Pľepľečevanje MRSA pľi onkoloških bolnĺkih Milena Keľin Povšič Povzetek Meticilin rezistenten Staphylococcus aureus (MRSA) je pomemben povzročitelj bolnišničnih okuŽb. MoŽnosti antibiotičneg a zdravljenjaso omejene. Pomembno je dosleđno iz-łajanje ukĺepov za prepreč,evanje MRSA: higiena rok, iskanje bolnikov (scĺeening), izolac1ja, dekolonizacija in racionalna uporaba antibiotikov. Pogostnost pojavljanja MRSA je kazalec uspešnosti bolnišnične higiene. onkološki bolniki so zaradi oslabljenih obrambnih mehanizmov na splošno bolj nagnjeni k okuŽbam. To velja z|asti za nekatere vrste ľaka, npľ. limfome, levkemlje... Dodatni dejavniki tveganja za okuŽbo so lahko še slaba prehranjenost, invazivni diagnostični in terapevtski posegi, pogoste hospitalizac{je itd. Na koncu prispevka so pľedstavljene naše izkušnje pri screeningu MRSA pozitivnih bolnikov na onkološkem inštitutu Ljubljana. Ključne besede: MRSA, preprečevaĺle širjenja, onkološki bolnik Uvod MRSA je najbolj razširjena multirezistentna bakterija v bolnišničnem okolju. Pľeđstavlja velik terapevtski in epidemiološki problem, saj se brez ustreznih ukĺepov hitro ľazširi. ogroŽeni so zlasti bolniki v enotah intenzivne terapije. Bolniki z MRSA imajo slabšo pľognozo, večjo smrtnost in predstavljajo velik stľošek za zdľavstvo. MRSA Staphylococcus aureus je po Gĺamu pozitivna patogena bakterija. Pri bolniku lahko povzroča kolonizacijo ali okuŽbo. To vel.ia tako za meticilin občutĺjiv S. auľęus (MssA) kot za MRSA. Kolonizacija je prisotnost bakterij na koži in/ali sluznic ah brez imunskega odgovora gostitelja. Je pogostejša od okuŽbe in hkati predpogoj za Ąen nastanek. Mesta kolonizacije so najbolj pogosto nosna in žre1nasluznicatervlažni,poraščeni deli koŽe Milena Kerĺn Povšič, dn meĺI., spec. anesteziolog on ko lo š ki Ínštitut Lj ub lj ana 64 (pazduhi, dimłe' perianalni predel). okľog 30 % zďrauh ljudi je nosilcev S. auľeus. Raziskave kaž,ęjo, da je njegova prisotnost v nosu pomemben dejavnik tveganja za nastanęk okuŽb po opeľacdi (kiĺurške ranę, żi]ni katetri, vsadki) ( 1 ). Pred nękaterimi operacljami je potrebna eľadikacda, npr. vstavitev umętnih srčnih zaklopk. Dejavniki tveganja za kolonizacijo hospitaliziranih bolnikov z MRSA so: teŽka osnovna bolezen, dolga hospitalizacija, operacije in dľugi invazivni posegi, prisotnost katetrov ali drenov, pogosto ali dolgotrajno zdravłenje S širokospektralnimi antibiotiki, slaba prehranjenost' kľoničnę ranę' pręZasedenost bolniških oddelkov' pomanj kanj e medicinskega osebj a... S. auľeus lahko povzroča okuŽbe koŽę, męhkih tkiĺ ľan, p|juč in umetnih materialov. Če pride v kĺi, povzroči bakteriemijo in sepso, ki lahko poteka z zapleti (endokarditis, septični aľtritis, osteomielitis, abscesi jeter, pljuč, moŽganov) in ima visoko smrtnost. Čeprav sevi MRSA niso bo|j viľulentni od MSSA, je smrtnost pri MRSA okuŽbah večja (po nekaterih raziskavah trikĺat večja). Razlog je počasno bakteľicidno delovanje glikopeptidnih antibiotikov (vankomicin, teikoplanin) (2). V zadnjem času se za zdrav|jenje MRSA okuŽb tudi pri nas Že uporabla oksazolidin linezolid, ki obstaja tudi v peĺoralni obliki. Mikľobiološke značĺ|nosti MRSA odpornost S. aureus na meticilin povzroća spľemeqjen receptor za penicilin (penicilin binding protein, PBP)' ki ima zmanjšano afiniteto za vse betalaktamske antibiotike (penicilini, cefalosporini, monobaktami in karbapenemi). Spľemeqjen receptoÍ označujemo s PBP 2a (3)' MRSA so pľvič izotira|ileta 1961 vVeliki Britaniii. Żalsev zadnjem času pojavljajo sevi z zmanjšano občutljivostjo na glikopeptide. Leta 1996 se je na Japonskem pojavil sev, slabšę občutłiv na vankomicin (vancomycin inteľmediate resistant S. aureus, VISA) (4), juljja 2002 pav ZDA sev, odporen na vankomicin (vancomycin resistant S. aureus, VRSA) (5). Načini pľenosa MRSA MRSA sę večinoma prenaša preko ľok zdľavstvenega osebja (> 90 %), redkeje pľeko predmetov (