za finega človeka. Tako j«; krče svojih ritmov, nagibe svojega življenjskega žara u tesnil v strogo obleko formalne zaključen osti »Sonate« in »Concerta«. Dail se je vplivati tudii od Bacha in italijanskega glasbenega Settecemta, lotevali sie je oratorijske liturgije, vendar se v vsem tem ni mogel nikdar docela znajti, ker so bile njegove programske težnje vsekdar v hudem protislovju z njegovo osebnostjo. Klasicizem se pač ne izčrpuje s samim formalnim problemom; obleka še ne naredi meniha. iti če ostanejo v tradiciji neke siheme, ni rečeno, da se mora v njih izživeti sileher-na osebnost. V eni in isti sihemi se lahko izživljajo premnogi različni duhovni izrazi. Klasicizem »tremi po ravnovesju med izrazom i.n obliko, to pa ne pomeni, da se mora vse podrediti tej formi in se odpovedati pristnemu življenju. Zato se Stravinskij ni mogel dolgo zadovoljiti s tesnim okvirom novoklasicizma. Je osebnost, ki privlači in bega; mika za-radi tistega boja med primitivno naturo in kulturnim izrazom, bega pa zato. ker na mah, ko nas je zainteresirali za svojo dramo kontrastov, bruhne tako rekoč v smeh: nepričakovan, karikatura! en. burkast smeh. Nič nc veš, ali se smeje samemu sebi ali poslušalcu. Vzlic vsem protislovjem in glasbenim posebnostim, ki so v Stravinskem, pa njegova glasba vendarle zanima. Giuseppe De Maria sklepa: Stravinskij na® v vsem svojem objektivizmu in vzlic vsemu novofclasiciz-rou zanima zbog čara tistega kontrasta, ki ga tvorijo njegova narava in njegove teorije Z druge strani pa sita glasbena objekti-vizem in novoklasicizem zdaj že utopija, v katero- veruje pač le se malo ljudi, likega vezirja Talaat paše v domovino. Pokojni je bil leta 1922 v Berlinu umorjen od nekega" Armenca. Ob priliki prevoza v domovino bo v Berlinu velika vojaška svečanost, ki se je bo udelež;lo tudi posebno turško odposlanstvo- « politični film v Italiji. Nedavno je bu v Udinu zaključen filmski kongres vseučiliščnikov, prirejen pod geslom »PcPtične naloge film?.« Na kongresu so se obravnavali problemi snemanja s časovno lečo, politične naloge časovnega filma in njegove zahteve. * Tekmovanje v dramski proizvodnji-Gledališče fašističnih vseučiliščnikov priredilo tekmo za izvirne drame svojih članov. Tekme se je udeležilo 96 mladih avtorjev, od katerih je dobil prvo oceno Turi Vasile za dramo »Požar«, drugo oceno Beppc Cista za igrokaz »Slovo od poletja« in Lionello Cechine za dramo »Volčji skok«. * Papeževa poslanica napolitanskemu nadškofu. Sveti oče je poslal napolitanskemu nadškofu posebno pismo, v katerem ob. žaluje žrtve letalskega napada na Napoli ter jim sporoča sočutne besede tolažbe za vse prizadete kristjane. Na koncu izraža papež zaupanje v Boga in njegovo pomoč ter pošilja napolitanskemu ljudstvu svoj očetovski blagoslov. * Razstava fašističnih dokumentov. V Cremoni so te dni odprli razstavo »mobilnega fašizma«. Razstavljene so fotografije, slike, risbe in diagrami, ki ponazarjajo socialno delo Fašistične stranke. + Zgodovinski govor v zvočnem tedniku. V najnovejšem filmskem žurnalu podjetja Luce št. 303, ki se je začel te dni predvajati v vseh italijanskih kinematografih, imajo gledalci priliko slišati zgodovinski govor Duceja pred Zbornico fašijev in kor-poracij. Poleg govora ilustrira žurnal konec francoske vojne mornarice v Toulonu. * pouk po radju za italijanske srednješolce. Iz Rima poročajo, da bo za dobo zimskih počitnic na srednjih šolah od 15 decembra do 15. februarja vsak srednješolec dobil 70 nalog, katere bo moral izvršiti v teh dveh mesecih. Naloge bodo učencem sporočene počenši s ponedeljkom 28. decembra od 10. zjutraj. Vsak srednješolec ki ima doma radijski aparat, bo o nalogah lahko obvestil tudi svoje sošolce, k nimajo radia. Tako bo radio pomagal tudi pri srednješolskem pouku v dobi vojne. * Dr. Ley deset let na čelu politične or ganizacije NSDAP. Te dni je minilo 10 le" oikar je stopil na čelo političnih organizacij NSDAP v Nemčiji dr. Ley. ki je eden izmed hierarhov današnjega režima v Nemčiji. Ob tej priliki je priobčil »Vfilkischer Beobachter« o dr. Leyu prikaz, ki opisuje dr. Leyovo delo za stranko. List pravi, da spada dr. Ley med najpopularnejše osebnosti narodno-socialistične stranke. Znano je, da je dr. Ley tudi velik prijatelj sodelovanja z Italijo. * Preimenovanje krajev Po japonski zasedbi. Iz japonskega vira poročajo, da so Japonci prekrstili kraje, ki so jih zasedli na Pacifiku. Malezijo imenujeio MalaJ. Borneo so razdelili na tr,- distrikte. Bata-vijo pa so premen ovali v Dyakarto. * Ustavljen madžarski list. Budimpe-štanski dnevni]- >>Mai Nap« je bil od oblasti ustavljen za 8 dni, ker je objavil neki članek, ki ne odgovarja interesom domovine v vojni dobi. * Proslava sv. Lucije v Veneziji. V nedeljo dopoldne je bila v cerkvi sv. Jeremije v Veneziji kjer hranijo zemske ostanke zaščitnice oči, sv- Lucije, velika maša, katere so se udeležili v velikem številu vojni slepci, slepi aerofonisti in poleg ogromne množice ljudstva tudi vojaški poveljnik admiral Chinaglia. Mašo je daroval kardinal patriarh Piazza, ki je podelil vernikom najvišji blagoslov * Nove orgle. V cerkvi sv. Antona v Padovj so v nedeljo prvič igrali na novih orglah Koncert je izvajal prof Ireneo Fuser, je prišel nalašč za to priložnost iz Bologne. Cerkvena slovesnost je bila na čast padlim v vojni. * Nova Leharjeva opera. Z Leharjeve-ga doma v Išlu prihaja poročilo, da je komponist dovršil svoie najnovejše delo, opero »Garabonciak«. katere premiera bo v Budimpešti. Garabonciaki so se imenovali na Madžarskem potujoči učenci Opera se odigrava sredi preteklega stoletja * Štipendija mednarodne filmske zbornice Glavni tajnik mednarodne filmske zbornice Karel Melzer je na povratku s kongresa te zbornice v Budimpešti obiskal Bratislavo, kjer se je posvetoval s slovaškimi strokovnjaki o raznih vprašanjih filma. Pri tej priliki je povedal, da bo mednarodna filmska zbornica razpisala tri štipendije za mlade • slovaške filmske strokovnjake. Dve štipendiji bo dala na razpolago nemška filmska produkcija, eno pa italijanska Cinecitta. Na ta način bo omogočeno trem Slovakom poglobiti znanje o filmu. * Suspendiran list. Turška vlada je začasno ustavila list »Vatan«, ki je neugodno pisal za sile Osi. * Volitve v Vrhovni Sovjetski svet 0d-godene. Po poročilih nemških listov sr volitve Vrhovnega sveta Sovjetske zveze, ki bi se morale vršiti decembra letos, preložene na december prihodnjega leta. Istočasno je bila podaljšana funkcijska doba vrhovnega sveta za eno leto. * Stolica za proučevanje židovstva v Pa. rizu. Po nemškem in italijanskem zgledu je bila tudi na pariški univerzi ustanovljena stolica za proučevanje zgodovine ži-dovstva. * Pastir jeva smrtna nezgoda. 17 letni ovčji pastir Battista Mottini iz Sondrija se je podal pred dnevi s tovariši v hribe poiskat raztepene ovce. V višini 2400 metrov se je Mottini ločil od tovarišev in se ni več vrnil. Zdaj so ga našli na dnu prepada, kamor je zdrsnil najbrže zaradi poledice. * Tatvina v trgovini pletenin. V Milanu so neznani tatovi vdrli v trgovino s pleteninami Gabino Lotti ter so odnesli za 150.000 lir trikotaže in drugih volnenih izdelkov. * 94 žrtev požara. Iz St. Johna poročajo, da je izbruhnil v noči od sobote na nedeljo v nekem vojaškem taborišču na kanadskem ozemlju požar, ki je prizadejal 500 oseb. Doslej so ugotovili 94 mrtvih sodijo pa da to število še ni dokončno. * Železniške prlpustnice- Kakor lani, je tudi letos dovoljeno v božičnih praznikih potovati predvsem vojaškim d op ustnikom, vojnim poškodovancem ln onim, ki so posl eni v vojno važni industriji V drugi vrsti se upoštevajo nujno potrebna potovanja. Za vsako potovanje pa je potrebna posebna železniška pripustnica, ki Jo mora posameznik dvigniti tri dni pred potovanjem pri pristojnem potniškem uradu. S pripustnico prejme potnik tudi vozovnico, s katero ima pravico do sedeža v vlaku. * Vodnikove knjige za leto 1942. morajo letos v sleherno slovensko hido! * Žrtev lokomotive- Na nekem prelazu pri Neunkirchenu v Posaarju je lokomotiva zagrabila neki voz in voznika. Odbila je konja in voz s tolikšno silo, da je voz odletel na eno stran, oba konja pa na drugo stran proge. Voznik je obležal mrtev. * Železniška ne/goda v Postumiji. V bolnišnico Regine Elene v Triestu so pripeljali strojevodjo Umberta Guština, starega 48 let, iz Barcole. Guštin se je ponesrečil pri manevriranju z lokomotivo v Postumiji, kjer je padel v trenutku, ko je stopal po stopnicah. * Smrt znanega založnika. V Milanu Je umrl dr. Rlccardo Quintieri, založnik iz Ca-labrije. Quintieri je leta 1898. osnoval literarni mesečnik z naslovom »La rasegna internazionale«. Pri njegovi reviji so sodelovali Gabriele D*Annunzio, Sem Benelli in drugi slavni italijanski pisatelji. * Prijetno, zabavno in poučno čtivo prl-neso v družino knjige Vodnikove družbe. Zato se takoj naročite nanje, ker bo skromna naklada gotovo kmalu pošla! * New York ostal brez časopisov. V ponedeljek je milijonsko mesto New York ostalo brez listov. Raznašalci dnevnikov so namreč stopili v stavko, kakršne niso imeli v Ameriki že od leta 1923. Zdaj si morajo newyorškl radovedneži kupovati list* samo v kioskih. * Vse pride na dan. španska policija je po dolgem iskanju odkrila in aretirala Sixta Lopeza, ki se je med špansko državljansko vojno udejstvoval proti političnim nasprotnikom in je obtožen, da je umoril okrog 90 oseb. * žrtev megle ln teme. V Maclodiju blizu Brescie so našli v ondotnem ribniku na prostem 601etnega kmetovalca Faustina Annija. Preiskava je dognala, da je zabredel v vodo v temi in megli in je utonil. » Novorojenec s štirimi zobmi. žena gospodarja Giovannija Andreocchija iz Bas-sana pri Brescii je povila sinčka, kateremu so se silno začudili, ko so mu odprli usta. Novorojenec je namreč prišel na svet s štirimi prednjimi zobmi. Listi beležijo, da se tak primer ni pojavil že celih 25 let. čeprav obravnava register o tem vprašanju okrog 50.000 porodov. Znana sta samo dva primera novorojencev, ki sta prišla na svet z jedva zaznavnimi sprednjimi zobmi. » Tragična useda matere, žena poljedelca Sante Lucchina iz Barbassa v okolici Mantue je ležala na porodniški postelji. V kuhinji je bil pripravljen vrč z vročo vodo in v trenutku, ko so bili vsi domači pri porodnici, se je približal posodi z vročo vodo 21etni sinček Gregor m padel vanjo. Pomoči mu niso mogli več nuditi. Istočasno ko je mati dala življenje novemu sinčku, se je njegov starejši bratec poslovil od življenja. * Dragocen pripomoček za vsakogar, ki ima vrt, njivo ali sadovnjak je škuljev: Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki Vas zanesljivo opozori pravočasno na vsa dela, ki jih imate v posameznih mesecih opravljati. Delovni koledar dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. a- Zbiranje zdravilnih rastlin je bilo letos na Gorenjskem in na Koroškem prav uspešno. Listi pravijo, da se je posebno izkazal okraj Volšperk, kjer so nabrali nad 3000 kg zdravilnih in čajnih rastlin Zbirka je za letos povsod zaključena. Zasledovan zločinec. Preteklo nedeljo dopoldne so našli v občini Bistrici v Ro-žu na Koroškem 23 letno Marto Krugovo mrtvo. S svojim tri mesece starim otrokom je Marta živela v samotni hišici, mož pa je pred časom odrinil na fronto. Očitno je postala žrtev zločina. Še prejšnji večer, v soboto, je v Bistrici nakupila potrebščine in je potem ponoči gorela v njeni hišici luč. Bržčas se je v njeni odsotnosti kdo skril v hišico ter je Marto ob vrnitvi napadel z gorjačo in jo pobil s kamenjem. Našli so jo mrtvo, docela oblečeno. kakih 10 metrov pred hiš eo ob nekem drevesu. Otrok je bil živ. Na kraj zločina je prigla policijska komisija iz Celovca. Verjetno je zločinec v borbi z nesrečno Marto dobil kakšne rane, zato upajo, da ga bodo kmalu izsledili. Prebivalstvo je naprošeno, da pomaga pri iskanju zločinca. ki ne bo ušel zasluženi kazni. Vengono slstemati 1 siluri sugli aerosiluranti ln partenza per un'azione di guerra — Priprava torpedov na torpednih letalih IZ LJUBLJANE u— Hrvatski konzulat se je preselil iz .-jvojih dosedanjih prostorov v hiši hotela Slon v nove prostore v palači Bata, Ulica 3. maja gt 1-IV. Stranice se sprejemajo od 10. do 12. ure Konzul sprejema od 11. do 12. ure. u— Južno vreme traja dalje. Po visoki jutranji temperaturi 8.7« C, ki smo jo zabeležili v torek zjutraj, se je ozračje čez dan le še ogrelo in je doseglo 11-2« C, kakor da smo sredi pomladi, ne pa tik na pragu astronomske zime. Nebo je bilo v torek ves dan prepreženo z oblaki, za katerimi se je kmalu skrilo sonce. Vendar pa čez dan ni bilo padavin. Noč od torka na sredo ie bila spet mlačna in jc nekajkrat pršilo. To tudi še v sredo zjutraj, ko je živo srebro beležilo natanko 8<> C- Nebo je zastrto, ulice vlažne in blatne, čeprav jih mestni snažilci vsak dan pridno izpirajo. u— Nov grob. Za veino je zapustila svojce vdova strojnika ga. Emilija Kroneg-gerjeva, roj. Lutman. Na zadnji poti bodo blago pokojnico spremili v četrtek ob pol 16. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Maša zadušniea za pokojnim g. Franom Potočnikom, višjim železniškim inšpektorjem v pokoju, bo jutri, v petek 18. t- m. ob pol 8. zjutraj v farni cerkvi pri Sv. Petru. u— v počastitev spomina dragemu planinskemu tovarišu g. Potočniku Franju daruje za mestne uboge 50 lir Stupica Janko iz Ljubljane. u— Spored IV. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 18. v veliki unionski dvorani, ima dva dela: prvi del izvaja godalni orkester, in sicer dela Corellija, Osterca in Bacha. V Bachovem koncertu bo nastopila kot solistka priznana violinistka Francka Ornik-Rojčeva. V drugem delu koncerta pa bo izvajal simfonični orkester Beethovnovo Sedmo simfonijo. IV. simfonični koncert bo pod vodstvom dirigenta violinista Karla Rupla. Opozarjamo na točni začetek. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice u— Prve letošnje produkcije šole Glasbene Matice se bodo vršile okrog božičnih praznikov in sicer bo prva produkcija v terek, dne 22. t. m. ob pol 6. v mali fil-harmonični dvorani, druga javna produkcija bo v sredo 23. t. m. ob tri četrt na 6 v veliki filharmonični dvorani, tretja produkcija pa bo po božičnih praznikih. Vse podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh. danes pa že opozarjamo na produkcije naše najstarejše glasbene šole. Sporedi bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice in veljajo obenem kot vstopnica v dvorano u— Zanimiv večer klavirskih skladb za mladino bomo imeli jutri v petek ob 18. v mali filharmonični dvorani. Naša mladinska klavirska literatura je v zadnjem času razveseljivo porasla, dobili smo celo vrsto klavirskih skladb za mladino, ki so zrela in imajo pravo umetniško vrednost. GOSPODJE, POZOR! KLOBUČARNA „PAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. Svetovalec in pomočnik naših gospodinj Gospodinjski koledar 1943 prinaša razno navo poučno gradivo Dober nasvet je v življenju vselej dragocen, še prav posebno pa v današnjem času. V dobi, ki zahteva cd nas skromnosti, štednje in preudarnosti, se naše misli in skrbi venomer motajo okrog domačega ognjišča. Vsaka gospod-nja, ki mera skrbeti za kolikor mogoče izdatno prehrano svoje družine, potrebuje pri vsej svojj izkušenosti vedno kak h dobrih nasvetov. V tem pogledu si ne more želeti boljšega svetovalca, kakor je Gospodinjski koledar, ki ima za seboj že častitljivo tradic;jo in je v vojni dobi nadvse častno pokazal svojo upravičenost. Zato ni v njem zastonj zapisano: »Gospodinjski koledar je neobhoden pripomoček za varčno gospodinjo; je trajno zanimiva spominska knjiga vsake družine, izpričevalo gospodinje in zrcalo dobe, katero smo preživeli.« Gospodinjski koledar 1942 je gospodinjam posebno ustregel s času primernimi kuhinjskimi nasveti. Bil je razprodan v prav znatni nakladi. Nato je izšla še posebna knjižica »Kaj naj danes kuham«, ki razpravlja o osnovnih pojmi*1 prehrane. Novi Gospodinjski koledar 1943 kajpada prinaša spet celo vrsto sodobnih kuhinjskih receptov. Predvsem pa poučuje gospodinjo o pripravi jedi in o vsem, kar je treba vedeti o prehrani človeka. Na podlagi letošnjega jedrnatega ln vsestranskega pouka o pripravi sodobnih jedi ter s pomočjo lanskega koledarja si bo pač lahko vsaka gospodinja za sleherni teden v naprej sesta- vila jedilnik, ki bo v polni meri ustrezal družini in razpoložljivi zalogi. S pomočjo tabel, ki jih prinaša Gospodinjski koledar 1943, bo vsaka gospodinja lahko vodila natančno razvidnico o svoji zalogi živil, mesečni pregled dnevnih izdatkov ter proračun in obračun dohodkov in izdatkov. To je pomembno ne samo zavoljo dobrega gospodinjstva, marveč bo. kakor rečeno, ostalo zanimivo zrcalo velike dobe, v kateri živimo. Saj so številke pogostokrat mnogo bolj zgovorne kakor besede. Poleg navedenega gradiva je zelo zanimiv zaključni članek o lesenem štedilniku. Marsikatera gospodinja se bo s pridiom okoristila z novim načinom kuhanja v zaboju, ki štedi z gorivom in časom ter nudi izdatnejšo in okusnejšo hrane. Jedila se ne morejo prismoditi, razkuhati, prijeti dna lonca ali prekipeti. Kuhinja je pri takem kuhanju mnogo bolj snažna. Koledar z besedo in sliko prikazuje, kako se naredi tak zaboj. Poleg zaboja za kuhanje ali lesenega štedilnika se uporablja tudi vreča za kuhanje. V mnogem je ta še celo bolj praktična, ker jo lahko rabimo za lonce poljubne velikosti in ker si jo lahko gospodinje same napravijo iz domačih ostankov blaga in papirja, že pc teh navedbah lahko spozna vsaka gospodinja, da je Gospodinjski koledar 1943 res času ustrezen. S skromnim izdatkom za koledar se bo pametna gospodinja v veliki meri okoristila. Prihranila bo čas, denar, skrbi in živce. To pa je v današnji dobi skorajda poglavitno. Večino teh del je založila Glasbena Matica, nekaj pa jih je izšlo tudi v privatni založbi. Letošnji Božiček bo imel najlepšo priliko glede izbire najlepših božičnih darov slovenski mladini ravno med temi zbirkami. Da pa damo priliko spoznati ta dela v odlični izvedbi, zato se je Glasbena Matica odločila prirediti večer mladinskih skladb. Skladatelja L. M. škerjanc in Mirca San-cinova bosta izvajala svoje skladbe sama. Na večeru P3 sodelujeta tudi pianistki Silva Hraševec in Bizjak Marta. Gdč. H»a-ševčeva bo igrala šantlove, Pavčičeve in Mirkove skladbe; ga. Bizjak Marta pa iz zakladnice šivica, Osterca, Pahorja in Tom-ca. Večer ima najlepši namen, zato vabimo k posetu. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot vstopnica v dvorano. u— Božiček razstavlja. Kakor vsako leto, se tudi letos obnavlja decembrski okras ljubljanskih izložb. Odkar ie Miklavž pospravil svojo p-sano zalogo, se je brž lotil Bož cek svojega važnega m mikavnega opravila. Izložbe so marsikod zelo pestro urejene in imajo zlasti v večernih urah mnogo občudovalcev, malih in velikih. Izbira daril je tudi letos prav znatna. Glavno je samo. da je kaj izbire v listnici. Na Kongresnem trgu letos nimamo sejma božičnih dreves in ga ne pogrešamo. Uredili bomo jaslice, ki najlepše ustrezajo našemu staremu božičnemu običaju. u— Nabavite si pravočasno beležnc koledarje (mesečne in tedenske) ter žepne koledarje za leto 1943-xXI-XXII. ki j;h dobite v bogati izbiri v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. u— Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani javlja, da je njegov specialist za očesne bolezni g. dr. Koklič Ivan do 27. decembra na dopustu. Namesto njega ordini-ra g. dr. Klepec Božena v času od 11. do 13. ure (ne od 8. 10.). u— Obrtnike, ki prodajajo neposredno potrošnikom racionirane tekstilne in oblačilne predmete ter kovčege in torbe ir. usnja ali kože, opozarjamo, da morajo dodatno k že predloženemu inventarju predložiti, ako tega še n'so storili, Pokrajinskemu svetu korporacij še prijave točk v blagu in v nabavnicah, ki so jih imeli po stanju o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Prijavo je treba podati takoj v dvojniku na posebnih obrazcih, ki se dobe v pisarni Združenja trgovcev. u— Nove prodajne cene za kvas. Kakor smo obveščeni, je Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino z odločbo z dne 10. decembra odobril nove prodajne cene za kvas in sicer 16.50 L. za 1 kg paketiranega kvasa postavno tovarna kvasa. — V tej ceni so vključene državna in pokrajinska trošarina ter skupni davek na poslovni promet in embalaža, dočim občinske trošarine niso vključene. — Obveščeni smo nadalje, da bodo tovarne kvasa zaračunavale novo ceno začenši z 16. decembrom t. 1. Radi lažjega obračunavanja poštnine oziroma to-vornine in ostalih stroškov odpreme, \jodo tovarne te stroške pavšalirale v približni višini istih. DRAMA Četrtek. 17. decembra: ob 16.30: Oče. Premiera. Red premierski. Petek, 18. decembra: ob 15.: Večno mlada Šaloma. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 19. decembra: ob 16.30: Ples v Trnovem. Izven Avgust Strindberg: »Oče«. Drama v treh dejanjih. Delo predstavlja zakonski konflikt, boj za nadvlado močnejše volje in značaja. Osebe: ritmojster — P- Kovič, njegova žena Laura — Gabrijelčičeva, njuna hči Berta — Simčičeva, dr. Ostermark — Kosič, pastor — Gorinšek, dojilja — Kraljeva, Noj d — Potokar. Delo je zrežiral J. Kovič. Opozarjamo na petkovo popoldansko predstavo Cesar Meanove komedije »Večno mlada Šaloma«, katere začetek bo ob 15. Veljale bodo močno znižane cene od 10 lir navzdol. Zasedba vlog bo običajna. OPERA Četrtek, 17. decembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Red Četrtek. Petek. 18. decembra: ob 17.: Vokalni in instrumentalni koncert v korist U druženja gledaliških igralcev. Cene od 20 lir navzdol K. MiKocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlo-var, grofica Carlotta — Ivančičeva, župan Nasone — Zupan, Sindulfo. njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev, Benozzo, krč-mar — M. Sancin, Sora, spletična — Bar-bičeva, Massacio — B. Sancin. Luigi, sluga — Pianecki, Tanio — Marenk, sluga — Si-mončič, častnik — Jelnikar. Solo plešejo: Japljeva in Pogačar ter Bravničarjeva in Kiirbos. Član rimske Opere Reale, baritonist Giuseppe Taddei in tenorist Giorgio Sembri bosta sodelovala poleg Ksenije Vidalijeve in Elze Karlovčeve na koncertu, ki se bo vršil v petek 18. t. m. ob 17. v Operi. Peli bodo arije in dvospeve iz raznih italijanskih in slovanskih oper. Sodeloval bo orkester pod vodstvom dirigenta Demetrija žebreta. Predprodaja vstopnic je pri dnevni operni blagajni po cenah od 20 lir navzdol. mine In torpedi iz zraka V prvi svetovni vojni so bolj poredkoma metali bombe iž zraka, v sedanji vojni pa se je način bombardiranja popolnoma spremenil. Današnja tehnika vojne se poslužuje bomb v mnogo obilnejši meri kakor med leti 1914/1918. Pomislimo n. pr. samo na napad nemške vojske na Stalingrad, kjer je bilo treba sovražne utrdbe in baterije najprej uničiti z bombnimi zadetki, da jo mogla pehota zastaviti prodiranje. Tudi v drugih bojih ob Volgi imajo strmoglavci velik pomen. Ali pa se spomnimo težkih obrambnih bojev oklepnih armad Osi v Severni Afriki, kjer so morali bombniki obmetavati sovražna zbirališča in kolone na potu, da so jih zadržali v pohodu. Pa tudi v pomorski vojni se morajo borci Osi za svoje uspehe V veliki meri zahvaliti bombam, minam in torpedom, ki uničujejo sovražnika v sodelovanju s podmornicami Bombe imajo torej v sedanji vojni največji pomen. Letalci odmetavajo svoje smrtonosne tovore na več načinov. Včasih mečejo zaži-galne, včasih rušilne bombe, včasih bombardirajo sovražnika s posamičnimi, včasih zopet z bombami v veliki množini. Rušilne bombe z debelimi stenami, ki vsebujejo razmeroma majhno količino razstreliva ter se pri razpoku razletijo v velike in učinkovite drobce, uporabljajo za borbo proti živim ciljem. Bombe s tenkimi stenami in z velikimi množinami razstreliva pa so namenjene uničevanju trdnih ciljev. Bomba se vname ne takoj, ko je odvržena, marveč šele potem ko udari na tla. Vsaka bomba ima namreč eden ali dva vžigalnika. Bombe so tudi tempirane. Ni vedno treba, da se vnamejo takoj ob padcu na zemljo, če je treba, lahko počakajo del j časa. Za H : »iksi £ Nemški vojni poročevalec Kurt von Stei-nitz poroča z bojišča v Severni Afriki nemškim listom sledeče: že ko so čete Osi spomladi zasedle Tobruk, Sta bila mesto in pristanišče toliko kakor razdejana. To so stori ii naši strmoglavci. Potem so še Britanci dolge mesece obmetavali razvaline z bombami. Čudili srno se večkrat, da je sploh še ostal kakšen prostor, kamor ni padla bomba ter izkopala jamo. Pospravljanje razvalin zaradi tega ni bilo posebno težavno. Pripadniki nemške vojne mornarice so bili med zadnjimi, ki so zapustili mesto deloma z ladjami, deloma z \-ožili in peš, potem ko so italijadski pionirji temeljito razstrelili vse. kar bi moglo kaikorkol biti sovražniku v dobro. Kljub ternu pa moram priznati, da smo molče in s tihim gnevom v srcu izpraznili mesto, ki smo ga morali prepustiti sovražnikovi premoči. Umik, naj bo izvršen še v takem rectu je vsakemu vojaku zopern. Zato smo bili naravnost srečni, ko smo na povratku prejeli p>ovelje, naj potujemo iz Tripolisa po suliers, kolikor mogoče urno proti Tunisu, kjer se pripravljajo za nas potrebna prevozna src Istva. Tako smo se odpeljali nekega petka zjutraj na petih vozeh iz Tripolisa. 1800 km italijanskih cest je bilo za nami, še 750 km pola. pa je bilo pred nami do Tu niša. Odrinili smo v plohi mimo prijaznih koloni-stičnih naselbin proti meji. Povsod smo srečavsli spotoma marljive obdelovalce na njivah. Rodovitni pas zemlje v teh predelih je ostal nedotaknjen, vojna mu je prizanesla. Vzdolž ceste smo videvali bradate Arabce z ženami in otroci, katere je tu pa tam splašilo drdranje naših avtomobilov. Tudi njihove kamele so se plašile ob ropo-tanju naših strojev. Onstran meje smo komaj srečali kakšnega belokožca. Arabci so stikali glave v gručah in si pošepetavali novice, strmeli so nad tujci ter so nam prijazno mahali, ko so spoznali, da smo voj-ščaki Osi. V mraku — v zimskih mesecih se začne ledeno mrzla noč v teh krajih že ob 5 popoldne — smo dospeli v M., kjer smo se u taborili v zapuščeni vojašnici spa-hijev. Naslednji dan zjutraj ob 9. smo se prvič srečali s sovražnikom. Ko je naša kolona potovala čez gričasto, nepregledno ozemlje, sta pridrvela iz nasprotne smeri dva ameriška aercplana. imeli nismo niti toliko časa, da bi poskakali z voza. Letali sta pšicnili mimo nas in pol ure zatem sta nas v višini 10 m napadli od zadaj. Sprejeli smo jih s protiletalskim ognjem. Merili smo se se m zavlačevanje detonacij uporabljajo letalci minske bombe, ki jih odlikuje silna prebojna sila in sposobnost, da se zarijejo globoko v namenjeni cilj, nakar se Sele raz-Dočijo. Težka minska bomba vsebuje približno eno tono razstreliva, ki po detonaciji razvije v oddaljenosti 50 metrov tako silen pritisk, da »razpihne« zidove in stene. Bombe, ki se razletijo v drobce ln se uporabljajo proti živim ciljem, pa tehtajo običajno komaj 10 do 15 kg ter imajo približno isti učinek kakor 10 cm granate. 12 kg težka bomba te vrste se razleti približno na tisoč koščkov, ki napravijo v sekundi 1500 metrov Njem drobci učinkujejo smrtno do daljave 300 metrov. Zažigalne bombe uporabljalo za uničevanje barak, skladišč, tvornic in sličnih naprav. Masa teh bomb je sestavljena v splošnem iz fosforja ali pa iz tekoče mešanice olja, benzina, benzola, itd. Navada je. da odmetavajo letalci v množini majhne bombe v snopičih. Te bombice povzročajo majhne požare, med tem ko so večje bombe namenjene uničenju večjih objektov. Angleži se v veliki meri poslužujejo majhnih fosforjevih lističev iz celuloze, katerih ovla-ženi fosfor se kmalu vname sam od sebe na suhem zraku ter šine v razmeroma ve-iik plamen. Ti fo3forni lističi se zaduše na ta način, da jih pokrijejo z zemljo. Kje se prav za prav nahajajo bombe v letalu med poletom? Ponekoc. je njih prostor na trupu, drugod zopet na nosilnih ploskvah. Bombe najtežjega kalibra ki se jih poslužujejo strmoglavci, visijo na zunanji strani. Včasih so v pokončni, včasih leže v vodoravni legi. Bomba se loči od letala z mehaničnim pritiskom, s pomočjo električne naprave, z zračnim pritiskom ali pa z zelo neenakim orožjem, kajti proti dvema strojnicama, nekaj avtomatskimi pištolami in puškami srno imeli sovražnika s približno tucatom težkega orožja. Navzlic temu je bil uspeh na naši strani. Iz motorja ameriškega letala je buhnil plamen, stroj se je zazibal, padel, odlomil vrh telegrafskega droga, se nato še enkrat dvignil, nato pa izginil za hribi. Uro pozneje so nam pripovedovali prebivalci nekega mesteca, da se je letalo spuščalo za gorami proti zemlji in ga niso več videli. Vsak od nas bi se bil rad podal na iskanje, ki bi mu lahko potrdilo, da je letalo sestreljeno. Toda ukaz, ki smo ga prejeli, da moramo takoj naprej proti Tunisu, nam je to za-branjeval. Na naši strani je bil zažgan samo lahek avtomobil. Zadetki, ki so jih bila deležna vsa druga vozila, so bili brez pomena. Ročne granate na avtomobilu, ki je bil tudi prizadet po sovražnem napadu, smo še lahko rešili o pravem času. Ranjencev nismo imeli. S tem uspehom smo bili prav zadovoljni. Popoldne je prevzel nadporočnik K. naše vodstvo. Po udeležbi vojnega pohoda na zapadu je 18 mesecev vežbal vojake v Ju-terbogu in eno noč pred opisanim našim doživljajem je prestal na cesti, kjer smo imeli srečanje z ameriškimi letali, uspešen spopad s sovražnim izvidniškim avtomobilom. Poverjeni smo bili torej izkušenim rokam, pripravljeni na vse. In priložnost ni dala, da bd čakali nanjo. V divjem cik-caku sta poskušala dva Jegaulhsta da bi se peljala mimo našega voza. S par streli j smo jima pokvarili veselje ter si prisvojili j njuno vozilo, s katerim smo takoj ojačili ! našo kolono. Zdaj smo morali mimo cest- i nih zapor in razdejanih potov. Imeli smo ! srečo. Nevarnosti pa smo lepo prebrodili, kajti sovražnik se je v zadnji noči umaknil ali pa je menil, da nas ni več v bližini ter je miroval. To noč nas je tako zeblo, da so nam šklepetali zobje in smo ure do rane zore prebili na prostem v avtomobilih. Potem je bilo zopet mirno. Videli smo pač še nekaj sovražnih letal, toda prometa n3 cesti niso več motili. V nedeljo popoldne smo prispeli v Tunis. Krasno vreme je izvabilo na ulice tisoče prebivalcev, že med potoma so nas Italijani in Arabci prijazno poz Iravljall. v Tunisu pa je postalo veselje italijanskega prebivalstva naravnost brezmejno, medtem ko se zdi, da je Francoze najbolj zanimalo vprašanje, čigave so tuje uniforme. Prvo poveljstvo smo že našli na mestu. Prispelo je tja z letalom. V najkrajšem času je prevzela nemška vojna mornarica pristanišče, že od pomladi dalje so pomagali Nemci v harmoničnem sožitju z Italijani opravljati in preurejati pristanišča v Cirenaiki. Zdaj smo jih zopet zapuščali, pripravljeni za nove naloge in nove podvige. pa a pirotehničnim pripomočkom. Na zemljo ne pade v navpični legi, kajti v tre-notku, ko se loči od letala, vpliva nanjo smer in brzina poleta. Pade torej navzdol v krivulji ki zavisi prvi« od višine, drugič pa od brzine letala, seveda pa tudi od načina seatave in teže bombe same. Lahko rečemo, da vsaka bomba pade lz letala in prispe na zemljo na svoj poseben način. Kadar odvrže letalo bombo lz majhne višine, se nahaja aeropJan ob zadetku bombe skoro natančno nad njo. Treba pa se je ogniti nevarnosti In pa Biti, kako se letalo kreta. Mine, ki ae uporabljajo v pomorski vojni ter predstavljajo posode s približno 500 in več kilogrami teže, mečejo letala le iz majhne višine v vodo. Te mine so namenjene trgovskim ladjam ali pa lahkim vojnim edinicam. Za boj proti oklopnicam ln večjim vojnim ladjam, seveda takšne mine ne zadostujejo. Tu so na mestu torpedi, ki tehtajo približno 700 kg. Od te teže pa odpade na razstreliva komaj 150 do 200 kg. Letalec odvrže torpedo navadno iz višine 20 metrov, pri čemur mora upoštevati razdaljo, smer vožnje in brzino ladje. Ce je vse to pravilno preračunal, gotovo doseže svoj namen. MODA IN DOM Vezena obleka Govorili smo vam že o Izrezanem okrasju, ki ga prišljemo na obleko ln o »mate-lassč-ju«, temu križasto presitemu, toplemu okrasju letošnjih jopic in telovnikov. To veste, da je matelassč podložen z vato ali vatelinom, po novem pa moda podlaga razne vezene cvetlice m ornamente z vato, da izstopijo kakor drobni reliefi. Čeprav ni te vrste vezenje nov izum letošnje mode, temveč smo ga poznali že davno prej, se je vendar moda prav letos s posebno ljubeznijo oklenila tega načina. Na novih popoldanskih oblekah ne bomo torej videle samo različnih aplikacij, temveč tudi dvojno prešite, visoko podložene cvetlice, ki se nam bodo po tolikem času zdele zopet nekaj povsem novega. Eve, tu vam prinašamo skoro samostansko preprosto krojeno obleko. Njeno edino okrasje so po životu in po rokavih posute podložene cvetlice, ki prav na tej preprosti obleki učinkujejo posebno ljubko. SMcbito ročsio delo Zdaj je čas dolgih večerov in brezkraj-nih sivih nedelj, ko se zaman oziramo po soncu, da bi šle na sprehod. Ročno deio — k»pio preizkuienj m Jih uniči Se malo več toplote ali ceko gvsUove, ŠPORT Dodatki od nedelje K tekmam za točke Enajsta nedelja v italijanskem nogometnem prvenstvu pomeni važen mejnik v nadaljnjem razvoju borbe za naslov najboljšega kluba nogometašev. Ta dan je namreč po dveh mesecih m pol moral Livorno odstopiti svoje vodilno mesto onemu Torinu, ki je za izpopolnitev svojega letošnjega moštva žrtvoval največ od vseh udeležencev in so mu vsi tudi prerokovali, da bo njegova moč prej ali slej morala priti do izraza. In zdaj je prišlo tako daleč in verjetno tudi v bodoče ne bo mnogo drugače, vsaj na tem mestu ne! V ostalem je po presledku treh odn. štirih točk za obema na vrhu nogromadena dolga vrsta 8 kandidatov, ki so vsi bolj ali manj tudi na tem, da bi si pomagali na lepša mesta. Seveda jih bo najmanj pol moralo potegniti krajši konec. Zanimivo je in tudi neprijetno za prizadete, da so letos malo pred koncem jesenskega dela tekmovanja vsa tri moštva iz Benečije na zadnjih mestih, medtem ko je lani posebno Venezia spadala med pravo gospodo v tej družbi. še več kakor dolgi komentarji — saj gornji je že drugi v zvezi z nedeljskimi rezultati — povedo suhe številke, ki jim izjemoma enkrat dajemo mesta v najbolj obširni obliki. Stanje tabele v diviziji A ie po XI. terminu naslednje: Torino 11 8 0 3 29 8 16 Livorno 11 7 2 2 20 14 16 Genova 11 6 1 4 31 22 13 Juventus 11 5 3 3 26 20 13 Bologna 11 5 2 4 17 11 12 Ambrosiana 11 5 2 4 13 11 12 Milano 11 3 6 2 12 9 12 Lazio 11 5 2 4 25 24 12 Fiorentina 11 5 2 4 19 18 12 Roma 10 3 4 3 11 16 10 Atalanta 11 4 2 5 12 16 10 Bari 11 3 3 5 11 15 9 Liguria 10 3 2 5 8 18 8 Triestina 11 0 8 3 8 14 8 Venezia 11 1 4 6 8 18 6 Vicenza 11 2 1 8 12 24 5 Ko smo že pri teh neumornih italijan- DiVlII ---I---- ------>--- k poglavju njihove vztrajnosti pripisali še naslednjo podrobnost, ki jo objavlja milanski športni dnevnik in iz katere je razvidno, koliko morajo vsi ti klubi samo prepotovati v eni sezoni, da mi lahko vsak teden zabeležimo toliko zanimivega o tej, prav gotovo najbolj sklenjeni konkurenci sedanjih časov. Ta marljivi računar je sestavil kilometre, ki jih mora vsako udeleženo moštvo prevoziti v teku prvenstvenega tekmovanja v eni sezoni in prišel pri tem do zaključkov, ki še bolj pojasnjujejo, s kakšnimi težavami je združeno to dolgotrajno tekmovanje za nogometno slavo. Najbolj prizadet je s te strani Bari, ki ima na grbi »samo« 24.320 km na sezono ali z drugimi besedami, nekaj več kakor polovico pota okrog sveta. Za Barijem sledita Lazio in Roma z nekaj nad 15.000 km, potem Trie-stina s 14.500 km, nadalje Juventus in Torino (11.192 km), Venezia (10.610) itd. Najmanj napora bo imela letos Bologna, ki mora za vsa gostovanja prevoziti »samo« 8654 km po železnicah. Na vsakih 14 dni 500 km, kaj pa je to za dobrega nogometaša. O stanju v diviziji B pa jutri: * * * Seveda nogometaši po Italiji niso bili edini, ki so zadnjo nedeljo preganjali okroglo usnje. Tudi drugod je bilo živahno po travnikih kakor sredi ne vemo katere sezone. Tako so Štajerci igrali v Mariboru, Celju in Trbovljah. V obdravskem mestu so imeli goste domači železničarji, ki so se pomerili s svojimi stanovskimi tovariši iz Wiener Neustadta. Gostje niso bili slabi, toda spremljala jih je precejšnja smola in tako so izgubili z 0:1. — V Celju so gostovali zagrebški Nemci, ki gojijo nogometno igro deloma tudi v društvu LSV; tudi tamkaj so bili gostje za en zgoditek prekratki in domačini so zmagali s 5:4. — V rudarskem središču Trbovljah je bil odigran povratni dvoboj med Rapidom iz Maribora in domačo enajstorico, ki se je morala — kakor znano — pred tednom dni na Rapidovih tleh zadovoljiti s prav skromnim remisom. To pot je bilo precej drugače; s 6:3 (1:1), so Trboveljčani slavili krepko zmago in dokazali, da so na domačem igrišču popolni gospodarji v še tako težkih situacijah. V nogometnem prvenstvu Donau-Alpen-landa je bila minulo nedeljo odigrana ena sama tekma, ki pa tudi ni minila brez presenečenja Vienna in Reichsbahn sta si z izidom 2:2 razdelila točki, toda Vienna je kljub temu še ostala prva v tabeli. Na naslednjih najboljših mestih sta slej ko prej VAC in Sportklub. Italijanski amaterski boksarji, ki gostujejo zdaj na švedskem, so po dobljenem dvoboju proti eliti švedskih boksarjev nastopili še proti drugi reprezentanci amaterskih boksarjev iz švedske. To pot so zmagali še bolj prepričevalno, in sicer kar s 7:1 točki. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: v visoki starosti 84 let zasebnica Luiza pl-Peballova, 76 letni sodarski mojster Jožef Ivančič in 69 letna hišna posestnica Marija Gornikova. Mariborski stoletnik. V ponedeljek ;e praznoval najstarejši Mariborčan svoj 98. rojstni dan. To je čevljarski mojster Hans Egger. Doma je iz Murave na Gornjem Štajerskem, kjer je v svetovni vojni služilo precej Slovencev. Hans Egger se je svoj-čas boril v Bosni. V srečnem zakonu se mu je rodilo 10 otrok, vendar mu je žena že pred leti umrla. V Mariboru prebiva starček že 72 let ter preživlja jesen življenja v Domu za starčke. O dečvi je v četrtek predavala v mariborskem kinu soproga graškega profesorja Dollingerja. Predavanje so spremljale številne barvane slike. Štajerska narodna noša sega nazaj do leta 1000. Z majhnimi spremembami se je od generacije do generacije ohranila do danes. Predavateljica je zaključila z besedami, naj bo dečva ponos vsake štajerske žene in dekleta Igra narave. Mariborski dnevnik poroča, da je v Svečini pri Mariboru v gozdu našel Matija Berlič tri četrt kilograma težkega jurčka. Obrtniška razstava v Maribora. Preteklo soboto je bila odprta obrtniška razstava tudi za oba mariborska okrožja. K otvoritvi je prišlo mnogo obrtnikov, obrtniških pomočnikov in vajencev in celotno vodstvo štajerskega Heimatbunla z okrožnim vodjo Steindlom na čelu. Dalje so bili navzoči zastopniki državne uprave in vojske, župan Knaus in predstavniki okrožnih starešinstev. O pomenu obrtniških tekmovanj je govoril vodja delovno političnega urada Oskar Hackl. V nedeljo je bil obrtniški sestanek v dvorani Heimatbunda. kjer je bil tudi razglašen uspeh tekmovanja. Bilanca obrtniških tekmovanj na Spodnjem štajerskem, ki so bila v Trbovljah, Brežicah, Celju, Ptuju in v Mariboru, izkazuje 46 zveznih zmagovalcev in 183 okrožnih zmagovalcev. Poroka. V Mariboru sta se poročila Peter Gigler in Lota Kagerjeva. Za varovanje pred nesrečami v vsakdanjem življenju predvajajo v mariborskem kinu na Stolnem trgu vsako popoldne poučne filme. Vstop je vsakomur svoboden. Posebne predstave so prirejene za šolsko mladino. — Nadalje je bil v soboto v Mariboru prirejen film »Rokopis in zna. čaj«. Ob filmu je predaval sodni strokovnjak Siegfried Ranitsch. Za mrtve bodo oglašeni. Štefan Bučar iz Zagorja je menda oktobra 1914 umrl v Galiciji za kolero. Jakob Brate, prav tako iiz Zagorja, je pogrešan od srede decembra 1914, ko je baje ob prehodu čez reko Nestro pri Grodeku utonil ali padel Karel Lukovnja^ iz Negove prj Ljutomeru je pa bil baje 16. maja 1915 pri De-latinu v Galiciji zadet od ročne granate. Uveden je postopek, da bodo ti pogrešanci oglašeni za mrtve. Dva uspela koncerta. V Mariboru je uspešno nastopil znani nemški komorni pevec Herbert Alsen, ki ga je spremljal na klavirju prof. Frisch. V Celju pa se je obnesel simfonični koncert, kj ga je orkester celjskih amaterjev, broječ 40 moči. posvetil Beethovnu. O obeh koncertih poročajo kritiki v superlatvih. Turški tobak za švedsko Poleg Madžarske igra izmed jugovzhodnih evropskih držav Turčija v zunanji trgovini švedske najvažnejšo vlogo. Izmenjava blaga med obema državama se je zadnja leta zelo povečala. Vrednost letošnjega švedskega uvoza iz Turčije se ceni na 90 milijonov švedskih kron. To pomeni, da se je nominalna vrednost uvoza v primeri z zadnjim letom pred sedanjo vojno podese-torila. Na prvem mestu je v turškem izvozu za švedsko tobak, potem pa slede rozine, ki jih je uvozila letos švedska iz Turčije 2000 ton. Tudi kož uvaža švedska iz Turčije mnogo. Izvaža pa v Turčijo v prvi vrsti industrijske izdelke, švedska je imela v Turčiji precej dobrcimetja. izvira-jočega iz prejšnjih klirinških odn-sov. Ta dobroimetja so bila zdaj krita z dodatnimi dobavami tobaka. RAZLOGI — Eni love ribe zavoljo športa, drugi preganjajo dolgočasje, tretji iz strasti, jaz pa da si pomirim živce. A zakaj se ukvarjaš z ribolovom ti? — Jaz bi pa rad tu pa tam ujel ribo. Pretežno mesna hrana je lahko škodljiva ker je v živalskem mesu veliko beljakovin, ki se spreminjajo pri prebavi v kislinske snovi Med živila, ki jih dobivamo od živali, prištevamo mleko, jajca, meso domačih živali in divjačine, ribe, rake, polže žabe in še nekaj manj pomembnih. V tem obsežnem poglavju je najzanimivejši tisti del, ki je posvečen mesu klavnih živali. Poglejmo si, kaj pravi o njem »Hranoslovje« Mr. Adelinde žužkove. Kemična sestava mesa Meso vsebuje 12 do 28% beljakovin, tolšče, rudninske snovi, nekaj ogljikovih vo-danov, živalski škrob ali glikogen (50 do 80%), malo vitaminov A in B, ekstraktiv-ne snovi in klejevine. Od beljakovin je al-bumin v mesnem soku, fibrin pa v krvi in mesnih vlaknih. Preproste gospodinje sicer ne vedo, kako izgledata obe snovi, vedo pa, da juhe ne smejo precediti, ko kuhajo meso in se na površju tvorijo pene. Te pene so albuminske beljakovine in so najvažnejše redilne snovi v juhi. V živalskem mesu je veliko beljakovin, ki se spreminjajo pri prebavi v kislinske snovi. Zato je hrana- v kateri prevladuje meso, lahko škodljiva. Zaradi teh kislin je priporočljivejše, da uživamo meso zmerno in skupno z zelenjavo in krompirjem. Vitaminov je v mesu malo. živali, ki prejemajo v svoje telo vitamine iz raznih rastlin, jih rabijo za svoj organizem. Nekaj vitaminov pa je vendarle v mesu. Največ v jetrih in ledvicah, možganih in svežem mesu. Ekstraktivne snovi imenujemo beljakovine v razkroju, ki se tvorijo v mišicah odraslih živali. Ko meso pečemo, kuhamo, ali pa cremo, se sprostijo in zelo vabljivo diše in so okusne. Juha vpliva zaradi njih poživljajoče na naše živčevje. Zato je ne smatrajo za živilo temveč le za poživilo. Klejevine so v živilskih kosteh in kitah. Pri kuhanju z vodo se spremene v klej. Okolnosti, ki vplivajo na kakovost mesa Kakovost mesa je mnogokrat zelo odvisna od okolnosti, ki nanje meščanska gospodinja ne more vplivati. Na te okolnosti morajo paziti rejci in klavci, čim pa je enkrat meso v njenih rokah, lahko tudi ona s pravilnim ravnanjem vpliva na njegovo kakovost m okusnost. Meso hranimo na hladnem, temnem prostoru. Denemo ga v porcelanasto ali pološčeno posodo. Deska preveč vpija mesni sok. Predno ga rabimo, ga operemo. Vsaka priprava mora stremeti za tem, da izgubi meso čim manj svojih hranilnih in okusnih snovi in sokov. Kuhamo in pražimo ga v zaprti posodi. Meso je okusnej-še, če ga režemo in sekljamo, kakor če ga zmeljemo s strojem. Dobro juho dobimo le tedaj, če pristavimo meso v mrzli vodi, da počasi zavre. Beljakovina zelo pozno zakrkne in pride več mesnega soka v juho. Redilno mesno juho pa dobimo, če kuhamo veliko sesekljanega mesa v dobro pokritem loncu več ur zelo počasi. Taka juha je priporočljiva za bolnike. Prav tako so redilne mesne juhe, če jih zakuhamo. 75 do 120 g mesa na dan zadostuje Koliko mesa naj použije odrasel človek na dan? Z mesom dovajamo telesu potrebno beljakovino. Potrošeno beljakovino nadomestimo s 24 g mesnih beljakovin. Zadostovalo bi naj torej 120 g mesa, če ne bi jedli nobene druge hrane, ki tudi vsebuje beljakovine, če pa jemo poleg mesa še kruh, mleko, jajca, stročnice, kar se skoraj vedno zgodi, pa zadostuje 75 g mesa na dan. Pri tem je treba misliti tudi na ceno me- sa. Meso je običajno dražje, kakor so živila, iz katerih lahko prav tako dobimo beljakovine. Torej bomo raje kupovali druga živila in se zadovoljili s količino mesa, Id nam je neobhodno potrebna. Sestava poedinih vrst mesa Zanimivo je primerjati, kako so poedine vrste mesa, ki ga dnevno uživamo sestavljene. Jasno nam sestavo predočuje naslednja preglednica: beljak tolš. rud. sn. voda govedina 21 13 1 65 teletina 17 1 2 80 svinjina 18 21 1 60 bravina 15 34 1 60 številke predstavljajo odstotno razmerje. Za tolščo in vodo seveda niso trdne. Včasih je vode manj, tolšč pa več oziroma narobe. Najboljšo govedino dajejo rejenl voli, stari 4 do 5 let. Starost mesa lahko presodimo pc barvi mesa. Meso mladih živali je živordeče, starejših pa temnordeče. Teletina je najboljša od dobro rejenega 6 tednov starega teleta. Zlasti izvrstno meso ima tele, ki je bilo pitano s polnim mlekom in jajci. Meso je svetlorožnate barve. Ker je lahko prebavljiva, se uporablja prvenstveno za bolniško prehrano. Svinjina je bakrenordeča. Bravina je meso koz in ovc. Koze ln ko-štruni so najboljši za klanje v jeseni, ko so stari dve ali tri leta. Jagneta in kozlički pa od jeseni do marca v starosti od pet do šest tednov. Meso je svetlordeče. Značilen vonj se izgubi v kvaši z dodatkom ostrih dišav. Kunčje meso je lahko prebavljivo. Barve je bele. Zelo redilno je konjsko meso. Barve je rdeče, ima zelo sočna vlakna in je nekoliko sladko. Konjsko meso se da imenitno pre-kaditi. POZNA JO Ona: — Med nama je vse končano! Nimam ti kaj več povedati. On: — Dobro torej — samo prosim te, izražaj se čim krajše. DVA KRASNA LOKALA vsak za sebe, najlepša točka v strogem centru Ljubljane, SE ODDASTA V NAJEM. Nizka najemnina Sijajna priložnost za dalekovidne trgovce. Prilika, ki se ne povrne. Samo osebne informacije željene — pn RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica štev. 12 u □ □ □ □ a ŽEPNI IN NAMIZNI KOLEDARJI, g BLOKI IN NOTESI VSEH VRST (prodaja samo na □ debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. — Vsa H knjigoveška, kartonažna in galanterijska dela □ »KARTON«, d. z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska 3 3SS--35? ZAHVALA Vsem, ki ste se kakorkoli spomnili moje* ljubljene mamice, gospe Amailjs K^čevar roj. OGORELEC in mene v težki boli, iskrena hvala Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 19. decembra 1942 olj, 8. uri pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. decembra 1942. MILA KOBALOVA ■>■ - Našim prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je dne 11. decembra 1942 ob 17. uri preminula gospa Umrla je najboljša mamica, gospa Konegger Emilija r©j. Lsiie^an vdova strojnika dne 15 decembra 1942. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek. dne 17. decembra 1942 ob M 4. uri popoldne iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. decembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI Pogreb je bil v ponedeljek, dne 14. decembra 1942 ob 11. uri dopoldne iz mirogojske kapelice. ZAGREB, dne 14. decembra 1942. DR. FRAN JENKO, soprog DR. VALENTINA JENKO, hči VOJO JENKO, sin ING. STANKA JENKO, snaha URŠKA, METKA, vnukinje JELKA VRANCIC, hči Geometer RADO VRANCIC, zet FRANCE in MICIKA, vnuka Prosimo za tiho sožalje! • •. S«. . •> v - . ' .'. ''i ■ •' .v&£ ''..veir.-tf.^ mm? i s-r- . Sik »s V ■j v ~*r*L P. a Wodehoaset 50 PODJETNI SAN llnmoiistfifen romaš Večkrat se je zalotila ob misli na popoldanki »luneheon« ... In ker se ji je upiralo priznati, da izvira njeno nenavadno zadovoljstvo iz bližnjega srečanja z mladim človekom, ki ga je pred komaj štirindvajsetimi urami še iz srca sovražila, je sama pri sebi razsodila, da jo tolikanj osrečuje zgolj misel na današnji kuharski uspeh. Do nedavnega se je morala zadovoljevati s tem, kar je našla v jedilni shrambi gospe Winnington-Batesove: kako drugače je bilo zdaj vse! Drugega verjetnega razloga si res ni mogla zamisliti. Končala je pospravljanje obednice in se preselila v sprejemnico. Tu je zbudila njeno pozornost njena lastna slika, ki je kraljevala na kaminskem napušču. Vzela jo je v roke in se z nenadno otožnostjo zazrla vanjo... Iz teh grenkih misli sta jo zdramila dva kratka udarca po vratih. Trkal je pismonoša, ki je bil na svojem drugem obhodu opazil, da ima v torbi pismo, naslovljena na Kayo Derrickovo. Kay je plačala dva penija kazenske poštnine in s pismom v rokah krenila nazaj v salon, nadejaje se, dajo bo važnost vsebine odškodovala za neobičajni razočaral. Pismo je bilo od Willoughbyja Braddocka, ki je s svojo nerodno pisavo in še bolj nerodnimi izrazi vpraševal prijateljico Kayo, aii bi ga nemara hotela vzeti za moža. XVIII Pogovor pri »lunehu« Mali stebrenik v »Savoyu«, ki gleda na dvorišče, je miren, za premišljevanje prikladen kraj, jn ko je i Kay ob eni pa dvajset minut popoldne prišla semkaj, je bila kar zadovoljna, da je prva. Potrebovala je oddiha in samote, in v srcu se ii je malone upirala misel, da bo prihod S^.ma Shotter ja že čez deset minut storil temu čaru konec. Odkar je bila prejela pismo YVilloughbyja Braddok-ka, je mnogo premišljevala o tej zadevi, dokončno pa se ni mogla odločiti ne za ne proti. Ugodno plat stvari je videla v tem, cla je bil prijatelj Braddock že ves čas, odkar so bili njeni možgani začeli misliti, prijeten sestavni del njenega življenja. Nekdaj je ob pomladnih popoldnevih iz-tikala z njim za gnezdi; ob zimskih večerih je igrala z njim vse mile igre otroških let; m, mnogokrat je. kakor smo že povedali, sedela na kakem drevesu ter z ognjevitimi besedami kritikovala kro.i prijateljevih oblek in vzorec njegovih nogavic. Taki spomini imajo prijemljivo vrednost. Ako vzame Willough-byja Braddocka, se lahko zanese, da jo čaka mirna prihodnost. Toda po drugi strani... »Halo!« Mlad človek je bil stopil pod stebrenik in obstal pred njo. V prvem trenutku je mislila, da je Sam, ki jo prihaja motit v njenem premišljevanju; ko se je do dobrega opametovala. pa jc videla, da ima pred seboj mrzko bitje, ki sliši na ime Clauda VVinningtona- Batesa. Z bedasto predrznostjo jo je meril od glave do no.ir. takisto pač. kakor gleda moiki, če nepričakovano sreča dekle, ki mu je v nedaljni minulosti z bogoslovno razpravo iznakazilo obraz. Claude je bil mLvienič šibke postave, toda oblečen po najnove.jši moči. Imel je rnajlma, potuhnjena usta, drobne oči, ki so neumno in zvito pomežikovale, in lase, ki so se v vrsti umetno nakodranih teras vzdigovali nad čelom, poplavljeni z briljantino, kakršno uporabljajo mestni lepotci. Skratka, prikazen, ki bi se je bil kamen usmilil. »Halo!« je ponovil »Ali koga čakate?« Za kratek hip je Kav goreče zaželela, da l?i se mori a vrniti v srečno mladost in pozdraviti nadlež-nika z enakimi izrazi kakor jih je bila uporabila proti Wil?oughbyju Braddocku, ko je šlo za tiste slavne nočne nogavice. Ker pa je bila zdaj odrasla gospodična in ji je spodobnost neprodušno zapirala usta. se je zadovoljila s tem, da je dvignila glavo in mu pogledala v oči. ne da bi kaj črhnila. A ta politika ji ni bila v korist. »Nu. veste.«- je Claude vsiljivo nadaljeval, »mislim, da se nimate za kaj jeziti name... Dajte, da vam povem ...« Kay je opustila politiko molka. »Gospod Bates.« je rekla z ledenim glasom, »se morda spominjate nekega fanta, ki je bil vaš sošolec in se je pisal Sam Shotter?« »Sam Shotter?« se je Claude razveselil dekličine zgovornosti. »O, seveda se ga spominjam... Zelo slab tovariš je bil. Nekega večera sem ga videl v položaju, ki...« »Nu,« je Kay nadaljevala, »čez minuto ali dve bo tu, in če vas najde v tem naslanjaču in mu povem, da ste me nadlegovali, vas bo po vs"»j verjetnosti raztrgal. Da sem na vašem mestu, bi jo ne-utegoma odkurila.« Tudi Claude Bates jo je neutegoma odkuril, ako je s temi besedami zadosti izražena hitri ca njegovih gibov. Pravkar se je še zleknjen valjal po naslanjaču, a čez trenutek ni bilo ne pod stebrenikom ne v bližnji okolici niti sledu o Claudu Winingtonu-Batesu. Ko se je Kay ozrla proti »grill-roomu«, ga je videla, kako je padel na samoten stol in si dolgo časa z rutico brisal čelo. Tedaj se je vrnila k prejšnjim mislim. Claudov prihod jim je bil dal povsem nov pravec, ali bolje, postavil je bil tiste skrite misli, ki so bile dotlej v meglenem, stanju v živo jarko luč... Tu je bilo na primer vprašanje Braddockovih denarnih razmer. Bil je bogat; dekle ki bi postalo gospa Braddock, bi obogatelo, to je, avtomatično bi dobilo tako visok položaj, da ji gizdalini kakršen je bil Claude Bates, ne bi bili več nevarnL To je bila nedvomno nova točka, ki jo je bilo treba šteti prijatelju Braddocku v dobro. Willoughby je bil bogat v vsem obsegu te besede. Mogel ji je pripraviti življenje, kakor ga je imela nekdaj v Midwavsu, življenje, ki je označeno z lepim gradom iz sivega kamna, širnim zelenim parkom in vsem udobjem bivališč angleške gospode, ki rajši živi na kmetih. Toda po drugi strani... S ' ' - Da.yvi.iu flavljen — "» jmnznrcij »Jut.™«; Rtnnkn Virant —■ Za Narodno tiskamo d. d. fcot uskarnarja; Fran Jeran — 2a inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi x Ljubljani •"V*""