tf e p o I i t i £ k i del. Ivana Drag. Šamperla. *) 1. Z dihi e j i. Neprašaj neprašaj kaj mene mrači, Kaj rožice z lica mi jemlje; Neprašaj, zakaj jaz prečuvam noči, Ok() ob polnoči ne dremlje 1 Si hodim in blodim pod bledo lun6, In polja in rake sprekrožim; Zdihleje pošiljam v nesmilno nebo Nepriaznim se zvezdicam tožim! Iztekle ste ure kjer milši ko zdaj Se zvezdice so mi iskrile; Iztekle ste, nikdar vas nebo nazaj, Nebote mi upa več bile! Nebo ma in zemlja sovražen pogled, Sovražno mi solnce prisija; Če noč me zjasnila, pri dnevi se spet Mi čelo v čemernost zagrinja. O dragi mladenič, katerega jaz, Nemorem dosrečat podobe! Obiši zemljane na majheni čas, Prikaži se na tote grobe! Prinesi ohladne mazila mi dol Za srdca spreranjen'ga Žale! Če ti ga nezvračiš, ostane mi bol; Le v smrti bolezni do spale! Da boš mi razjasnil, al milši ti tam Ko meni tu sapce pihljalo? Al onstran gomile nezmernjen je hram, Kjer duhi zveličanje majo? Al srdce od truda in vednih od tlak Si daleč od skrbi počiva? Al vitežki totega sveta bojak Si vredne tam vence dobiva? Slepec. Kolumb, rojen v Genovi, mnogi učen in učenja željin mož, jame v svoji pameti misliti, de zunaj fevrope, Azie in Afrike mora goto- vo še kje kaj zemlje in prebivavcov biti. Ter- dno zagotovljen v ti misli iše v svoji domovini človeka, ki bi mu z denarji in Lidijami pripo- mogel, čez široko morje tje jadriti, kamor ga je njegovo upanje gnalo. Ali domorodci, ga noriga misleč, mu neprenehama zabavljajo ter mu sleherno pomoč odreko. To pa Kolumba nikakor ne prestraši. On zapusti očetnjavo in se poda na Špansko. Pridši v Madrid, po- glavitno mesto španske dežele, ponižno prosi kraljico Izabelo pomoči. Bili so pa takrat Španci silo mogočni in bogati; tedaj tudi nje- govo željo koj spolne ter mu radovoljno dajo, česar je v svoj namen potreboval. In Kolumb je poln veselja že 3. dan veliciga serpana 1492. v neizmerljivo morje odriniti zamogel. Mesce in mesce je veslal in mnogim mnogim nasprotljejem v okom priti imel, kar zapazi z dalje zemljo, silno zaželjeni konec svojiga tak nevarniga pota. Z vse duše se je zave- selil in z njim vsi, ki so bili v ladijah, videč spolnjene svoje nar vročejši želje. Cez malo časa srečno dojdejo do zemlje in polni pri- serčne hvale do Boga stopijo veselo na suho. Med tovarši Kolumba je bil tudi neki le- kar, ki je znanje narave čez vse čislal. Ve- lika ljubezin do tega znanja je prebudila v njem željo, te nove kraje obiti, de bi bolj po- znal različne trave, ktere so jo okroževale. Videč, de se prebivavci tistiga otoka (Kolumb je bil narprej en otok našel, ki je bil od nje- ga sveti Domingo imenovan) drugač nosijo memo Evropejcov, si tudi on svojo obleko po njih šegi prenaredi; in tako napravljen se v- poti po gorah in dolinah, iskat zelš. Dobi jih raznih verst, prej neznanih, gre veselo iz goše v gošo, z hriba v dolino, dokler pride do nekiga gaja, kjer spazi dve osebi različ- *) Ivan Dragutin ŠamperI rodio se g. 1815. na Malom Štajern u selu Gomile župe sv. Vrbana u Slovenskih Goricah (\Vindischbucheln). Učijo je gymnasij u Mariboru a mndroljubje v Gradcu. Več u Gradcu počeo je bolovati i vidno ginuti na telu, te tako bolan dodje kuči i tu umre na sušici (phtysis) g. 1S35 u mrtva jeseu. Od njega ima u rukopisu 27. komadah pesamah slo- venskih , koje se sad nalaze u rukuh g. Stanko Vrasa. niga spola pod hrastovjem sedeti, zdihovati in vroče solze v obilnosti prelivati. Njuna žalost zdravnika gani, ki naravnost njima na- sproti svoje korake oberne. Pridši blizo, ju prijazno vpraša po vzroku njuniga joka. Dvo- jica, po navadi tužnih, mu kmalo svoje serce odkrijeta. Azema pove, de je hči duhovna Visna (Visno je bil eden poglavitnih bogov ti- stiga ljudstva, ktero je malike molilo) in de sta bila s Sulmam skupej odgojena, čigar star- ši so bili služabniki ravno tistiga malika Visna. Živečima tako skupej se njuno serce v ljube- zni vname, ker je Sulm čez vse ljubil Azemo; ona pak njega več kot samo sebe. Žc dve leti sta čakala Alibeka, mnogo cenjeniga znan- ca, ki je po svetu šel iskat sredstev, odstra- niti nasprotja, ki jima srečo overujejo. Ali- bek sicer že davno ni bil več živ, tode to ni bilo znano, zato ga Azema in Sulm še zmi- ram čakata. Azemin ljubček, okinčan z lepimi kraso- tami in vsemi krepostmi, ki so ga ljubeznjivi- ga delale, ni nikdar svetlosti solnca vidil, ker so mu bile oči od rojstva sem vedno zaperte. Toraj ni poznal lepote Azeme; alj njegovo serce je bilo s terdnejimi vezili sklenjeno z Azeminim, kot jih lepota ima: njena blago- darnost, nježnost in dobrota namreč so se ze- dinile z njegovo blagodarnostjo, nježnostjo in dobroto. Mati Azeme, zučena v skrivnoznan- stvu Zoroastra, je mislila de je slepota Sul- mova kako znaminje jeze božje, ker je me- nila, de solnce razsvetljuje vsaciga Bogu v- godniga človeka; zato je bila tudi odločila, Sulmu po nobeni ceni svoje hčere v zakon ne dati, ako vsaj do dvajsetiga leta svojiga živ- ljenja pogleda ne dobi. Alibek,ki mu je bila odločba Azemine matere dovelj znana, in ža- leč slednjiinn pomagati, obljubi lepi dvojici, se pred dvema letama z gotovimi pripomočki zoper to njuno nesrečo k njima verniti. Dan za dnevam sicer preteka in omenjeni čas se že približuje, alj starčika vender še zmirej noče nazaj biti. To obadva grozno prevzame, ter silno težko pričakujeta dobe, ki jima alj vedno srečo, alj pa gotovo nesrečo prinesli ima. Ko je pa bil lekar vse to iz ust Azeme zaslišal, se radovedno k Sulmu kreni, pogle- dat, alj bi bil morde sam v stanu,mu toljkanj zaželjeni pogled dati. Pa viditi ga v pervim cvetu mladosti, krasne podobe, dobro zrašče- niga, okrogloličniga, dolžili žoltnih po plečab razdeljenih las, de mu vun in vun dopade; in ker je verli tega vse to z Azemino ličnostjo in dično lepoto zaporedama priličeval: se mu zdi, de se v kaki neznani, začarani zemlji znajde. Ali pominljiv vsiga slišaniga in ravno videniga, prime urno obadva za roke ter se ž njima na bližno zeleno travico vsedši, skusi njuno preobilno žalost vtolažiti in v nju po- terto serce radost blaziga upanja privabiti, ker jima naznani, de je v lekarstvu zučen, in de se hoče truditi nju zadovoljna storiti. Popraša tedaj Azemo in reče: „Lepa rožica! odgo- vori ini brez opotavljanja; pa premotri nata- njko moje pitanje. Jez te zamorem osrečiti s Sulmam, če ga'slepote rešim; alj resno hre- peniš, njegova žena poslati, alj pa želiš, de mu vid dam, kteriga dobivši bi utegnil tebi škodljiv biti?" »»Kako mi more dobivši pogled škodljiv biti?" začudeno pobara Azema. — ,,Več kot sama misliš" ji lekar odgovori, »Če Sulin be- liga dneva ne vidi, te bo zmiram ljubil, torej bo tvoj zaročenec tudi tačas tvoj edini ljubček, kedar boš za druge ostarala; zanj boš vedno svoj pomladnji cvet obderžala, in le tako bojo tvoji dnevi mirni in pokojni. Sulm ti bo hva- ležin za sladkost in srečo, ki ga boš ž njo obdarila. Tvoj duh se bo po tem takim iz tega telesa ločil, brez de bi le pokušati mo- gla kupice napolnjene z grenkostjo nezvestobe in nestanovitnosti." Azema: „„Bo li morde Sulm srečneji, če jasnigasolnca vidil ne bo?"" „Nak", ji lekar odgovori, »pri tebi bo veliko dobriga vžival, pak njegove velikosti ne bo vseskozi poznal, ne tvoje lepote ogledoval, ktera bi mu vedno prijetna bila; tvoje veselo lice ne bo njegoviga serca z radostjo navda- jalo, ker on nezmožin te viditi, ne bo vedil, de si lepa; ti pa mu boš zmiraj draga in tako tudi popolnama srečna." „„De, popolnama srečna mora biti"" se nenadama Sulm oglasi, „„to je edina moja želja; sicer ne vem, česar zgubim, če slep ostanem, — ali mnogo spoštovani prijatel po- nižno te prosim pomoči; trudi se, de mi do- vole, z Azemo se zediniti, ker si druziga ne vošim, kakor njeni sladki glas čuti, njo objeti in od nje objetimu biti, iz njenih medenih ust slišati tiste sladkosti polne besede: Te ljubim. In po tem bojo vse moje želje spolnjene. Je li mogoče , de se znajdejo na tem svetu druge radosti veči od tih? Če se znajdejo, jaz jih ne poznam, po tudi ne želim jih spo- znati."" „Ali bo," reče Azema, „dobivši po- gled v ljubezni ravno tak stanovitin ostal?" „„Li ti ni znana"" jo lekar vpraša, »»neizmer- na plašnost in nestanovitost tega spola? Berž ko bo tvoj dragi oči odperl, bo veliko veliko vgodniga spazil, kamor bo z radostjo svoj po- gled obernil. Kako moreš tedaj upati, de se bo samo v te zagledal ? Alj je razprostranost tega sveta zadostna, neizmerno lirepenjenje razuzdanih želj vtolažiti?"" »Ah!" poprime Azema besedo, »ako Sulm v sedajnim stanu ostane, moja ljubav, moja zadovoljnost bo sa- mo njega srečniga storila, in za drugo srečo ne bo kar nič vedil. Ako me pa kriva osoda od njega loči, kdo bo pa potlej njegova to- lažba? Za gotovo vem, de bi mu z menoj vred vsa radost zginila. Ah, dragi Sulm! za- voljo iskrene želje torej, tvojo ljubezin si vedno prihraniti, bi imela jest tebi nemila po- stati? pomandrati bi imela tolikanj dobrot, ki jih obilo vživati znaš? razgled nebes, stvari, vod, gor, cvetja, lepote narave, jasnih zvezd, kterih sijanje nam toljko dopade, — vse to in veliko druziga bi jest tebi prikratiti mogla? Ah gotovo ne, kratko nikdar! Podaj, podaj mu predragi znanec, krasni pogled, naj ra- zgleduje in vživa prijetnost, ki ga bojo mor- de v nestanovitnost zapeljale. Alj nič nede; stori ga srečniga; ah! naj le bo, naj me tudi ljubiti jenja, če mu nestanovitnost zamore srečo pomnožiti." »»Nikar, nikar, prijatel"" zavpije to sli— šav Sulm, »»naj ne vidim beliga dneva, naj v slepoti ostanem, ako bi mi imela Azema manj draga biti"". % (Konec sledi.) Pravdoslovske besede. Naslednje pravdoslovske besede rabijo Slovenci okoli Metlike: »Terdnjavo ali, jakost v rokah imeti" (Sicherstellung in der Hand haben), —»komu kaj pristaviti (Je- manden das Intabulationsbefugniss auf eftvas geben), — »dokončati, dokončevati" (beschlressen, denBeschluss fassen), —»do- končki" (Besclilusse), — »pismo potreti" (die Urkunde umstossen). Mislim, da bode z razglasenjem pravdo- slovskih besed, ki so med ljudstvom že v rabi, slavnemu odboru na Dunaju vsak vstre- gel. Domorodci! na dan tedaj s takimi bese- dami. Vse — se ve de — ne bode dobro, kar je priprosti človek skoval; včasi pa jo bolje pogodi, kot vsi slovničarji skup. — a. — IV a g I a s n i c a. (Narodna šega.) V Metliški okolici imajo na kmetih sle- dečovšego: Če je kdo kmetiškemu detetu kerstni ku- me (boter) ali kuma (botra), mu prinese ba- bica čez teden dan hlebec prostega to je brez kvasa, spečenega kruha. Temu kruhu velijo naglasnica. Kuma mora naglasni- co trikrat zaporedoma po mizi potalikati, re- koč: Bog daj, da bi dete kmalo shodilo! Na- to odreže košček naglasnice za otrokovo mater na dom, enega babici. Drugo priderži za se. Nazadnje potisne babici kaj okroglega in svitlega v roke. Več ko ji da rajši ima. J. Navratil. Z m c s. Knjičanin je sprejel iz rok cesarja voja- ški red Marije Terezije. — Oče Knjičanina, Peter, je bil imenitni tergovec v Gruzi v Serb- ski knežii. Sinu Štefan Petroviču , v letu 1809 v vasiKnjič — od ktere ime ima — rojenimu, v pervo očetovo opravilo dopadlo ni; s 20—30 tovarši, kterih vodja je bil, je dolgo domače gore prehajal, dokler de se je, tega sit, na dom vernil.' Pogum, moč pripravnost Knjiča- nina k jahanju, metanju in letanju, pa tudi modrost njegovo je vsaki poznal, in ravno zato se ga je knez Miloš Obrenovič bal. Po 15 dneh v ječi, ga Miloš pred se pokliče, zpozna njega veljavo, ga 1835 postavi za okrožniga kapitana v Jasenicah, 1839 za vojaškiga poglavarja v Seniendrii. Pod go- spodarstvam sina Milošoviga mora Knjičanin bežati, in od leta 1840 do 1842 prebiva v Vidinu. Knez Aleksander Kara-Gjorgjevič je junaka zopet sprejel, ga za starašina in svo- jiga svetovavca zvolil. Le. , i i —