garja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K VSO. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslovi Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in «	od 6.-7. zvečer.	::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino. In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: 6nostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od */a6.—‘/a7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 95.
V Ljubljani, v sredo dne 27. septembra 1911.
Leto I.
Pred državnim zborom.
Prihodnji teden, dna 5. oktobra, se odpro zopet vrata poslanske zbornice, Predsednik dr. Sjlvester in baron Gautsch mislita, [da sta s tem napravila kdove kakšno koncesijo socialnim demokratom, ki so predlagali, da naj se skliče parlament takoj. Ali gospodje, ki so hoteli zavlačiti parlamentarno zasedanje še do konca oktobra, bi sedaj ko goni beda na vseh straneh ljudstvo v obup in ga navaja na de-speratne Sine, vendar lahko spoznali, da je bila odgoditev do oktobra sploh velika napaka In napačno je bilo vse mišljenje, iz katerega se je porodil sklep.	°
Ko je dr. Sylvester naznanil, da skliče zbornico dne 5. oktobra, je gotovo storil sporazumno z ministrskim predsednikom. Konfe-
™ * ua .e a' ! 86	0 stvari le posvetovala,
nnHai u /	• 80 'zre'ia^ 8voja mnenja in
p ja i tudi svoje predloge, bilo je celo očitno, e T. ja ne J** upirala takojšnjemu sklica-ju. AU datum je določil predsednik dr. Syl* ▼(•er, ne da bi bila konferenca glasovala o tem. Se preden so se bili načelniki sešlil so pa že časopisi naznanjali, da bo prva seja dne 5. oktobra. Vsekakor se je to vjemalo z željami vlade.
Ali pametno ni bilo in koristno tudi ne. Da bi bili izgredi na Dunaju in v drugih krajih najbrže izostali, če bi bilo obupauo ljudstvo videlo, da poslanci, ki dobivajo ves čas svoje diete, tudi kaj delajo in sicer da delajo za stradajoče prebivalstvo, je več kakor verjetno. Nekoliko ljudi ne bi bili morali odnesti na otakrinško pokopaličče; nekoliko se jih ne bi v bolečinah zvijalo po bolnišnicah in mnogo, mnogo jih ne bi moralo romati na tedne, mesece in leta v ječe.
■Toda to je le en del škode, ki jo je povzročilo prekasno sklicanje zbornice. Zamuda ima lahko še drugačne posledice.
Vlada se postavlja na stališče, da se mora najprej ona pogajati z Ogrsko, češ da ima potem šele parlament materiala za svoje po-svetovauje. To je tisto nedemokratično in tudi neustavno staličče, ki ga opažamo pri naših .dah sploh, pri tiautschevi ravno tako kakor kit	6'08P0d	baron niti ne opaža,
0 ga to neutemeljeno stajišče slabi in kako mu Janije zaslombo.
mm« Kfaianle med Avstrijo in Ogrsko je ozi-
eentinskoPmtrebn0' Ne bi ?a bil° treba Ia ar' na Dodlaei™Hv»’ katero bi dal gospod Gautsch ouvrm vJLii .. avnozborskih sklepov lahko eno-
l Zn Jfi2h V Trst’ se “ M bi* zam°tal
T tisto napačno teorijo, da je tudi vtem vpra-
*ani!Un°i	k ^bl>en Hedervaryja. Ali po-
,r. n , *.	6	res	popraviti	veliki	greh,
ki je n\ storjen v trgovinski pogodbi s Srbijo. Za .zprernerabotepogodbe Da tak način, da
se omogoči večji uvoz čez Savo, je treba sporazuma z Ogrsko, torej pogajanja.
Baron Gautsch si zamišlja stvar tako, da se najprej pogodi z madjarskimi mešetarji; potem pove parlamentu, kaj da je dosegel, zbornica pa naj reče: Amen. če se začenja, kupčija Jtako, kakor jo je začel naš ministrski predsednik, tedaj morajo tudi barantači onkraj Litve spoznati, k^m pes točo moli. Na Ogrskem vedo, da se vladne večine navadno pokoravajo, če stopa vlada z gotovimi dejstvi prednje. Zakaj odklanjati v takem slučaju, kar je vlada sklenila, se pravi nastavljati vladi nogo in jo siliti, da odstopi. Ni se torej čuditi, da prihajajo madjarski posredovalci z oderuškimi pogoji iu skušajo izsiliti od Gautscha odkupnino kakor roparji za svojega ujetnika.
Stališče Avstrije in Ogrske je v draginj-skem vprašanju popolnoma različno. Pogajanje med njimi je pravzaprav dvoboj, v katerem so Madjari na boljšem.
Močno bi se to izpremenilo, če bi bila vlada najprej sklicala državni zbor in šla potem na pogajanje, oborožena s parlamentarnimi sklepi. Ge je Gautschu res na tem, da pomaga avstrijskemu prebivalstvu, tedaj bi bil moral izvoliti to pot. Opirajoč se na zahteve in sklepe avstrijskega parlamenta, bi lahko nastopil v Budimpešti kot gospod, ki ima za sabo moč. Brez parlamenta hodi na Ogrsko kot prosilec in zato ravnajo Madjari z njim kakor z beračem.
Zdaj seveda ne bo seje pred 5. oktobrom. Ali na splošno začudenje javljajo, da je na dnevnem redu te seje reforma državnozborskega opravilnika. To izgleda kakor kljubovanje, ki je zlasti v sedanjem trenotku zelo neumestno. Socialni demokratje so zahtevali sklicanje drž. zbora zato, da sklene korake proti draginji. In naj se sodi o vplivnosti socialne demokracije, kakor se hoče, to se ue more poreči, da je v tej zahtevi vse ljudstvo složuo z njo. če je bila vladi reforma opra-vilnika tako važna, naj bi bila poklicala poslance prej na Dunaj. Zdaj ni časa za opra-vilnike in druge vladne bolečine. Zdaj ima ljudstvo važnejšo zaktevo, in se se glasi : Kruha 1
Državni zbor ima zdaj dokazati, da se zaveda svoje glavne dolžnosti. Baron Gautsch pa naj pazi, da si ne opali prstov. To, s čimer se igra. ie ogenj.
Socijalisti proti vojni.
O	u r i h , 25. septembra.
Včeraj je mednarodna socialistična konferenca nadaljevala svoje že naznanjeno posvetovanje. Komisija, ki je bila v soboto izvoljena, je resumirala predloge in mnenja, ki so se po-
kazala na sobotni razpravi glede na raaročan-sko vprašanje in mednarodne konflikte. Konferenca je o teh predmetih sprejela sledečo resolucijo:
Od kapitalistične pohlepnosti po deželah frivolno povzročeni kolonialni konflikt zaradi Maroka je postavljal cele mesece večino kulturnih dežel pred nevarnost bratomorne vojne z vsemi| njenimi groznimi posledicami, četudi je ta nevarnost trenotno zmanjšana, vendar niodstranjena in se trajno kaže kot kronično stanje kapitalistične družbe, ki postane vsak hip vsled novih dogodkov lahko akutno. Organizirani proletariat pa noie vojne in bo z vso svojo silo nastopil za mir. Mednarodno socialistično tajništvo z zadoščenjem priznava, da se je socialistični proletariat onih dežel, ki so prizadete od vojne hujskanje, zlasti v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji in Španiji z največjo eneržijo postavil proti zločinskemu blaznenju vojnih hujskačev ter se s svojimi mogočnimi in neustrašenimi demonstracijami izkazal kot uspešen činitelj Bvetov-nega miru.
Mednarodno socialistično tajništvo pričakuje, da bo razreduo zavedni proletariat tudi v bodoče z naraščajočo silo izpolnjeval svojo delavnost, organiziral razredni boj delavstva in izpričeval mednarodno vzajemnost delavskega razreda.
Mednarodno socialistično tajništvo kliče vsem narodnim odsekom internacionale, zlasti v onih deželah, ki so moinentano prizadete po maročanski aferi in po drugih kolonialnih konfliktih — v Nemčiji, Augliji, Franciji, Italiji, Turčiji in Špauiji — v spomin resolucije njih deželnih kongresov ter mednarodnih kongresov v Stutgartu iu Kodauju zoper vojno, pa spominja zlasti na sklep stutgartske resolucije, ki se glasi:
Če bi vendar izbruhnila vojna, je dolžnost delavskega razreda in njegovih parlamentarnih zastopnikov, nastopiti za to, da se kmalu konča in z vsemi močmi delovati na to, da se po vojni povzročena gospodarska in politična kriza izrabi za vzbujenje ljudstva in tako pospeši odstranitev kapitalističnega razrednega gospodstva.
Mednarodno socialistično tajništvo se zanaša, da bodo sodrugi v omenjenih deželah zase in v zvezi s sodrugi ostalih prizadetih dežel sodelovali, da se prepreči izbruh vojne. Obenem poživijo mednarodno socialistično tajništvo socialistične stranke, da organizirajo protestno gibanje proti vsakemu razširjanju kolonialne posesti evropskih držav z diplomatičnim mešetarstvom, ki se pripravlja za hrbtom narodov in Djih parlamentarnih zastopstev, da bi z novim poostrenjem narodnih nasprotij ustvaril nove vojne vzroke za bodočnost. Konferenca
sklepa, da ima mednarodno tajuištvo tudi T bodoče povzemati iniciativo za 'mednarodne nastope proti vojni sporazumno s socialističnimi strankami ter z vsemi sredstvi, ki so ma na razpolago, pospeševati gibanje proti vojni...
Konferenca je rešila še nekatere druge zadeve in sklenila tudi resolucijo o draginj-skem vprašanju, katero še sporočimo.
NOVICE.
* Tri deške šole, ki jih je ustanovilo društvo „Komen8kyu, je dal dunajski krščansko socialni magistrat zapreti. Za pretvezo mu služijo zopet „higjjenični nedostatki“. Naši klerikalci, ki imajo večne skrbi za razmere t socialno demokratični stranki, bi se tukaj lahko malo pobrigali za narodno pravičnost svojih krščansko socialnih ljubljencev.
* Prva šolska zobna klinika na Du-najn. Šolska higijena bo lahko v kratkem zaznamovala velik napredek. Avstrijska higijena v šolah zgfradi v Htltteldorfu pri Dunaju šolsko zobno kliniko za revne otroke 13 mest* nega okraja, zlasti iz Baumgartna, Hackinga in Htitteldorfa. Ista družba namerava zgraditi prihodnje leto ravnotako kliniko v ottakrinškem okraju.
* O internacionali nacionalcev je poročalo meščansko časopisje: „Na Dunaju zboruje sedaj na narodni podlagi osnovana koalicija železničarskih organizacij, ki obstoja iz nemško-avstrijskega društva železniških uradnikov, iz državne zveze železničarjev in iz slovanske Lige, katera zopet obsega češke, poljske iu slovenske železničarske organizacije. V vseh vprašanjih 6e je dosegel popolen sporazum iu so sestavili memorandum, ki ga predlože vodji železniškega ministrstva dr. pl. R<Mlu.“ To je njih komunike in poleg tega se te narodue laži-organizacije še bahato tolčejo po prsih, češ, da se nemške, češke in poljske organizacije strnile v močno falango, tako da tvorijo močan jez in protiutež socialnodemo-kratičuim organizacijam Kakšen namen zasleduje ta sveta zveza vseh narodnošovinističnih laži-organizacij v boju železničarjev proti vladi? Tajne in temne sile, ki so skovale to čedno in plemenito zvezo, morajo res biti tako močne, da so brez obotavljanja vrgli svoje narodne ideale med staro šaro. Toda internacionalna družba za vzd ževanje nacionalizma bo zaman vodila boj proti socialni demokraciji namesto proti vladi. Bodočnost postavi to čedno družbo v pravo luč!
*	Državne tajnosti t nočni omari. Nekdanja saška princeziuja, sedaj gospa To-selli priobčuje v pariškem „Matinu“ dolgo morsko kačo, ki ji je nadela bobneč naslov »Zgodov.na mojega življenja". Nekdanja prin-
SUK81M GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Ali na poti vara bom! — je odgovoril s šibkim glasom.
— Kar molčite; bolje bo za vas . . .
Mati je stopila vzad za Sofjo in po-
loživši roke na njena pleča se je smeje ozrla ▼ bledo obličje raujenčevo in pripovedovala, kako se mu je bledlo na vozu in kako jo je Ivan^6'* 8 svojimi neprevidnimi besedami, rola p?8'.ušal, njegove oči so mrzlično go-’	J0	cmokal	in	tiho	izrekel:
  p • kakšen bedak!
ustiva vas samega! — je rekla Sofja
,	,a v Jedilnico in tam so dolgo be-
sedovali o dogodkih dneva. Ta drama jim je bilaze močno oddaljena; uverjeno so'zrli v bodočnost in se razgovarjali 0 jutrišnjih nalogah. Obrazi njihovi so bili utrujeni, misli pa bodre, in govoreč o svojem delu ljudje niso skrivali nezadovoljstva s seboj. Doktor se je nemirno premikal na svojem stolu semintja in le s težavo blažil svoj tanki, ostri glas:
— Propaganda, propaganda! Te je premalo, delavska mladina ima prav! Na širšo podlago je treba postaviti agitacijo ... delavci imajo prav, pravim . . .
Nikolaj mu je čemerno odgovoril:
— Odpovsod prihajajo tožbe o pomanjkanju literature, a mi ne moremo ustanoviti
poštene tiskarne. Ljudmila dela na vse pretege in gotovo nam zboli, če ji ne preskrbimo pomočnikov .. .
— A Vjesovščikov? — je vprašala Sofja.
— On ne sme v mesto . . . Vjesovščikov začne šele v novi tiskarni... a zanjo je treba še drugega človeka . . .
— Kaj pa jaz? — je vprašala mati po
tiho.
Vsi trije so se ozrli nanjo in molčali nekaj trenotkov.
— Dobra misel! — je vzkliknila Sofja živahno.
— Ne, to je pretežko za vas, Nilovna!
—	je suho dejal Nikolaj — zapustiti bi morali mesto, pustiti obiskovanje Pavla in sploh...
Vlasovka je vzdihnila:
— Za Pašo bi	to ne	bila prehuda	izguba .. . a meni ti obiski le	trgajo	srce!	. . .
Govoriti itak ne smeš o ničemur . . . kakor neumna stojim pred	svojim	sinom	... a	uradniki ti zijajo v usta	in preže —	če ne	zineš
katere preveč . ..
Dogodki zadnjih dni so jo utrudili; ko je sedaj slišala o možnosti, da živi izven mesta, daleč od teh dram, je željno pograbila za to možnost.
\ A Nikolaj je prekinil ta razgovor.
— O čem premišljaš, Ivane! — se je obrnil k doktorju.
Doktor je vzravnal nad mizo nizko sklonjeno glavo in mrko odgovoril:
— Premalo nas je, to je vae! Neobhodno je, da se resnejše oprimemo dela... in da
pregovorimo Pavla in Andreja za beg; predragocena sta oba, da bi brezdelno sedela . . .
Nikolaj je namrščil obrvi, zmajal z glavo in se ozrl na mater. Razumela je, da jim je neprijetno ob njeni prisotnosti govoriti o Pavlu, zato se je poslovila iu odšla v svojo izbo užaljena, da za njeno željo ni bilo zanimanja. Z odprtimi očmi na postelji leže se je je ob tihem šepetu glasov lotil nemir.
Pretekli dan je bil mračen, nerazumljiv in poln zloveatnih znamenj; težko ji je bilo misliti nanj, odrivala je od sebe mračne vtiske in mislila na Pavla. Rada bi ga videla na svobodi, a hkrati se je prestrašila; čutila je, da se vsenaokolo priostruje- giblje in da groze hudi spopadi. Tiha potrpežljivost ljudi je zginila odstopivši svoje mesto napetemu pričakovanju ; očitno je naraščala razburjenost, rezke besede so padale, odpovsod je velo nekaj novega, vznemirljivega . . . Vsak oklic je zbujal na trgu, v prodajalnah, med uslužbenci in rokodelci živahne razgovore, vsaka aretacija v mestu je zbujala plašen, časih nezaveden, sočuten odmev v pogovorih o vzroku aretacije. Vse pogostejše je slišala med predprostimi ljudmi besede, ki so jo časih strašile: punt, socialisti, politika — porogljivo so jih izgovarjali, ali za posmehom se je skrivalo radovedno vprašanje;
—	z zlobo, — in za njo je zvenel strah; — zamišljeno, z upi in z grožnjo .. . Počasi, a v širokih krogih so se širili valovi po postanem življenju, dramile so se zaspane misli in običajno, prisiljeno mirno razmerje do dnevnih dogodkov se je omajalo. Vse to je videla jas-
nejše od drugih, ker je bolje od njih poznala obličje življenja, ker mu je stala bližje; ko je opazila na njem gube premišljevanja in razdraženosti, se je radovala in bala. Radovala se je, ker je vse to smatrala za delo svojega sina, bala se je, ker je vedela, da zapusti vši ječo stopi na najnevarnejše mesto . . . in dar pogine.
časih se je razrasla sinova podoba kakor pravljični orjaki; v sebi je ziruževala vse poštene in smele besede, kar jih je čula, vse ljudi, ki so ji bili všeč, vse junaštvo in svetlobo, kar je je poznala. Prevzeta in ponosna je v tihem razkošju poljubovala to podobo in nadepolno mislila:
— Vse bo dobro . . . vse!
Njena materinska ljubezen se je razgorela in stiskala srce do bolečin, zavirala ljubezen do ljudi in jo sežigala, in namesto velikega čuvatva je v sivem pepelu nemira plašno trepetala utrujena misel:
— Pogine .. . propade . . .
Pozno je zaspala, 8 težkimi sanjami; zgo daj zjutraj se je zbudila s trganjem v udih in z bolečinami v glavi.
XIV.
Opoldne je sedela v jetniški pisarni Pavlu nasproti in ogledovala skozi meglo v svojih očeh njegovo bradato obličje čakajoč ugodne priložnosti, da mu izroči pismo, ki ga je stiskala med prsti.
_______________________ (Dalje.)
cezinja je sedaj v denarnih stiskah in kakor po navdibnjenju sv. Duha je Začela pisati spomine iz svojega burnega življenja. Piše spomine. ali ta »špekulativna" princezinja je zlorabila tudi nemške socialiste za svojo lažnjivo obrt. O saških socialističnih voditeljih piše sledeče budalosti: „Nekega dne (stvar se je baje godila 1. 1904 po begu priucezinje) se mi je sporočilo, da želita dva moža z menoj govoriti.
Ko sem ju sprejela, sta mi dejala, da sta sa-ška socialistična voditelja in je le od mene odvisno, da se posreči njuna misija. To me je zanimalo in sem ju prosila pojasnila. »Kraljevska visokost", je dejal oni, ki je izgledal kot voditelj, »prihajava, da vas pregovoriva za povratek na Saško pod našim varstvom. Mi imamo moč, da vržemo sedanji režim. Naši načrti so skrbno in že dalj časa izgotovljeni. Pojdite z nami! Trenotek je ugoden. Maščujte se nad svojimi sovražniki in postanite rdeča kra*ljica saškemu narodu, ki Vam je ostal zvest in udan. Mi poznamo slabe točke ustave in vemo, da Vi — Vi ediua poznate želje in potrebe ljudstva. Mi Vam vrnemo Vaše otroke. Vašo srečo. Ne zavrnite nas!“ — je pristavil razburjeno. — »Sledite glasu svojega srca in ne trpite, da bi še nadalje pl. Metsch sramotil Vaše življenje. Vrnite se nazaj kot naša Luiza! Tisoč rok Vas bo sprejelo, tisoč glasov pozdravilo. Vrnite se in pomagajte nam vpeljati reforme Uničite duhovniško moč in osnažite dvor pred množico prilizoval-cev in parazitov, ki skušajo s vsemi silami Vas uničiti!" — Globoko sem bila ginjena in za nekaj minut me je obvladala maščevalna strast. Ali premagala sem se iu mirno, a odločno odgovorila: »Iz dna srca se vam zahvaljujem ; toda ne morem sprejeti vašega predloga. Kes je, da trpim po nedolžnem, toda kakšno ceno bi zahtevalo maščevanje? Nočem je plačati z degredacijo svojera soproga ..." Na socialista je moja izjava napravila velik vtis iu mi nista mogla zakrivati svojega presenečenja. Vendar ta dogodek mi je posazal, da me saško ljudstvo še ljubi in to mi je bilo v veliko tolažbo." — Mislimo, da noben »Ma-tinov" bralec ne verjame tem čenčarijam. Pro-kleto bi morala slaba presti saški socialni demokraciji, da bi iskala pomoči pri »degradi ranih kronanih glavah". Mogoče pa sta bila ona »dva socialista" posnemalca slavnega k5 peniškega stotnika in sta hotela potegniti za nos princezinjo.
* Mednarodni kongres hotelirjev se se otvori 17. oktobra t. 1. v Berlinu. Udeleže se ga tudi nekateri avstrijski hotelirji. Ce tudi slovenski, nam ni znano.
* Francoska oklopnjača „Libert6“, ki je bila v pondeljek zjutraj v tulonski luki uničena, je veljaja 100 milijonov frankov. Vsa škoda, ki jo ima republika vsled te katastrofe, pa znaša 60 milijonov. Oklopnjača »Republi-que“ je tako poškodovana, da so jo morali z največjo naglico spraviti v dok. Vsa tulonska luka je posuta z ostanki ponesrečene ladje, tako da se rešilni Čolni komaj gibljejo. Tudi neki čoln lučuega ravnateljstva, na katerem je bil lučni mojster s petimi mornarji, je izginit, pa mislijo, da je tudi ta postal žrtev katastrofe. Skoraj vse ladje, ki so bile v luki, so vsled eksplozije več ali manj poškodovane. Vzrok nesreče je še neznan.
* Francoskih mornariških katastrof je bilo zadnja leta veliko. Dne 20. aprila 1906 je pri artilerijskem streljanju na ladji »Cou-ronne" nastala eksplozija, vsled katere je bilo
5	mrtvih in 16 ranjenih. Dne 2. avgusta 1907 je zahtevala zopet eksplozija na tej ladji 3 mrtve in 6 ranjenih. In zopet na tej ladji je bilo dne 12. avgusta 1908 na enak način
9	mrtvih in 19 ranjenih. Dne 12. marca 1907. se je na ladji »Zena" vžgal smodnik ter jo razdejal. Takrat je poginilo okrog 200 mornarjev. Dne 22. septembra 1908 je bilo na »Latouche Treville" pri streljanju iz topov 14 mrtvih. Šele pred kratkim — dne 21. t. m je bil na podoben način na ladji »Gloire ubit. en mornar, 15 pa ranjenih, od katerih so potem še 4 umrli. Mnogo nesreč je imela Francija s podmorskimi čolni. Meseca julija 1905 se je v luki Bizerte potopil podmorski čoln »Farfadot" s 13 mornarji. Pentnajst me secev pozneje je imela enako nesrečo skoraj na istem mestu podmorska barka »Lutie"; z njo je poginilo 16 mornarjev. Dne 27. maja 1910 je paketna ladja »Pas de Galais" trčila ob podmorski čoln »Pluviose", ki se je takoj pogreznil in z njim 27 mož. Katastrofa oklop njače »Liberte" pa presega vse dosedanje
*	Milijonske goljufije. Velikim rijam je prišla na sled pariška policija. V Parizu je zaprla dva elegantna kapitalista, katerima se je posrečilo z izdajanjem akcij neobstoječih delniških družb izvabiti malim kapitalistom in varčevalcem okrog dva milijona frankov. Eden sleparjev se imenuje Palmarin, v resnici Jožef Gabriel Asquaschad iz Leona na Španskem, bivši advokat, ki je bil že trikrat pred sodiščem zaradi goljufij in ponarejanja listin in obsojen na 11 let ječe. Njegov »kolega" je bivši mornariški častnik baron Adriau Konstantia Vinter. Mnogo nesrečnih žrtev je med duhovništvom, ženstvom in čast niki.
*	Koliko je mati vredlna ? To vprašanje so prav originalno rešile švicarske železnice. Okrožno železniško ravnateljstvo št. II. je ponudilo dvema nedoraslima otrokoma za nsater, katero je povozil in usmrtil v Grellin-genu tovorni vlak za odškodnino 200 frankov (180 kron).
Ljubljana in Kranjsko.
—	Še en shod zaradi draginje priredi socialno demokratična stranka v Liubljaui, preden se snide državni zbor. V četrtek ima zbornica svojo prvo sejo po dolgih počitnicah in poslancem kakor vladi je treba osvežiti spomin ter jih prepričati, da ni v Avstriji za sedaj nobenega bolj perečega vprašanja od draginje. Zima se je približala, ljudske skrbi so dosegle vrhunec in zavlačevanja mora biti zdaj konec na vsak način. Culi smo zadnje čase vesti o novem pogajanju z Ogrsko, poročali so, da je tudi Kuhen Hedervary spoznal potrebo resnih korakov proti draginji, da je celo priznal nujnost uvoza mesa, ali gotovosti pričakuje ljudstvo od parlamenta. Od svojih zastopnikov ima pravico zahtevati, da store svojo dolžnost, ki so jo prevzeli, ko so se dali voliti v državni zbor Zlasti pri nas pa je beseda na adreso poslancev potrebna, ker so bili ravno naši klerikalci doslej na prvem mestu med zastopniki one politike, kateri so pripisati najbujše posledice draginje. Shod je sklican za nedeljo na vrt Narodnega doma in bo na željo žen, ki so dopoldne zadržane doma, popoldne ob pol 3. Veliko zanimanje vsega zavednega delavstva v Ljubljani in okolici je porok, da bo ta shod mogočna manifestacija, ki bo izrazila pravo mišljenje delavnega ljudstva. Kakor vse manifestacije, ki jih je priredila socialna demokracija v Ljubljani, se bo tudi ta izvršila dostojno, zakaj zavedno delavstvo hoče pokazati, da je zrelo in da ve, kaj in kje ima zahtevati. Napraviti hoče s svojo manifestacijo vtisk ter je prepričano, da doseže ta cilj najbolje, če pokaže svojo čvrsto odločnost, pa tudi svojo vzorno disciplino, ki ga je od nekdaj odlikovala. Zato smo prepričani, da sejbo naše delavstvo udeležilo tega shoda v največjem številu, ter mu na ta način dalo tisti pomen, ki mu gre.
— Vse ljubljanske In okoličanske organizacije so naprošene, da takoj naznanijo političnemu odboru svoje reditelje za ne deljski shod. Reditelji bodo povabljeni ua sestanek, kjer dobe vsa potrebna navodila.
— Gorenjska motiva. V izložbi tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici vidimo dve lični sliki (akvarela) predstavljajoči: »Motiv iz Dovjega na Gorenjskem" in »Farna cerkev v Ratečah na Gorenjskem". Sliki sta delo realca gospoda Stanka Peruzzija, mlajšega brata slo venskegav umetnika g. prof. Svitoslava M. Peruzzija. čestitati je mlademu nadarjenemu raz stavljalcu, ki je v srečni izbiri motiva pokazal svojo marljivost in čut do lepe upodabljajoče umetnostii Sliki sta naprodaj, bilo bi zelo umestno, da prideta v last kaki javni zbirki.
—8 —
— Znano Ano Kranjc so včeraj dopoldne zopet vtaknili v preiskovalni zapor. Za pletena je bila, kakor je čitateljem sigurno že znano v tisto kazensko stvar, ki jo je uganja
lo	več žensk tako, da je s pismi ali pa pod pretvezo, da so priporočene od znanih, veči noma duhovskih oseb. izkušale izvabljati denar in tudi druge reči občinstvu. Takrat je bil zapleten v vso stvar vpokojeni ižanski župnik dr. Mauring. Tisto delo, iki so opravljale do-tične ženske takrat po Šiški iu Vodmatu, se je sedaj pričelo po Trnovem in Krakovera Vsekakor pa Kranjc ne more biti sama, nego je morala imeti tudi sedaj večjo družbo, ki ali iz nevednosti ali v sporazumljenju opravlja njena naročila. Znana sta nam dva slučaja Na krakovskem nasipu je poslala neko žensko k gospodični, da naj ji posodi 20 K, ker je v silni stiski. Povedala je tudi, da jo je njej priporočil kanonik S. iz Šenklavža in pa dr. Mauring, češ da je ona dobrega srca. Prosilka je namreč v veliki potrebi, ker je mlada po rodnica. Bati se ji ni treba ničesar, v štirih dneh naj pride k njej pa ji denar vrne. Tako je dobila denar. Dogovorjeni dan je prišel, a tisti dan Kranjčeve ni bilo doma. Približno na enak način je izvabila tam v bližini prodajalki tobaka enak znesek, in sicer je tam trdi la, da ima amerikanski denar in da kakor hitro ga menja, pa ji vrne posojeni dvajsetak, Pojavljale so se pa pretekle dni v teh okrajih mlade ženske po raznih hišah, ki so skušale pod raznimi pretvezami dobiti stika s čisto tujimi rodbinami. Tako je n. pr. neka komaj 17 ali 18 letna gospodična prišla k neki rodbini s pismom, ki se ni prav nič tikalo dotič-ne rodbine, ter izredno prijazno izkušala, kako bi se seznanila. Neka druga ali pa drugače oblečena gospodična je pri drugem obisku pripovedovala, da jo je poslal neki šenklavški gospod zaradi neke ljubljanske gospodične, ki je noseča iu prosi za svet, kako bi se napravilo, da bi ne bilo treba dotični gospodični službe prekiniti. Dobro da bi plačala, če bi kdo nasvetoval, kako in kaj je treba. — Vse to kaže, da so bili tudi to premeteni poizkusi,
kako bi se zapletle posamezne osebe v mrežo, da bi ne mogle več ven in da bi bilo delovanje najbrže Kranjčeve bolj varno in bolj uspešno. Kranjčeva je še mlada, 25 letna ženska in krepkega zdravja, a kakor je videti jako premetena in tudi lahko nevarna. Zadnjič je bila kaznovana s sedemtedenskim zaporom. Vsekakor je omrežje premetenk nekoliko obširnejše, kakor kažejo vsa znamenja. Občinstvo naj bo torej pozorno.
Vinsko trgatev priredi strokovno društvo krojaških pomočnikov v Ljubljani v nedeljo, dne 1. oktobra 1911 v restavraciji g. Matjan, Turjaški trg (bivši katoliški dom). Po trgatvi ples in druge zabave. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 30 vin. Na mno-
gobrojno udeležbo vabi odbor.
— Časnikarski banditje. Sodrug Ivan Klemenčič nas prosi za priobčitev sledeče izjave: »Jutro" z dne 24. t. m. je pisalo: »Zelo so se Šiškarji začudili, ko sta včeraj v bratski vzajemnosti korakala sodrug Klemenčič in klerikalec Kadunc k volilki I. razreda po pooblastilo. Pooblastilo sta tudi dobila, kako si ga bosta delila, to bode pa že »Zarja" uaknadno poročala." — 100 kron nagrade dam podlemu lumpu, ki je zagrešil to nesramuost, če dokaže resničnost svoje trditve. S Kaduncem nisem govoril že 14 dni.
— Izgubljeno. Na nedeljski veselici v Narodnem Domu" je bila izgubljena rjava
denarnica, v kateri je bilo nekaj drobiža in pa več važnih listkov. Pošteni najditelj naj jo izroči proti nagradi v našem uredništvu.
— Nesreča. Ko je v nedeljo sedel paznik Fran Golič na stolu pred obrtno šolo, mu je prišlo slabo, vsled česar je padel s stola in se nad desnim očesom tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno boluico.
— Nevarna šala. V nedeljo je v neki gostilui neki gost svojemu gospodarju iz žepa vzel nabasan samokres ter z njim za šalo pomeril na svojega sogosta. Da se je ta, kakor tudi celo omizje,, zelo prestrašilo, je razumljivo.
— Z oreha padel. Včeraj zjutraj je splezal na Poljanskem nasipu 131etni šolski učenec Ejnil Plut ua oreh. Ko je bil že kakih šest metrov visoko, mu je spodrsnilo, vsled česar je dečko padel ua tla, si izbil pri tem dva sprednja zoba in se na spodnji čeljusti tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
— Letalec in časnikarjeva žena je naslov senzacijski drami, ki se predvaja do četrtka v Kinematografu »Ideal" samo pri večernih predstavah. Drama nam predočuje iju-bavno razmerje med časnikarjevo ženo in zra-knplovcem, maščevanje njenega moža itd. De-
anje se vrši večinoma na prostem, na vrtu, na vzletišču in visoko v oblakih Film je okoli 1000 metrov dolg, velikansko umetniško delo. Drama je izborno zasnovana, od začetka do konca izvedena z življensko resničnim slikanjem duše. Ker si je to sliko ravnateljstvo nabavilo z velikimi stroški, jo priporočamo v obilen po-set. Pristop šolski mladini ni dovoljeD.
— Ubil se je 19letni posestnikov sin'Lovrenc B;zil iz Pogieda, občina Moravče. Padel je 19. t. m. z oreha in bil takoj mrtev.
— Mrlič t Blejskem Jezeru. Minulo soboto so potegnili iz Blejskega jezera pred topliškim hotelom vtopljenca, ki je ležal že nad teden dni v jezeru. Mrtvec je leta 1873. v Ljubljani rojeni izvošček Ferdinand Pirc. ki je služil kot kočijaž na Bledu, a pustil službo 13 m. m. Pirc je bil baje vdan pijači in je najbrže v pijanosti padel v jezero in utonil
ŠLsgersko.
— Ponk na ljudskih šolah občine Trbovlje se prične dne 2. oktobra 1911. Z ozirom na to je krajni šolski svet v Trbovljah izdal nastopuo okrožnico: V ljudsko šolo sprejeti otroci morajo v predpisanem učnem času šolo redno obiskovati. Dovoljenje, da sme kdo izostati, je praviloma izprositi poprej, za posamezne ure pri dotičnem učitelju, za en posamezen dan pri razredniku, za 3 dni pri voditelju šole in sicer v enem polletju. Roditelji in njih namestniki naj obvestijo razrednika o vsakem nepričakovanem zadržku otroka brez odloga ustno ali pismeno ter po resnici nazuanijo vzrok. Za opravičevalue izgovore veljajo zlasti: 1. otrokova bolezen, 2. ako zbole osebe, ki stanujejo s šolskim otrokom v istem hišnem gospodarstvu ali po okoluosti v isti hiši in je s tem združeua nevarnost okužbe; 3. bolezni roditeljev ali drugih ro ibinskih udov, ako nujno potrebujejo otrokovo postrežbo j 4. ako kdo v rodbini ali sorodstvu umre ali se kaj izrednega dogodi; 5. slabo vreme, ako je otrokovo zdravje v nevarnosti; 6. tako slaba pot v šolo, da se po njej ne more hoditi. Glede na obravnave šolskih zamud se naznanja sledeče: Takozvani opominski listi se ne bodo več pošiljali. Starši in njih namestniki se poživljajo, najkasneje v 8 dneh od prvega dne, ko je otrok izostal od šole, pri razrednem učitelju in sicer po zaues-lpvi osebi naznaniti in opravičiti odsotnost učenca. Naglaša se, da stranke ne kazuujejo ne učitelji, ne šolski voditelji, ne krajni šolski svet, ampak vedno le okrajna šolska oblast v Celju. Staršem se še naroča, da prijavijo vsa-
kega otroka, kateri bode do 1. oktobra t. I.
6	let star. Prinesejo naj Seboj izpisek farnega urada.
— Družinska tragedija. V Dobrunjah je povila žena bogatega kmeta H r i s e h i c a trojčke. To je moža / tako ujezilo, da se je v jezi napil in šel nato domov razsajat. Med prepirom s porodnico je zagrabil sekiro in ubil ženo in dva novorojenčka. Tretjega je rešila babica s tem, da je prestrigla udarec in zbežala. Divjak jo je zadel na hrbtu in tudi močno ranil. Nato je bežal proti Dravi in skočil v vodo, kjer je utonil.
Koroško.
— Rudarska shoda bosta v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. v Možicač in v črni. Shod v M o ž i c a h bo ob pol 12. dopoldne v gostilui gosp. Toffa, v Črni pa ob pol treh popoldne v gostilni gosp. Franca Kruljca. Na dnevnem redu je »Gospodarski položaj in strokovna organizacija rudarjev", poročal pa bo na obeh shodih rudarski tajnik sodr. To kan iz Trbovelj. Sodrugi, rudarji! Udeležite se v čim večjem številu obeh shodov in agitirajte!
— Železniška nesreča pri Podgorju. Pri poštnem vlaku, ki je peljal iz Podroščice
v	pondeliek ob 8. zjutraj se je utrgal in skočil iz tira zadnji voz vlaka med postajama Podgorje in Bistrica. Nesrečo je opazil šele železniški čuvaj pri Podgorju, ki je ustavil vlak. Voz je imel zlomljeno prednjo os in polomljena peresa. Nesrečo je povzročila krava, ki je prišla med zadnji in predzadnji voz in bila povožena. Voz je bil k sreči prazen. Naložili so ga na draisino in odpeljali v Celovec. Vlaki v Celovec so morali voziti z velikimi zamudami čez Beljak in odtod po progi južne železnice v Celovec. Zdaj je proga zopet popravljena in promet normalen.
Goriško.
—	Klerikalni politični bojkot na Goriškem. Županstva na Goriškem so dobivala vsako leto od deželnega odbora podporo za popravljanje občinskih poti. Zatorej se je tudi letos napotilo slivensko-prečniško in na-brežinsko županstvo do deželnega odbora s prošnjo za podporo. Ker pa klerikalni deželni odbor, po vzoru kraujskih klerikalcev izvaja ravno tako podel politični bojkot napram drugim strankam, sta dobila od propalega klerikalnega kandidata dr. Stepančiča odgovor. Župan v Slivnem, Prečnik, da naj gre po podporo h Kopaču in nabrežinski župan, da naj gre ponjo k dr. Gregorinu! Davkoplačevalci omenjenih občin ogorčeno obsojamo tako podlo postopanje klerikalnega deželnega odbora, ker, če pobirajo davke od vseh enako, zahtevamo tudi enako pravico do deželnih podpor. V sli-vensko-prečniški občini ni dobil klerikalni kandidat niti enega glasu ter smo se vsi volilci izrekli za socialističnega kandidata; od našega mišljenja nas klerikalni terorizem ne odvrne. Narobe. Skrbeli bomo, da bo vsak čital in naročil »Zarjo", ker le z razširjenjem našega duevuika bodo zginile črne lise z goriškega zemljevida!
Trst.
— Sv. Križ pri Trstu. V nedeljo 1. oktobra bo v Sv Križu javen shod zoper draginjo. Shod bo ob 4. uri popoldne v gostilni Maganja. Poroča sodr. Regent iz Trsta. Križkim delavcem priporočamo, da se udeleže shoda polnoštevilno.
— Uradniški shod zoper draginjo. Včeraj v torek je bil v gledišču Politeama Ros-setti shod zoper draginjo, ki ga je sklicalo uradniško društvo. Shodu je predsedoval Mene s i n i. Govorili so Pitacco, Gasser in drugi. Od socialistov se je oglasil za besedo sodrug B u c c o , ki je ožigosal vlado, pa povedal tudi uradnikom, kar jim gre po pravici. Uradniki so nato začeli delati kraval in ja predsednik shod po nepotrebnem in proti splošni volji razpustil. Da, uradniki so učeni ljudje, pa jim ne more delavec očitati resnične ignorance in petolizništva
— Preprečena železniška nesreča. Na progi državne železnice nad Trstom je v petek samo skrajna paznost železničarja preprečila velikansko nesrečo. Ob pol 9. zjutraj sta se na progi med Rocolom in Verdeljo srečala bizoviak št 501 in osebni vlak št 16, toda na enem tiru in komaj se je posrečilo ustaviti oba vlaka tako, da sta si stala nasproti oddaljena drug od drugega komaj deset metrov. Brzovlak št. 501. ki ima med drugimi vagoni po en voz iz Vlissingena, Prage Draž-dan in Berolina, je imel 20 minut zamude. Vsled tega je uradnik v Rncolu pustil iz Trsta pravilno prihajajoči osebni vlak št. 16 dalje. Med tem se je pripeljal brzovlak od nasprotne strani skozi vrdeljski tunel. Takorekoč zadnji hip je opazil strojevodja Zalaudek. ki je vodil stroj brzovlaka, da ima nasproten vlak pred seboj. Ne da bi treuutek premišlial je z največjim naporom pritegnil zavoro in posrečilo se mu je, da je kljub hitrosti 50 kilometrov, s katero vozi brzovlak navzdol, ustavil še preden se je bil mogel ustaviti osebni vlak, ki
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
•	Pripravna	birmanska darila. 	:
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. -■	Ceniki	zastonj	in	poStnine	prosto.
vozi tukaj 8 BO kilometri brzine. Padec znaša na tem mestu 25 stopinj. Deset metrov drug od drugega sta se ustavila vlaka. Le trenutek zamude pa bi bila strašna kotastrofa neizogibna.
V	obeh vlakih je bilo 180 potnikov, ki imajo le osobju zahvaliti zdfave ude. Kako je prišlo do dispozicij, ki so povzročile to nevarno vožnjo, še ni natančno dognano. Gotovo je, da je kilo sporazumljenje med postajami otežčano, je strela dan prej poškodovala telefonsko zvezo. Prometna uradnika v Eocolu v Trstu suspendirana iu uvedena je preiskava. Pri tem bi pa kazalo, da se ne bi iskali samo brivci, ki tiče morda drugod, kakor jih iščejo ampak da bi se železniška uprava pobrigala tudi za tiste, ki so preprečili veliko katastrofo. Kakor nam poročajo, je n. pr. strojevodja Za-laudek že enkrat na podoben način preprečil nesrečo. Pa vendar je v svoji karieri zaostal le zato, ker Di priliznjenec in potuhnjenec. Bila bi torej lepa prilika, da bi mu zdaj vsaj vrnili kar so mu vzeli in mu dali, kar bi itak že mora) imeti. Prostor, kjer se je preprečila ta katastrofa, je sploh nesrečen. Pred kratkim je prav tukaj padel kurjač Adam Seme vsled prenaporne službe s stroja in se pobil. Odkar teče ta železnica, pa je bilo ua tem koščku še več drugih nezgod.
- Wi<hnerJeT polet. Tržaški aviatik Ivan VVidmer je nameraval poleteti v nedeljo iz Benetk v Trst na svojem novem Bleriotovem «n°tr°vnih ter si priboriti iazpisano nagrado tržaškega mesta v znesku 5000 K. Eadi viharja pa je odložil polet na prihodnji dan. V pondeljek ob 5. popoldne je poletei s planote pred hotelom Excelsior na Lidu. Veter iu mrak sta povzročila, da je zgrešil zračno črto. Po dveurnem letanju je dospel v Tržič in se spu stil ob sedmih pri ladjedelnici brez nezgode na zemljo.
Gospodarski pregled.
— Prodnktivna zadruga Jjnbljan-s«ik mizarjev je v — konkurzu. C. kr. dež. sodišče je na zahtevo par upnikov nad premoženjem aktivne zadruge razglasilo konkurz. Upati pa je, da bo v najkrajšem casu dvignjen in da bo podjetje nadaljevalo svoja započeta dela. O stvari bomo še več poročali, ker je zanimiva in poučna na vse strani.
ZADNJE VESTI.
Železničarji in vlada.
Dunaj, 27. septembra. Iz vladnih krogov poročajo, da se v najkrajšem času zviša stanovanjska doklada železniških uradnikov, po uradnikov in uslužbencev. plačeroficiantk in manipulantk in delavske mezde. Hkrati se uredi mezdua avtomatika.
Ministrski svet.
Dunaj, 26. septembra. Današnji ministrski svet se je pečal z draginjskim vPrašanjem in pa z reguiacijo P I a č državnih uradnikov in 8 1 u ž a b n i k o v. Vlada upa, da bodo podajanja z Ogrsko do 5. oktobra, ko se sestane a^- zbor že zaključena; dotlej namerava izde-
tudi zakonsko predlogo o uravnavi plač Gradnikom in služabnikom.
Zdrnžitev mlado- ln staročehov.
Praga, 27. septembra. Zadnje dni so / bile konference mladočehov in staročehov zastran združitve obeh strank, dogajanja še niso končana. Del staročehov je združitvi naklonjen, a ostali se hočejo spojiti z novoustanovljeno konservativno katoliško-narod-no stranko.
I* nižjeavstrijskega deželnega zbora.
na U n- a^ '■ 8ePtemkra' Deželni zbor je S 16an?^ni' sprejel nujni predlog poslanca tarifnv e r J a > ^ zahteva od vlade znižanje
vi	j Za V8e. živinorejske potrebščine sploh.
: • |razPray’° je socialni demokrat P č 1 z e r ,	bodo socialisti z vsemi silami pre-
piecm podražitev mleka in piva. Posl. P h i I p n T predlog1, da se odpravi celibat citeljic na Dunaju, posl. Lind-.?I.ni je predlagal, da se odpravi celibat ueiteijic p0 vsej deželi.
D u n a j , 27. septembra. V petek name-avaio nemško-nacionalni poslanci zopet vložiti Predlog, da se zakonito določi nemščina » izključni učni jezik na vseh "ižjeavstrijskih šolah.
“kljufilter Komenskega šol na Dnnajn.
čit a ® a ’ septembra. Zaradi zaklju-,j rVj domenskega šol so se sestali češki Rled aVn* * n deželni poslanci; šol 6 z<*ravstvenega in stavbnega stanja teh 1? j 8° sklenili povprašati strokovnjake, dr. tei , j e r j a pa so poverili, da posreduje v J zadevi pri vladi.
Izgredi r Nachodu.
N a c h o d , 26. septembra. Delavci predilnic v Hronovu so šli včeraj zvečer od dela. Kakih 2000 delavcev je okolu 8. odšlo v bližnji kraj Zbečnik indemoliralo osem poslopij.
Pospeševanje domače živinoreje.
Reka, 27. septembra. Parnik „Kossuth Ferencz“ ogrske parobrodne družbe „Dalmatia“ je že v soboto pripeljal iz Anglije 4 2 5 krav, 15 bikov, 120 telet iu 138 praši č e v. V 120 vagonih so odpeljali te domače živali v Budimpešto. To je bil doslej največji živinski transport iz Anglije ua Reko.
Orožen samomor bolnika.
Brno, 27. septembra. 60 letni delavec Franc Horak, ki je bil že tri tedne v tuk. deželni bolnici, si je včeraj v odsotnosti strežnega osobja preparal trebuh, ua kar je izkrvavel.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta. 26. septembra. Na današnji seji je grof T i s z a izjavil, da zaradi madjarskega službenega in poveljuega jezika ne kaže povzročevati hudih konfliktov. V polemiki s posl. Justhom izjavlja, da želi miru z narodnostmi. Državljane, ki govore v tujem jeziku, hoče prepričati, da so na krivih potih, če se zaganjajo zoper stavbo enotne ogrske države. Posl. M e z o f f y (Košutovec) inter-pelira ministrskega predsednika zaradi napadov, naperjenih proti banu Tomašiču, če so očitki resnični, mora ban zginiti s površja, če niso resnični, mora ban iskati zadoščenja pri tiskovnem sodišču. Ce tega ne stori, bo opozicija napram vladi izvajala konsekvence.
Ogrski agrarci zoper nvoz mesa.
Budimpešta, 26. septembra. Včeraj jebilvLugošu kongres ogrskih poljedelcev, ki se je izrekel zoper uvoz prekomorskega mesa in zoper zvišanje balkanskim državam priznanega mesnega kontingenta.
Maročansko vprašanje — rešeno,
Berlin, 26. septembra. Nemška vlada je danes pritrdila francoskemu pogodbenemu načrtu v vseh bistvenih točkah; treba je le nekaj neznatnih redakcijskih iz-prememb.
Tripolitansko vprašanje.
Vojne priprafe v Italiji.
London, 27. septembra. „Daily News“ poroča z Malte, da so se sirakuške čete vkrcale na italijanska parnika „S i-c i 1 i a“ in „S a r d e g n a“.
Mesina, 27. septembra. Tu se z b i -rajo čete za tripolitansko ekspedicijo; tudi vse mobilizirano vojno brodovje je izbrano med Sirakuzami in pristaniščem Avgusta.
Rim, 26. septembra. Vojne ladje „Na-poli“, „Roma“ in „Vittorio Emanuele" so se pokazale v tripolitanskih vodah in krožijo na odprtem morju
Socialistični protesti zoper vojno ekspedicijo.
Milan, 26. septembra. Popoldne in zvečer so bile velike p r o t i ra i I i t a r i -stične manifestacije; policija je aretirala več oseb, med njimi mnogo govornikov, ki so ostro napadali vlado. Jutri bo v znamenju protesta zoper vojno ekspedicijo 24 urna generalna Stavka.
Rim, 26. septembra. Socialistični poslanci so se izrekli zoper protestne demonstracije in zoper splošno stavko. Tudi železničarji s e ne pridružijo stavki.
Turške priprave
Carigrad, 27. sept. Dve r e d i f -devizije in dva polka tukajšnje garnizije sta dobila povelje za odhod. Rezervni pomorščaki niso bili odpuščeni in ostanejo še naprej v aktivni službi.
Carigrad, 27. sept. Včeraj so bile proti velikemu vezirju velike demonstracij e, za katerimi stoje pristaši starega režima. Množica je klicala: „Dol s Hak-kijem, izdajalcem domovine!"
Razmere v Tripolisu.
Rim, 27. sept. Med evropskim prebi-bivalstvom vlada hudo razburjenje
i	n s t r a h , ker mohomedanski uleme hujskajo proti tujcem.
Velikanska katastrofa v toulonski luki.
Vzrok katastrofe nepojasnjen.
Pariz, 27. septembra. Vzrok velike katastrofe v toulonski luki ne bo najbrže nikdar docela pojasnjen. Šedaj sta se pojavili
dve druga drugi nasprotujoči naziranji. Eni zatrjujejo, da je eksplozija na križarki nastala vsled tega, ker se je smodnik sam vnel; drugi pa, da je ogenj ua krovu dosegel tudi smod-nišmco Danes je toliko dognano, da je bila križarka „Liberti“ pri izbruhu ognja popolnoma b r*e z vsakega vodstva. Poveljnika nadomestujoči kapitan Ja u-b e r t je bil odsoten; ravnotako skoro ves č a s t n i š k i zbor. Dalje je tudi znano, da je vladala ua križarki pri nastanku požarja naj večja zmešnjava
Častnik križarke „Libertč“ o požaru.
Pariz, 26. septembra. V „Figaru“ pripoveduje častnik križarke „Liberte“, ki se je rešil, o vzrokih katastrofe naslednje: Ogenj ua krovu križarke je že divjal nekaj ur, a so se obotavljali s požarnim sigualom. Posadka je spala, le nočne straže so bile pokoncu, ko se je začula prva eksplozija. Se le sedaj so na-zuanili službo izvršujočemu častniku katastrofo, ki je dal takoj požarno znameuje, Posadka je skočila v morje, a večinoma so jo prisilili nazaj na krov, kar je značilo jo poslati v smrt, ker na rešitev križarke ni bilo mogoče nobeno upauje. Prva eksplozija je pokvarila notranje stroje. Bilo je tudi prepozno, da bi se kdo upal smodnišnico postaviti pod vodo iu vanjo spustiti vodne cevi. Zavladalaje občna panika.
Katastrofa — delo revolucionarjev.
Pariz, 26. septembra. Množe se tudi glasovi — in vlada jih forsira — ki pripisujejo nesrečo na križarki „Liberte“ hudodelcem, kar dokazujejo z nekim plakatom revolucionarjev, ki so ga, našli v luki Brestu ob spu-ščenju ladje „Jean Bad“ v morje. Povdarjajo tudi okolnosti, da je p o ž a r na križar-k i „Libert(Sa izbruhnil na štirih mestih obenem, zlasti v shrambi za pre mog, ki ni bila zastražena, dočim je bila smodnišuica strogo zastražena. Na križarki so sedaj našli še pet ranjencev. Poškodbe sosednje ladje oklopujače „Republique“ so tako znatne, da bodo za poprave potrebovali najmanj osem mesecev. Od posadke križarke „Marseillaise“, ki je prva prišla na pomoč „Liberte“. je 100 mož utonilo. Dogajajo se še sedaj pretresljivi prizori. V stolpu zadnjega dela Ziherle" vpije na pomoč mornar, ki pravi, da je samo lahko ranjen, a ga ne morejo izvleči. Nahaja se med 12 mrtveci, ki mu kužijo zrak. Skozi špranjo so mu dali nekaj hrane.
Število ponesrečencev.
Pariz, 27. sept. Po poročilih mornariškega ministrstva znaša število mrtvih, oziroma pogrešanih oseb 204 in število ranjencev 136. Na bližnjih ladjah so našteli 12 težko ranjenih, 48 oseb pa je bilo lahko ranjenih. Časopisje hudo napada mornariškega ministra DelcasstSja in mornariške oblasti, češ daje nastala katastrofa vsled njihove nvmarnosti. Del-casse je včeraj zvečer odpotoval v Toulon.
Odgovorni urednlK Fran B a r 11.
Izdaja, in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja ob dolgotrajni bolezni iu smrti soproga, oziroma očeta
Ivana Legata
voznega mojstra južne železnice
bodi na tem mestu izrečena vsem prijateljem in zuaucem naša iskrena zahvala.
Zahvaliujemo se še posebej želez, zdravniku g. dr. Pregel - u, uradništvu kakor tudi proraetuemu osobju južne in državne železnice na častni udeležbi pri sprevodu, za krasne vence, pogrebnemu društvu in pevskemu odseku »Vzajemnosti" za ganljive zalostinke.
Vsem iskrena hvala!
V	Ljubljani, 27. septembra 1911.
Žalujoči ostali.
jj Laška in dunajska ®
0 - - kuhinja - - a
1 “T-----------------------------g
g Selenburgova ul. 7 g
|	nasproti	glavne	pošte.	g
P8 Vsak čas se dobe mrzla in go<ka je- n dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- “ | vrstno in ravno došlo vino „Brloni“. Q
| Sprejme se abonente na kosilo in večerjo, g
0V prenovljenih prostorih in pod novim m ravnateljstvom se priporoča sl. občin- ® H	stvu	za	obilen	obisk.	ea
Ravnokar došlo sveže
jesensko blago.
Najmodernejše fino izvršene obleke, ra-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija za dame in deklice.
Prodajnm najmoderneje klobuke od veleznanih tvrdk Htlckl. Pichler in Bossi po K 2'90.
Brez konkurence. Priznano nizke cene.
Angleško skladišče oblek
O. BERN ATO VIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. 5
•	•
•	•
Naznanilo.
Podpisani si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznaniti, da sem otvoril
cvetlični salon
•	•
•	•
na Kongresnem trgu Št. 3 V Zvezdi (vogal Kongresnega trga in Wolfove ulice)
in bodem istotam izdeloval sveže kot suhe vence in šopke s trakovi in napisi, kakor vse drnge v to stroko spadajoče predmete v najnovejši obliki hitro, in točno, ter zagotavljam najnižje cene. — Zunanja naročila pošiljam z obratno pošto.
Priporočam se za obilen poset in naročila ter bilježim
z velespoštovanjem
Viktor Korsika ml., umetni in trgovski vrtnar.
Kavarna Leon
Ljubljana, K tari trg1.
Cenjenim p. n. gostom in slav. občiustvu iz Ljubljane in dežele naznanjam, da sem svojo kavarno popolnoma na novo preuredil in opremil. Točna postrežba. Karambollstom na Kranjskem sem na razpolago vsak čas na karambol match.
fg0f Odprto celo noč.
Z velespoštovanjem	p	^ Pogačnik.
Modna in športna = trgovina =
sj
P. Magdič, Ljubljana
=Nasproti= glavne pošte
Krasne bluze iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Moderci najmodernejši kroj v krasni izberi. Batist in šifon moderčki.	Damski klobuki in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki.	Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki, krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
Specialiteta šerp za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago modno in gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in pa sj modni baržuni, pliši, tenčice.	Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine.	Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
Kožuhovina j boa, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čipkaste, krasne ročne torbice, denar-; nice in verižice.	Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport.	Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnor, porte in trakovi.
Modno perilo j kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in 1 barvasti.	Cilindri, klobuki trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Čepice iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.	Trikot perilo kakor srajce, majce, hlače, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
Dežniki in palice vsake izvršbe in cene, glaloše, nočne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine.	Kravate, pentlje samoveznice, vedno najzadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep.	'V Specialiteta gumb za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože, volne in pletene, naramnice in podveze, vsemogoči sistemi in cene.
Za lovce pleteni telovniki, (flanele srajce iz volne in polvolne), dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. Nepremočljivi plašči iz oljnate tva-l rine.	Milo, dišave ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavnike, zrcala obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete.	Za turiste volnene srajce, sviterji in nogavice, dokolenice, nahrbtniki, specialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijum posode itd.
Modna in športna
trgovina
P. Magdič, L
m mm ^ Nasproti= ana glavne pošte