Posamezna številka 10 vinarjev.
SIEV. 222. __v Ljabltonl, v soboto. 27. septembra m
Leto XLI.
=== Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . E 28'—
Z8 6D IB8S60 p • • n 2-20
za Nemčijo oeloletno . „ 20'— sa ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lete aaprej . . K 24-— za en mese. „ . . „ 2'—
V	opravi prejema mesečno „ 1*70
= Sobotn. izdaja: ~
za celo let .....„ T—
za Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo tnoaemstro „ 12'—
ujt Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nliol . »« 6/I1L Rokopisi se ne vračajo, netrankirana p: mu a se ne e=a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev 74. =
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice 111:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
Poslano:	1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemil nedelje in praznike, ob 5. avl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Upravništvo |e v Kopitarjev, uliol št. 8. — Račun poštne branilnloe avstrijska si. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Uprr.vuiskega teleiona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 16 strani.
Zastrupljeni.
Politično življenje na Kranjskem je kazalo zadnjega pol leta v nekem oziru jako žalostno sliko. Kakor grda strupena megla se je vleglo nekaj na našo politično javnost, prepreglo vsak kot in zatemnilo oči, da človek res nazanje ni videl in ne vedel, kaj in kako. Kdor si je nataknil na svoj nos še očala liberalnih listov, tega je pogled skozi ta črna očala tako zmešal, cla se mu je zavrtelo v glavi in padel je v težko omotico.
Liberalni papirnati topovi so začeli streljati s krogljami največjega kalibra, njihove trobente so pele silno visoko in oznanjevale urbi *et orbi začetek poslednje sodbe političnemu življenju S. L. S, Liberalni barometri so padali in napovedovali S. L. S. strašen ciklon, ki bo podrl in odnesel celo stranko, da ne bo ostal niti spomin na to strašno in »prokleto« stranko, ki bo umrla in se zadušila v lastnih pregrehah.
Bili smo zares radovedni na tekoče deželnozborsko zasedanje. Liberalci so brusili nože, da se je kar bliskalo, basali revolverje, da je kar šklepetalo, in oblačili volčje kože, da so bili videti še bolj strašni.
V sredo dopoldne se je sklical deželni zbor in prišel je dan sodbe in obsodbe. Aijipak situacija se je kar naenkrat, kakor zmeraj ponavadi, čisto spremenila.
Liberalci so prišli v deželnozborsko dvorano kakoi tožitelji, pa so se vsedli na — obtožno klop, tisti, ki je sedel na obtožni klopi, se je pa vsedel na sodni stol. Napisali so tožbo S. L. S., pa se je izpre-menila v obtožnico za nje same. Slekli so svoje volčje kože in se sezuli, kakor pred turško džamijo, sedli na zatožno klop in zvrnili vso krivdo na — liberalne papirje.
Nobenega zagovora, nobenega opra-vičenja, samo načelnik liberalne stranke je odprl usta in izrekel v svoje oproščeva-nje samo eno besedo: »Eh, kaj cajtenge!« in s tem sam resno in lakonično priznal, da je smatrati liberalne pisarije za neresen, lažnjiv, zastrupljen faktor našega političnega življenja. Liberalni listi so po njegovem lastnem zatrdilu in izjavi stvar, ki mu ne gre nobena vera, nobeno zaupanje. Liberalnim listom liberalna deželnozbor-ski delegacija sama ničesar ne verjame, noče imeti ž njimi nobenega stika in jih sama smatra za kalen, lažnjiv, zastrupljen vir, iz katerega sama noče piti, da bi se
LISTEK.
Vojna.
Angleški spisal C. C. Andrevvs.
Marsikdo je sanjal neke poletne noči leta 1814. hude sanje, iz katerih ga je zbudilo gromenje topov — in mnogo jih je stalo tistega jutra — kakor Priscilla Kir-ton — pred vrati in gledalo, ali so se sanje uresničile, ali so res pozdravljale ladje kralja Jurija novoangleško obalo s svojimi topovi.
Že več tednov so meščani popravljali mestno obzidje, ženske pa so delale doma obveze za ranjence. Priscila jc bila naj-marljivejša, domovina jo je opominjala — in pa zaročni prstan, ki ga ji jc dal pred letom David I.ynn. Kadar bo vojna končana, potem bo poroka — prej nc — in David se je potolažil, četudi s težkim srcem. Saj Britanci bodo morali itak kmalu odkuriti.
Deklica je šla počasi v hišo, kjer je stara Marta ravno pripravila zajtrk.
»Precej potem grem v vas, dokler ni se vroče,« je rekla starki, »pravijo, da jc mrs. Pierce zopet slabša. Deni v košarico nekaj jajc in steklenico vina, to ji bo dobro delo«.
Par minut kasneje je bila Priscila na j poti k svoji pacientinji. Ko je šla po cesti, I
ne zastrupila! Kakšna obsodba! Načelnik liberalne stranke in lastnik »Slovenskega Naroda« javno svoj lasten list, glasilo svoje lastne stranke zataji in je obsodi z besedami, kakor jih hujše ne more noben politični nasprotnik. Ali si je mogoče misliti večjo komedijo?
Že mesece in mesece se vlačijo po liberalnih listih težke obsodbe; infamna, gnjusna obrekovanja in laži producirajo kar na vatle. Enkrat Pavšler, enkrat Ka-mila. Potem Kamila in Pavšler, in tretjič Pavšler in Kamila. Zavoženo deželno gospodarstvo, zbankrotirana dežela, ustavljena Završnica, v stran vrženi milijoni, zapravljene diete, Ljudska posojilnica, glavarjevo stanovanje in tako naprej. Enkrat smo prodani, drugič smo kupljeni, nato izdani in pomandrani. Vse to blago se širi namenoma med naš narod in oznanja kot najkristalnejša resnica, vzvišina nad vtfak dvom. Kdor tega ne verjame in si maši ušesa, je v očeh liberalne inteligence najmanj cigan. Te laži romajo iz kraja v kraj, si osvoje srca bralcev, jih premotijo in okužijo celo deželo. Liberalci postajajo zmešani, omoteni, na njih se kažejo vsi znaki zastrupljenja, besnijo, kolnejo, laž gre naprej od človeka do človeka, vse oslini, vse okuži, se širi kakor epidemija, kakor umazana reka. In kadar je že vse zmešano in vse na glavi stoji', takrat pride tisti, ki je odmašil veho in napravil povo-denj in pravi: »Ljudje božji, pamet, to je bil samo »hec«, samo šala! To smo napravili za kratek čas, da ste imeli nekoliko zabave.« Prosimo, ali je še videl naš naroa večjo komedijo in frivolnejšo igro?
Liberalna stranka je zastrupljena, zastrupili so jo sami s svojimi listi. Ta strup deluje med nami hujše kakor kače in škor-pioni. Prihaja tiho in neopaženo in učinkuje polagoma, dokler nisi zastrupljen, sam ne veš od česa. Nobena reč ti ni prav, javnosti se polašča nekak pesimizem, hi-perkriticizem, izgine veselje do dela, raste nezadovoljnost, obupanost, sumničenje, skratka, liberalen časopis tc je zastrupil. Ljudje požirajo ta strup kar v litrih, dokler niso pijani. In s takimi ljudmi je pametna beseda nemogoča!
»Eh, kaj cajtcnge!« Blazna lahkomiš-Ijenost tiči v teh besedah! Časopisi so dandanes velik, socialen, kulturen in političen faktor ali bi vsaj morali biti. Časopisi nas seznanjajo s svetovnimi dogodki, delajo in vodijo javno mnenje, so odmev ljudske duše, širijo znanje in izobrazbo in dajejo smer in pravec masam naroda. Časopis zate misli, zate govori, zate dela in te vodi. Ogromna večina bralcev gre za listom, si svoji njegove misli in prepričanje, se greje
vzravnana, skoro prevzetno, na zlatih laseh širok slamnik, izpod katerega se je svetilo dvoje resnih, modrih oči, ne bi nihče mislil, da jc to kmečko dekle in ne samo David Lynn, ki je rekel, da je lepa.
Pri bolnici je izpraznila košarico in jo tolažila, toda besede ji niso šle prav od srca. Poslovila se je in šla, mesto naravnost domov, k obrežju. Niti enega jadra ni zapazila na vsej gladini, kolikor jo je videla. Pogledala je po čeri pod seboj — kaj je to? — Tam pod neko veliko skalo se je zibal čoln. Ne, ribiški čoln to ni — biti mora kaj drugega. Za ono skalo se je voda zajedala daleč v suho zemljo, tako, da bi se tam lahko vkrcalo kakih 6 ladij.
—	Kaj, če je to angleški čoln?
Priscila sicer ni bila strahopetna, toda pri tej misli se je obrnila in hitela po cesti proti mestu, kakor bi že streljali sovražniki s topovi za njo. Ko je tako hitela, bi bi jo kmalu povozil voz, ki je pridirjal iz mesta. Voznika je potegnil konja z vso silo nazaj in zaklieal: »Pojdite hitro, Priscila Kirton, če nočete, da vas rdečesuk-nježi usmrte. Spodaj v zalivu so štiri ladje in sovražnik bo mesto razdejal in vse pomoril. Hitro, dokler ni prepozno!«
Deklica jc voznika ponosno pogledala
—	naenkrat sc jc izpremenila.
»Mesto se ne bo strahopetno udalol« je zaklicala.
Zastonj jo je voznik pregovarjal, naj vendar stopi na voz in sc tako. reši gotove
ob njegovem ognju in zvesto nanj prisega. Skoro vsak človek stoji več ali manj pod vplivom dnevnega časopisja. Za večino ljudstva je to vsakdanji duševni kruh. Socialni, kulturni in politični nazori lista postanejo nehote tudi nazori bralcev in odločujejo marsikatero človeško življenje.
Časopisi so pionirji ljudske kulture!
1 ako mislijo vsi ljudje, samo načelnik liberalne stranke tako nc misli. »Eh, kaj cajtenge!« Njemu so liberalni listi bagatela, nič vredna stvar, brez pomena. Ali bodo bralci liberalnih listov sedaj ozdravljeni? Koliko sovraštva, nevere, surovosti, laži, obrekovanja, političnih zmed in zablod imajo iiberalni listi na vesti! Koliko žrtev je v tej zmesi utonilo. Dobro je, da so liberalci sami pokazali na oni kraj, kjer se zbirajo strupeni plini, ki okužujejo naše ozračje, in sami odkrili kanal, odkoder zajema liberalna javnost svojo vsakdanjo hrano.
Največja komedija pa je dejstvo, da so liberalni poslanci sami lastniki teh listov in njih odlični sotrudniki. Edino, kar ima liberalna stranka še moči, so listi. Ako bi bili bralci liberalnih listov te misli, o njihovi vrednosti, kakor je dr. Tavčar, bi danes liberalci svoje pristaše sešteli lahko na svoji roki.
V politiki ne poznamo naivnosti. Zato tudi nc mislimo, da bomo spravili v tabor S. L. S. vse pristaše nasprotnih političnih strank. Opozicionalne stranke so bile vedno in večkrat tudi potrebne zaradi kontrole, kakor je potrebna med večino in njimi neka tiha sporazumna harmonija za skupni bij *or. Z ljudmi in strankami, ki pa po lastni izjavi tako razumejo delo za narod, kakor ga izvršuje liberalno časopisje, je pa vsako delo nemogoče. Kdor strup meša, ne spada v politično areno. Stran z za-strupljevalci!
Mestni provso-posveiovalpi uradi.
V seji ljubljanskega občinskega .sveta je stavil občinski svetnik S. L. S. Ivan Štete samostalni predlog, naj se ustanovi pravno - posvetovalni urad, kjer bi prebivalci dobili praven svet zastonj proti malenkostni odškodnini za tiskovine. Z ozirom na to hočemo danes napisati par besedi o mestnih pravno - posvetovalnih uradih.
Življenje postaja vsak dan bolj komplicirano in velika je množina zakonov, ki urejujejo državljanovo življenje. Poleg splošnega državljanskega zakona, ki določuje, kako se jc državljanu ravnati napram otrokom, že-
smrti. Ostala je stanovitna, David Lynn je bil vendar v mestu, kako bi ga mogla zapustiti!
Voz z beguni se jc skril za ovinkom, ko se je deklica obrnila in šla počasi naprej. Sram jo je bilo, da je prej tako hitela, koga naj se pravzaprav boji, menda teli rdečesuknježev?!
Ko je tako premišljevala, se ie naenkrat pripognila — na pesku je zapazila kri., . pobledela je in pogledala okrog sebe. V grmovju, ki je bilo ob cesti, je bila narejena odprtina, kakor da bi se bil kak človek s težavo preril skozi; veje so bile odlomljenc in — da tam, lam je ležalo nekaj temnega, ležalo nepremično ... V tem hipu je klečala deklica poleg moža.
Z eno roko je težko zatiskal rano na prsih, iz katere jc tekla kri. Položila je svojo tresočo roko na ranjenčeva prsa in začutila jc, da srce šc nekoliko bije. Globoko se jc oddahnila in potegnila iz košarice steklenico, kjer je bilo k sreči še nekoliko kapljic vina. Ko mu je privzdignila glavo, je nalahko zastokal. Kakor otroka, ki mu hočejo vliti v usta grenko zdravilo, mu je prigovarjala, dokler sc ni prebudil iz omotice in pil. Bleda lica so nekoliko zardela, sedaj jc deklica šele zapazila, da je ranjenec mlad in čeden dečko. Hotel je nekaj izpregovorili, toda rekla mu je, naj molči.
»Le mirni bodite, dokler Vam nc za-
ni, ob času smrti, pri kupčijah itd., mora znati človek kazenski zakon, da ve, katera dejanja se sodnijsko kaznujejo, mora znati trgovski zakon, konkurzni zakon, množico političnih .zakonov, če noče biti policijsko kaznovan, tudi policijske zakone itd. Vsi ti zakoni, katere bi moral državljan znati, so obseženi v knjigah, za katere bi se morala napravili že velika omara, če bi so jih hotelo spraviti. Vse panoge človeškega dejanja in nehanja so že zakonito normirane in poleg avtomobilnega zakona bomo dobili kmalu zrakoplovni zakon, ki bo urejeval letanje z eroplani po zraku.
Ni čuda, čc izmed zakonov ljudje ne znajo druzega kot nekoliko kazenskega, to je vedo, kaj je umor, uboj ali težka telesna poškodba, od splošnega drž avljanskega zakona so pa morda slišali katerikrat kaj od testamenta ali ženitovanjskega pisma, ostalo jim je pa vse tuje, ker se v trudu in boju za življenje nimajo časa s tem pečati in jim tudi šola, posebno ljudska, ni dala niti najprimitivnejše tozadevne izobrazbe, dasi bi bila v (o poklicana. Kakor je bilo vedno, se pečajo tudi danes s poznanjem zakonov posebno v to učeni iu poklicani ljudje in stanovi, to je odvetniki, sodniki in politični uradniki.
Sodni in politični uradniki pa v praksi samo čuvajo nad vestnim izpolnjevanjem zakonov, ker ni njihova naloga strankam dajati sveta in pravne pomoči. Zato se mora ljudstvo, ki tako mnogokrat potrebuje sveta in pravne pomoči, zatekati k odvetnikom, katera pomoč in pravni svet sta pa relativno jako draga in nc vedno zanesljiva. V današnjem modernem času je pač potreba, da se obrtnik, kmetovalec, delavec mnogokrat zateče po pravni svet in pomoč, ker ga življenje v to sili in ker ga silijo v to komplicirani zakoni. Različne politične stranke so tudi to zadrego volilccv dobro izkoristile in so ustanovile »Kmetske informacijsko pisarne« itd. in kakor se vse šc zovejo take pisarne, katere pa večinoma ustrezajo samo politični inteneiji in večinoma poslujejo prav pridno pred volitvami in se tičejo ponajveč volilnih vprašanj, osobito reklamacij.
Ker je glavno določilo vseh naših zakonov, »da se nihče pred oblastnijo ne more zagovarjati s tem, da, mu zakon, katerega je prekršil, ni bil znan,« je ljudstvo postavljeno pred dalckosež-ne posledice in le želeti je, dokler drža«
vežem rane!« mu je rekla. Naslonite se na to drevo, tako, previdno, da nc izgu-. bite še več krvi.«
Ko je iz svojega robca delala obvezo, se je zdela ranjencu kakor kaka prince-zinja iz pravljic, kajti v njenih zlatih laseH so sc odbijali solnčni žarki.
Tako,« jc rekla slednjič, poizkusiva iti sedaj domov. Ni daleč, in čc sc opirate name, sva kmalu tam.«
Vendar je bilo dalje, kakor je ona mislila. Prašna cesta se je strašno vlekla in vročina je postajala vsako minuto večja. Vecln o težje sc je opiral ranjenec na njeno roko. Slednjič sta vendar prilezla domov, ravno pravočasno še, da je mogla z Martino pomočjo položiti ranjcnca, ki se jc zopet onesvestil, na zofo. Drgnila mu je čelo z žganjem in mu vlila par požirkov v usta. Čez nekaj minut jc izpregledal in se skušal dvigniti. Pa ni šlo.
Lc mirujte,« mu jc zapovedala »Sa-maritanka« s tihim glasom, »rano moram izprati in jo dobro zavezati, ker krogla ni ostala v rani.«
S slabim glasom jo je zahvaljeval, česar pa ona ni slišala ali pa ni hotela slišati. Ko mu jc izpirala in zavezovala rano s svojo rahlo roko, sc jc nehote vpraševala, kje jc dobil to rano. Toda vprašala ga ni prej, dokler ni bila rana zavezana in je ranjenec ležal na naslonjaču.
Kmalu Vam bo bolje, da bi le mrzlica nc pritisnila,« jc rekla. * Le velika iz.
va v tem oziru ne stori potrebnega koraka in tudi v razbremenitev tako stroge določbe ne poskrbi za primitivno izobrazbo ljudstva, da store in nadome-ste to drugi faktorji.
Ker je življenje v mestih najživah-neje in veliko ljudstva, so mesta v prvi vrsti to poklicana storiti. Ustanovili naj bi se v mestih takozvani pravno-posredovalni uradi, kjer bi prebivalci dobili praven svet zastonj proti malenkostni odškodnini za tiskovine itd. Ti pravno-posvetovalni uradi bi se dali tudi tam, kjer so občinski posredovalni uradi, prav dobro s temi spojiti. Koliko bi bilo ljudem s tem pomagailo!
Lep zgled za to nam je mesto Magdeburg. Tam se je že 1. 1905 ustanovil tak urad, imenovan: »Rechtsaus-kunftsstelle«.
Prvo leto je urad izdal 2049 pojasnil. Leta 1908-1909 je to število poskočilo na 8436, in vedno bolj se je ljudstvo začelo te inštitucije posluževati, tako da je urad že leta 1909 od 1. aprila do 31. marca 1910 dal 8850 pojasnil, seveda nevračunjeno slučajev, ki so se mnogokrat ponavljali.
Zanimivo je torej, kako so se slučaji porazdelili na posamezne pravne materije.
Na splošni državni zakonik je odpadlo 3889 pojasnil, na trgovski zakon 335, na civilno pravdni red 1366, na kazenski zakon in kaz. pravdni red 1616 slučajev, na obrtni red 576, na delavsko zavarovanje 1271, na občinski red 341, na konkurzni red, polic, zakone 456 pojasnil.
Ti uradi bi se morali tako organizirati, da bi nc kolidirali s pravicami odvetnikov, ker ne bi prevzemali sodnih zastopstev itd. in bi močno zajezili, če ne popolnoma odpravili zakotno pi-saštvo, ki je rak-rana na socijalnem ustroju države in ki se kljub zakoniti prepovedi in kazni ne da zatreti in pogoltne marsikak težko zaslužen krajcar ljudstva, nc da bi izrastel iz tega kak hasek.
Kdor je za dobrobit našega ljudstva, bo propagiral tudi pri nas to idejo in ni izključeno, da bi tudi v Ljubljani tak urad mnogo koristil in marsikatero skrb in bol odgnal od našega ljudstva.
Nemška politiko in razdor med iulnimi Slovani.
(Izviren dopis iz Balkana.)
Trenutno nesrečo in propast Bulgarije v oni dobi, ko se je njena armada vračala zmagonosna iz vojne proti Turčiji, sta zakrivili neposredno nesposobna domača in lažnjlva tuja diplomacija, na katero so se Bulgari slepo zanašali. O tem ne more noben resen politik več dvomiti.
A drug važen vzrok žalostnemu stanju, v katerem se zdaj Bulgarija nahaja, je ta, ker nima nobenega pravega prijatelja med velemočmi, a s sosedi je v hudi razprtiji. Tukaj ne bodemo govorili o genezi teh pojavov, samo kon-statiramo istino: Dokler je bila Bulgarija srečna, imela je mnogo prijateljev. Napadlo jo je nenadno pet sovražnikov, a ni se našel noben usmiljen Samaritan, da bi ji prišel na pomoč.
Pogreški so bili seveda storjeni s strani balkanske diplomacije, a narod
bulgarski je nedolžen. On plačuje zdaj grehe svojih političnih voditeljev; A prišel bo dan, ko bodo ti morali odgovor dajati. Tedaj se bodo obtoženci izgovarjali, kakor Adam v paradižu: Eva, to je tovarišipa diplomacija me je zapeljala. In že sbdaj se čujejo takšnj. glasovi: Eni dolže rusko diplomacijo, drugi nemško, tretji avstrijsko, da je dajala krive nasvete ali pa je nalašč postopala tako, da je morala propasti balkanska zveza in so se potem začeli zavezniki med seboj klati.
Ako se premišljuje sedaj objektivno, odkod je pravzaprav pihal tisti hudi veter, ki je med južnimi Slovani pro-vzročil proidete medsebojne razprtije in krvave praske, se pride do zaključka, da je tisti veter pihal od severo-zapada, ta je bil krivec vseh nesreč na Balkanu. Ni dolgo od tega, odkar so se v Berolinu sami izdali, kakšno vlogo je igrala nemška diplomacija v balkanskem vprašanju.
V uglednem listu »Berliner Tage-blatt« se nahaja v nekem uvodnem članku početkom avgusta sledeči stavek:
»O tem ni več nobenega dvoma, da bodo balkanski narodi še celo vrsto let zaposleni z lastnimi domačimi prepiri. A mi se v istini ne bi morali toliko prenagliti z votiranjem tako ogromnega povečanja naših vojaških stroškov, ako se je — kakor trdijo — smatralo za glavni vzrok tega nepričakovano ojača-nje južnega slovanstva.«
To je od pristne nemške strani odkrito povedano; a nam južnim Slovanom služi to iskreno priznanje v zadoščenje, da smo zedinjeni tako važen faktor, katerega mora še ohola Nemčija vpoštevati. Sedaj smo nesložni, kar imamo pripisovati pogubnemu vplivu nemške diplomacije na razritje političnih razmer na Balkanu in na iztoku sploh. Tega vpliva pa Nemčija ne bi bila dosegla, ako bi ji ne bila ruska diplomacija šla posredno ali neposredno — recimo: vedoma ali nevedoma — na pomoč (mislimo pa preje, da vedoma!)
Doseglo se je torej z združenimi močmi severnih in zapadnih diplomatov, da se je razdružilo južno Slovanstvo in da se Nemčiji »ne bode treba toliko nagliti z votiranjem tako ogromnega povečanja vojnih stroškov.«
Ali se bodo sploh kdaj mogli pogreški, storjeni od balkanskih diplomatov, popraviti?
Ako bodo voditelji južnih Slovanov prišli kdaj do spoznanja, da so s svojim razdorom le Nemcem koristili, pomagajoč jim med drugim vojne stroške poniževati, a sebi samim iste do ogromne mere povečevati, tedaj bo Jugoslavija spet srečna.
Za sedaj bo pa prvi zahtev, poiskati si pravih prijateljev. Kakor posamezen človek, tako me more tudi noben narod živeti popolnoma osamljen. Kdor je našel dobrega prijatelja, našel je velik zaklad. Tako veli pregovor o posamezniku; koliko več pa velja to o narodu. Balkanski narodi v izboru svojih prijateljev niso imeli nikdar prave sreče. Bili so tudi preveč zaupljivi in zato so bili večkrat zlorabljeni. Naj bi bili v bodočnosti bolj previdni!
Posebno sedaj hodijo okoli njih razni agenti, ki bi se jim radi prikupili, cla bi jih potem spet mogli zapeljati na kriva pota bilo v političnem bilo v ver-
skem oziru. Ravno te dni je v protestantski cerkvi v Sofiji priporočal angleško - bulgarski misijonar Vatralski Bulgarom, da morajo rusofilstvo zame-niti z anglofilstvom. Rekel je dobesedno: »Ruska pesem v Bulgariji je izpeta; četudi pomnimo cavja-osvoboditelja, ne bomo pozabili carja - orgabitelja, kateri jc predal več Bulgarov v sužnost, kakor jih jc njegov ded osvobodil.« V neposredni zvezi s tem je pa ta prepo-vednik priporočal zvezo med bulgarsko pravoslavno in angleško episkopalno cerkvijo, kateri sta si — kakor on misli — »po formi najbližejši.« Dostavil je: »Boljše jc za Bulgare obrniti se do ken-terburškega angleškega episkopata kakor pa do rimskega papeža.«
To se pravi delati nove zmešnjave med Bulgari, kateri so že začeli misliti — posebno Makedonci — na zediBjenje s katoliško cerkvijo. V Kjustendilu jc bil sredi prošlega meseca dobro obiskan meeting makedonskih bežancev in mestnih Bulgarov, kjer se je sprejela resolucija, naj se podvzamejo potrebni koraki za zedinjenje z Rimom. V raznih časopisih se pišejo članki v istem zrnislu in ideja uniatstva dobiva vsak dan med Bulgari novih pristašev.
Radovedni smo, kako se bodo te reči dalje razvijale. Na vsak način pa treba Bulgarom previdnosti, da se ne dajo zapeljati na kriva pota niti v verskem niti v političnem obziru.
»Der Wahn ist kurz, die Rcue ist lting«. O resnici tega pesniškega izreka jih je mogla prepričati najnovejša zgodovina. Kajti ni se mogoče varati o tem, da je političen položaj Bulgarije tudi za bodočnost izredno opasen. Ako bi ne bilo nove Grčije, ki bo vsled svojega ugodnega položaja na morju eden najvažnejših činiteljev na Balkanu in je postala sploh druga moč na Balkanu takoj za Rumunsko, bi se Bulgarija in Srbija morebiti mogli kdaj zaradi Makedonije šc sporazumeti. Tako pa se ne bosta, ker bo Srbija morala v prvi vrsti vpoštevati aspiracije Grčije, ne pa želja Bulgarije. Dodenimo, da sta Srbija in Rumunija zvezani po močnih skupnih interesih in da po Carigradu teži Rusija. Bulgariji bo treba izredne diplomatične spretnosti, da iz tega kaj zase izbije. Bukareški in cari-grajski mir sta pravi narodni katastrofi za Bulgarijo. Jugoslovani iskreno želimo, da bulgarski narod najde izhod iz tega položaja in da mu zašije solnce lepših dni!
te domaČo oM
C. kr. zavod za žensko domačo obrt je izdal nov organizacijski opravilnik za svoje naprave. Ministrstvo za javna dela ga je odobrilo z odlokom z dne 18. avgusta 1913, št. 40.226. Ker je tudi na Slovenskem ženska domača obrt precej razvita, zlasti čipkarstvo, podamo nekaj važnejših določil iz novega opravilnika. Država hoče pomagati, da se pospeši dobro in modno izdelovanje v domači obrti, ker le dobro in lepo delo ima vrednost in pot na boljši trg. Da doseže svoj namen, je osnovala naslednje naprave:
1. C. k r. zavod za žensko domačo obrt s sedežem na Dunaju je centrala ter ima vrhovno nadzorstvo nad vsemi drugimi napravami. Na tem zavodu se vzgojujejo strokovne učiteljice, vrše se tečaji za zboljšanje tehni-
ke ter se ustvarjajo po moči novi vzorci. Redne učenke nc plačujejo nobene šolnine, inozemke, katere dovoli sprejeti ministrstvo, pa plačujejo polletno naprej 300 kron šolnine. Poučuje se izdelovanje čipk (klekljanje), šivanje čipk, vezenje in podobne tehnike. Za sprejem v dveletni tečaj, na katerem se izobražujejo bodoče strokovne učiteljice na različnih zavodovih napravah, se zahteva: avstrijsko državljanstvo, izpolnjeno 20. leto, na javnem ali s pravico javnosti opremljenem učnem zavodu dovršeno najmanj meščansko ali po obsegu znanja podobno šolo in strokovno predizobrazbo, pridobljeno na kaki zavodovi podružnici ali podobnem zavodu. Šolsko leto traja 10 mesecev. Po uspešno dovršenem drugem letniku dobi izpričevalo, kjer je izkazan prav dobri, dobri ali zadostni uspeh. Revne učenke morejo dobiti ustanove, podeljujejo se jim celo potne podpore do 50 K, za kar se je treba priporočiti že ob vložitvi prošnje ter potrebo dokazati z ubožnim izpričeva-lom. Tudi obrt doma izvršujoče delavke, nad 18 let stare, ki nimajo namena izobraziti se za strokovne učiteljice pač pa se žele temeljiteje priučiti tehniki, se sprejemajo, v kolikor pripušča prostor, na tem osrednjem zavodu. Prednost imajo bivše nadaljevalne učenke na zavodovih podružnicah. Pouk traja po potrebi do 5 mesecev. Revne prosilke dobš ustanove in potno podporo.
2. Stalne tečaje (podružnice) c. kr. zavoda za žensko domačo obrt ustanavlja c. kr. ministrstvo za javna dela v krajih, kjer se močno goji domača ženska obrt. Osrednji zavod preskrbuje tem stalnim tečajem sledeče potrebščine: učiteljstvo, ki je plača država, potrebno tvorivo, učne pripomoč-ke, delavsko pripravo, orodje, vzorce, podpore učenkam, v posebnega ozira vrednih slučajih tudi enkraten prispevek za ureditev pouka. Prostor,, opravo, razsvetljavo, kurjavo, popravila in postrežbo morajo pa preskrbeti krajev« ni činitelji (na primer dotična občina, kjer se ustanovi zavod) .Ker želi osrednji zavod, da bi delovale podružnice uspešno in obenem potrebam kraja primerno, more se v kraju, kjer je podružnica, sestaviti šolski odbor, v katerega izvoli občinski odbor dva člana, tri pa imenuje ravnateljstvo osrednjega zavoda. Ta odbor daje pojasnila in nasvete osrednjemu zavodu, vpliva, da je oprava, razsvetljava in drugo v redu, sodeluje pri sestavi urnika, pomaga, da vlada zanimanje za zavod in podpira vodstvo in učiteljstvo v njih poklicu. Svoja mnenja in nasvete predlaga naravnost ravnateljstvu c. kr. zavoda na Dunaju, ne pa vodstvu podružnic. Učenke na stalnih tečajih so trojne vrste: Redne učenke, ki so obvezane hoditi še v ljudsko šolo, manj kot 5 in pol leta stare se ne sprejemajo. Izjemno se sprejemajo tudi šoli odrasla dekleta in žene. Redne učenke izdelujejo samo učna dela, da se privadijo tehniki. Za ta dela potrebno tvorivo dobe brezplačno, zato se pa učna dela ne plačujejo, ostanejo last c. kr. zavoda, ki pa deli učenkam podpore, pri katerih se ozira na delovne uspehe, pridnost in tudi druge okoliščine, na primer revščino. Učenke do 8. leta starosti delajo na teden največ 6 ur, in učenke do 14. leta največ 10 ur na te-
guba krvi Vas je tako oslabila.« Nekaj časa se je obotavljala, slednjič ga je pa vendar vprašala: »Kdo je pa streljal na vas?«
»Nisem ga videl natančno, vsekako pa me bo pomnil —«
»Kaj ste tudi Vi streljali nanj?«
»Da, in —« je obrnil govorico, »ali smem vedeti, kako se imenuje moja dobra Samaritanka?«
Priscila mu je povedala svoje ime. Pri tem je opazila, kako je on nekaj sekund z vprašujočim pogledom opazoval njen zaročni prstan. Ne, ni bila še omožena — prej mora biti vojna končana, prej morajo pregnati sovražnika — mu jc pripovedovala.
Vstal je in se ji priklonil. »Kadar bo vojna končana, ne boste Vi in oni srečni človek, čegar imena ne vem, imela niko-ar, ki bi vama želel tako iz srca vse naj-olje, kakor jaz! Še enkrat Vas moram zahvaliti, preden grem!«
»Ne smete še iti,« mu je zaklicala Priscila.
»Pač, kakor tudi težko, moram! Moja dolžnost —!«
»O, nc govorite sedaj o dolžnosti! Zunaj je strašna vročina in kmalu bi se zopet onesvestili. Ostanite tu do večera — vidite, saj ne morete niti ravno stati!«
Prijela ga je za roko. Naenkrat je začelo zamolklo gromenje od obrežja sem, tako da so zaropotale šipe v oknih. Kmalu zopet drugič in tretjič. Priscila je zakričala strahu, čeprav je že vse jutro čakala na to. Začelo se je bombardiranje!
»To so Angleži,« je rekla mirno. »Obstreljujejo mesto.«
»An— Angleži?« je stokal ranjenec.
»Da. Pravijo, da so štiri ladje v zalivu. Morebiti so nalašč čakali s streljanjem, da so mogle žene in otroci zapustiti mesto.« Ponudila mu je stol, ker se je bala, da se vsak čas onesvesti. Ali ne veste ničesar o tem?« je zaklicala. »Toda ne bojte se, naše hiše krogle ne dosežejo.«
»Da bi se bal — ne!« je odgovoril. Porinil je stol na stran, kakor bi hotel s tem potrditi, da se nič ne boji, »Ne — samo — dovolite, ali imate koga v mestu, za katerega bi se morda bali?«
»David je tam,« je rekla ravnodušno.
»Vaš zaročenec? Ali je vojak?«
»Da, dokler ne poženemo Angležev domov,« je odgovorila ponosno.
Zopet se je začulo zamolklo gromenje. Kmalu nato pa enakomerno stopanje in žvenket. — Deklica je hitela k oknu. Da, prišli so na pomoč vojaki iz bližnje trdnjave. No, Angleži sedaj ne bodo prišli tako lahko v mesto. Naenkrat se je domislila nečesa drugega.
»Ah,« je zaklicala, »morebiti so se že izkrcali I David mi je rekel, da je na obrežju neki nezavarovan prostor, ki ga ne morejo braniti. Bal se je, da ne bi izsledili te točke. In ravno tam sem videla prej čoln *— angleški čoln —«
»Čoln?« je vprašal vojak.
»Da, slučajno sem ga videla. In ladje so se kaj lahko danes ponoči tam usidrale. Poslali so potem nekai ljudi na suho
morda tudi enega samega — kaj če so ti streljali na Vas? Ali ga niste spoznali?«
»Name streljali?« je vprašal zopet, kakor bi odmevalo.
»No, da, zakaj pa ne? Angleži — kaj me ne razumete?«
»Angleži name — ne, ne, morda kak tat, kak lopov — kdo drugi pač?«
Smejal se je prisiljeno. Deklica ga je vprašujoče pogledala in takoj ji je bilo vse jasno. »Sedaj šele razumem vse! Veslali ste od čolna proti bregu! Vi ste angleški ---vohun!«
Anglež se je zdrznil.
»Prav pravite,« je rekel, »Anglež sem in vohun, če že mora tako biti. Delam po ukazu, kakor pravi vojak, po ukazu, ki ne prinaša, če se podjetje posreči, nobene slave, če pa se ponesreči — smrt. Raje bi umrl na bojišču, kakor pa vohunil.«
»Ali ste šli proti mestu?« ga je vprašala razburjeno.
»Da. Straža me je zapazila in zahtevala, naj povepi dogovorjeno znamenje. Ker sem molčal — so me ustrelili — to je vse.«
»Kdo pa ste?«
»Poročnik Daventry sem.«
»Ali veste, kaj bo z Vami, če pokličem vojake?«
»Ustrele me. Toda —- Vi jih ne boste poklicali!«
»Mislite, da zato ne, ker sem ženska?«
»Ne, ampak zato ne -• ker ste Vi!«
Za hip je vladala v sobi grobna tišina, Priscila se je odmaknila od okna in ogledovala ranjenca, ki je stal pred njo.
»Ne, tega ne morem storiti!« je zaklicala. »Saj mi niste storili ničesar hudega. David bi na Vašem mestu ravnal prav tako!«
»Kako dobri ste!« je rekel. »Nevarnosti Vas izpostavljam, in če bi moral umreti — bi morebiti počilo srce, ki tako ljubi kot Vaše.«
Priscila ga je vprašujoče pogledala.
»Ali Vam smem pokazati sliko svoje zaročenke? Vedno jo nosim seboj, kot kak talizman, ki me varuje nesreče!«
Priklonila se je čez majhno sličico in občudovala krasno deklico z velikimi črnimi očmi. > Kako je lepa!« je rekla. »Kako jo morate imeti rad!«
»Če naju usoda še kdaj združi, ne bova pozabila nikdar one, katero imava zahvaliti za najino srečo!« je zaklical navdušeno in poljubil Priscili roko.
Vzdihnila je in stopila k oknu. Naenkrat je stopila prestrašena nazaj, odprla tiho vrata v bližnjo sobo in mu zašepetala: »Hitro semkaj! Zunaj so vojaki, najbrže s kakim ranjencem, ki mu bom stregla. Bodite mirni!«
Zaprla je za njim vrata in šla vun. Pred vrati je stala gruča vojakov, pred njimi stari cerkovnik stolne cerkve.
»No, mr, Burnett, ali mi prinašate kakega ranjenca? Vse sem že pripravil?; kdo pa ie?«
den. N a d a 1 j v a 1 n e učenke so ljudski šoli odrasla dekleta in žene, ki redno obiskujejo tečaj, da bi se dobro izobrazile v svoje vrste delu. Ta tečaj traja redno dve leti. Ako bi hotela kaka učenka dalj časa ostati v nadaljevalnem tečaju, ji more dovoliti c. kr. zavod na Dunaju. Glede učnih del veljajo ista določila kakor pri rednih učenkah, pa tudi glede podpor. O b -iskovalke prihajajo v stalni tečaj le včasih, ko potrebujejo navodila pri izvrševanju manj znanih in težjih izdelkov. V posebnega ozira vrednih slučajih morejo celo te učenke dobiti zmerne podpore od c. kr. urada. Učiteljice na teh stalnih tečajih (podružnicah) so zavezane poučevati na dan najmanj po 7 ur.
3. Potovalne tečaje dovoljuje c. kr. ministrstvo za javna dela, cla bi se razširile lahko priučljive modne tehnike (na primer irsko kvačkanje, filet-izdelovanje), pa tudi druge (čip-kanje). Take tečaje smejo obiskovati redno le šoli odrasla dekleta in žene, šolarice le izjemno 7. dovoljenjem ravnateljstva c. kr. zavoda za žensko domačo obrt na Dunaju. Tvorivo dobe udeleženke potovalnega tečaja brezplačno, izdelki ostanejo redno c. kr. zavodu, udeleženke dobe pa podpore,, ki sc odmerijo po delu, pridnosti iu drugih okoliščinah, zlasti se med tem ozira na revščino.
Potovalne tečaje so želeli žc mnogi, ki se zanimajo za žensko domačo obrt,, posebno v krajih, kjer vlada bolj revščina, obrti pa ni nobene, dasi bi jo lahko izvrševali ob gotovih časih, ako bi se v kateri usposobil. Tej želji sedaj lahko ustreže ministrstvo za javna dela. To bo gotovo na priporočilo c. kr. zavoda za žensko domačo obrt na Dunaju tudi rado storilo, čc so sledeči predpogoji: 1. z gospodarskega stališča dokazana potreba in možnost, da se razvije ali uvede domača obrt; 2. vložiti mora prošnjo občina ali drugi interesenti; 3. občina ali drugi zasebni činitelji morajo preskrbeti prostor, kurjavo, razsvetljavo, čiščenje in postrežbo; 4. zagotoviti se mora vsaj 30 šoli odlaslih deklet in žena, ki bodo redno hodile v tečaj, katerega dobo kakor tudi načrt za vsak slučaj posebej določa c. kr. zavod za žensko domačo obrt na Dunaju.
»Slovenska Stražo*,,
Slomškov dar po 20 K:
>45. F. Š.. Bitnje, 20 K.
Županstvo za »Slovensko Stražo«:
32. Županstvo Naklo pri Kranju, 10 kron.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Franjo Šenk, Št. Peter pri Grab-štajnu, 2 K. — Filip Kulterer, Št. Peter pri Grabštajnu, 1 K. — Vinko Jank, Št. Pavel, Koroško, 1 K. — Vesela družba v Celju 14 K.
Iz nabiralnika:
Podružnica v Celju 11 Iv. — Podružnica v Žireh 7 K.
Prispevek podružnic:
Po podružnici v Železni Kapli, darovali č. g. Matej Germ, župnik, 5 K;
Nobenega odgovora. Celo cerkovni-kovo obličje se je svetilo tako čudno...
V Priscilinih očeh je ugasnila luč, ki je gorela dosedaj tako ljubko.
»David je,« je rekla tiho, »— mrtev!«
Cerkovnik je uprl oči v tla, ni je mogel pogledati. Njen glas je zvenel kakor glas ubitega zvona. »Hvala, mr. Burnett, da ste mi ga prinesli. Živ ali mrtev, midva spadava skupaj.« Odprla je vrata na ste-žaj. »Zanj sem pripravila sobo, prosim, prinesite ga noter.«
Niti ena mišica ni zatrepetala v njenem smrtnobledem obličju, ko so prinesli vojaki mrtveca v hišo. Ko so odšli, je stopil starec k njej in jej položil tolažeč roko na ramo. »Kakor bi spal; takoj je moral biti mrtev. Ali ga hočete videti?«
Ni hotela, da bi odkril njegovo obličje. >Ne smem ga še videti, svojega Davida. Kdaj je padel? Slišala sem grom topov —«
»Ne, danes ponoči, otrok moj.«
»Danes ponoči?«
»Da, stal je na straži in slišali so, kako je nekoga zaklical in nato streljal. Takoj za njegovim strelom se je slišal drug strel in ta--Pravijo, da je bil kak vohun.«
»Vohun?« je zakričala.
»Da; toda ne vemo, ali jc bil ranjen, ali se je rešil — ni ga nikjer!«
»Ni ga?« je ponovila deklica. »Prosim, mr. Burnett, recite vojakom, naj počakajo par minut.«
Cerkovnik je deklico začudeno pogledal in odšel. Zaprla je za njim vrata — v tem hipu je stopil v sobo Daventrv. ravnotako bled kol ona.
Jožef Fojnik, kaplan, i K in Slovensko krščansko izobraževalno društvo v Železni Kapli 10 K. — Podružnica Sv. Križ pri Trstu 50 K.
Sklad Mohorjanov:
1. -Mohorjani Sv. Jakob ob cesti, po župnein uradu, 2 K. 2. .Mohorjani v Predloki, po č. g. Josipu Sanzinu, župniku, 1 K 10 vin. — 3. Mohorjani Sv. Toma pri Sv. Križu, Cesta, po č: g. Alfonzu Poljšaku, vikarju, 2 K. 1. Mohorjani Otmanje, po č. g. Mateju We-denig, župniku, 2 K. 5. Mohorjani Bilčoves, p. iBstrica v Rožu po č. g. Antonu Teul. župniku, 0 lv 50 vin.
One 12. oktobra se vrši občni zbor »Slovenske Straže«. Prosimo vse Slovence, da tedaj pohitite s svojimi darovi »Slovenski Straži«!
Tretjo balkanska vojska.
Prvi del balkanske vojske — boj treh združenih slovanskih držav v zvezi z Grčijo proti turškem robstvu — sc je končal s tem, da sta dve slovanski zaveznici, Srbija in Crnagora, v zvezi z Grčijo prišli v konflikt s svojo bivšo slovansko zaveznico Bulgarijo, ker se nista mogli z njo sporazumeti zaradi delitve Makedonije, kakor se ni mogla sporazumeti z njo Grčija. Bulgarija Makedonije ni hotela žrtvovati, ker je večji del makedonskih Slovanov bulgarski in ker jc tudi po pogodbi s Srbijo imela clo nje pravico, Srbija pa je, skiicevaje se posebno na to, da so ji velesile zabranile aneksijo severne Albanije, menila, da ji sicer od turške eleelščine premalo ostane, če ne pride večji del Makedonije pod njeno oblast. Grki so svoje zahteve približno enako utemeljevali, Rumuni pa so to priliko porabiti, cla si sami vzamejo, kar bi jim bila Bulgarija po njihovem nazira-nju morala podariti zato, ker Rumuni niso podpirali Turkov. Naposled pa so Turki na svojo roko Bulgariji šc Odrin nazaj vzeli, dočim so Rumuni nastopili v alianci s Srbijo, Črnogoro in Grčijo in so tako vse balkansko države Bulgarijo do skrajnosti prikrajšale in ponižale.
Posledice tega po bukareškem miru in carigrajskih pogajanjih, ki pa niso niti šc končana, ustvarjenega stanja niso izostale. Te poslcclicc se izražajo zdaj pred vsem v dveh dejstvih: 1. Turčija je sicer Bulgariji Odrin vzela, je pa obenem dobila velik apetit tudi po grški Trakiji in 2. uprli so se Arnavti, kar jc z bukareškim mirom gotovo v neki zvezi.
Kaj utegne iz tega nastati? Arnavt-ska vstaja bo brezdvoma našla svoj odmev najprej v Bulgariji. Utegne se zgoditi, da bi Bulgarija menila, da je prišel trenutek, ko bi lahko popravila v bukareškem miru storjeno ji krivico. Ako sc to uresniči, jc zelo lahko mogoče, da gre Turčija šc clclj, nego jc že šla. Ona lahko nastopi v zvezi z Bulgarijo, lahko pa nastopi tako na škodo Bulgarije kakor na škodo Grčije, med tem, ko bi se Bulgari, Srbi in Grki v Makedoniji zopet klali. S kom se potem sporazume, ako bi postalo potrebno, to je pa njena stvar. Po zadnjih vesteh bi sc moglo sklepati, cla nastopi Turčija proti Grčiji, Bulgarija pa proti Srbiji.
»Vse sem slišal,« je rekel, »in sedaj vem, kaj sem storil.«
Deklica se ni ganila.
»Sedaj boste izdali vohuna, ki je ustrelil Vašega zaročenca. Nočem usmiljenja, le eno prošnjo imam do Vas. Kadar umr-jem, pošljite to moji zaročenki — Alice Carevv v Bideford, Devon in sporočite ji, da sem ji bil zvest do smrti.« Poljubil je sličico in jo ji dal. Vzela jo jc in odšla, nc da bi izpregovorila kako besedico.
Daventry je poslušal. Vsak čas pridejo vojaki — da bi le prej končali, preden se ga polasti slabost. — Vrata so se odprla in Priscila je stopila k njemu — sama. »Vzemite jo zopet,« jc rekla komaj slišno
—	»nisem povedala.«
Osupnen jo je pogledal, kajti verjeti ni mogei. »Ne?«
»Nisem mogla,« je zastokala deklica
—	nočem streti drugega srca, nc morem gledati, kako bi druga trpela, kar moram trpeti jaz.«
Daventry je padel pred njo na kolena in poljubljal njene ledenomrzlc roke. »Kako naj Vas zahvalim! Verjemite mi, da nc pozabim nikdar bolečine, ki sem jo Vam povzročil.«
Mesto da bi odgovorila, je odšla vun, kjer so čakali vojaki nanjo.
»Žal, mr. Burnett, da sem Vas pustila tako dolgo čakali. Zmotila sem sc, je rekla mirno.
Obrnila se je in odšla ravnotako mirno v sobo. Grom topov se je zaslišal, ona pa se je zgrudila mrtva ob truplu svojega zaročenca ...
Ako se pa krvavi ples radi Makedonijo zopet začne, nastopi vnovič Rumunija. Ta ne ostane nevtralna, ko so ji zopet obeta dobiček in preti nevarnost, da Bulgarija kdaj tudi z njo zaradi Dobrudže obračuna. Na vsak način bouo Srbija, Crnagora in Grčija nastopilo zopet v alianci in se tozadevna pogajanja žc vrše; veliko upanja imajo, da pritegnejo k sobi tucli Rumunijo kot soudeleženko bukareškega miru, čisto negotovo pa je, kako nastopi Turčija. Seveda se pa zdaj tudi še 110 more z vso gotovostjo reči, kaj ukrene Rumunija, ki bi se morebiti dala potolažiti s kako novo kompenzacijo od strani Bulgarije, ako jo ji bo slednja hotela dati.
Naposled jc tu še nevarnost, da posežeta vmes Avstrija in Italija, če bi Srbija in Grčija Albanijo zopet zasedli in je nc bi hoteli več zapustiti. Ta nevarnost, lahko nastopi sama ali pa v zvezi s prej omenjenimi komplikacijami, katero lahko izzove Bulgarija ali pa Turčija. In od tega do evropskega konflikta jc samo — en korak.
Vendar bodimo rajši še optimisti. Srbija bo albansko vstajo po vsej priliki sama premagala, 110 cla bi imelo to kakih posledic na zapadu ali pa na vzhodu. Nastalo težave sc lahko diplomatskim potoni poravnajo, in sicer ravno v. ozirom na to, da se prepreči evropski požar.
Vsekakor se zdaj kaže, kar smo vedno poudarjali, kako nespametno je bilo, da se Srbi in Bulgari niso mirno pobotali! Kaže se pa še dvoje: da ni bilo dobro, da so velesilo definitivno ureditev samostojne Albanije zavlačevale in tretjič: da jo Rusija storila velike napako, ko jo Bulgariji zabranila vhod v Carigrad, ki bi bil storil konec evropski Turčiji. Zdaj pa tvori ravno Turčija zopet največjo nevarnost za vse Balkance.
XXX
SRBI IN ARNAVTI. Srbi razvrste svojo armado proti Ar-
navtom med Bitoljem in Debromt.
Dunaj, 26. septembra. Jugoslovanska korespondenca poroča iz Belgrada: S poučeno strani so izvaja, da so so Arnavti dozdaj večinoma uspešno bili in cla so malo srbske posadke prisilili, cla so se morale umakniti. Položaj se iz-premeni šele bodoči teden, ker so more srbska ekspedicijska armada razvrstiti šele v nedeljo, in sicer v ozemlju Bi-tolj—Debar.
Albanske pritožbe.
Dunaj, 26. septemra. Albanska korespondenca poroča: Begunci, ki so pobegnili iz Djakovice, predno je izbruhnila vstaja, poročajo, da Arnavti po večurnem zvonenju do 6. zjutraj niso smoli hiš zapustiti. Ce jc kdo hišo zapustil, so ga ustrelili.
Srbi zapustili Strahovo.
Atene, 26. septembra. »Agence d' Athcnes« poroča iz Koricc: Srbi so včeraj ob 7. zvečer zapustili Strahovo in sc podali v Ohrid. Prebivalci Starova so v strahu pred Arnavti prosili poveljnika v Korici, da naj pošlje vojake v obrambo.
Ene par besed ud glediša.
Oh, kuku jokaja lebcraln časnkari za. iblanskem gledišam! Kar za utula-žet jh ni. Men sc srumaki ros smilja. Gloclišc je res ena lepa zabava tkula puzim zvečer, pusebn če ga kašn pre-fesar na kumandera in pa za tisto, ko jh ubiskvajne glediša nč na kušta.
Pumislte, Ide boži; clondons, ko je taka dragina in zaslužki tku mejhen. Če člouk le mejčken ptisedi u Stari, pa sa dve kronce fuč, kokr do b mignu. In zimsk večeri, ko sa tku dougi kokr Lu-igi Calcatu podlistki u ta »Sluvcnskmu Narude«; kam se če člouk djat! Spat na more jt proč pu fajramt, duma sedet in muhe preštevat pu strop, tu t ud i ni nč. Ja, ua pu zim res še muli ni.
Položaj na bojišču resen.
Dunaj, 26. septembra. »Sudslavvi-sclio Korrespondenz« poroča iz Belgrada: Albanski vstaši, ki sc z novimi skupinami oboroženeov vodno pomnožuje-jo, prodirajo v forciranih marših proti Bitolju in Skoplju. Na južni strani vstaškoga okrožja so jo bila dno 24. t. m. pri Ohridi bitka, ki jo trajala več ur. Zmagali so Albanci, ki so zarubili dva topova in eno strojno puško. Izgubo v bojih, ki so so bili od 1!>. t. m. nadalje z veliko srditostjo, so bile na obeh straneh veliko. Srbski vojaki so zdaj proti stari moji umikajo, da so združijo z novimi srbskimi bataljoni. I'o zasebnih poročilih obloga Prizrrn žc tri dni 0000 vstašev. Srbska posadka, 2800 mož, ki razpolaga tudi ■/. lahkimi topovi, jo do zdaj mesto držala. Trdi so, da so sc Albanci, ki v Prizrenu bivajo, uprli, utrdili v svojih hišah in da iz njih streljajo. na Srbe. Srbski poveljnik jo ukazal zažgati več hiš, iz katerih, so Arnavti streljali. Pri Djakoviei so Srbi vrgli Arnavto nazaj; neko drugo poročilo pa trdi, da so Albanci IJjakovo zavzeli in da so se Srbi umaknili. Splošna >Iika položaja: Do zdaj so dosegli Arnavti v pobunjenih krajih uspehe. Belgrajski listi poročajo, kako da so Arnavti kristjane klali in požigali. Položaj jc resen
Srbi podaljšajo moratorij.
Belgrad, 26. septemra. Z ozirom na novo vojsko je srbska vlada sklenila, da moratorij zopet podaljša.
Težka očitanja nasproti srbskemu vojnemu ministru.
Belgrad, 26. septembra. Vojnemu ministru so očita, cla je prekmalu odpoklical vojake iz Albanijo, a vojni minister najbrže ostane na svojem mestu, ker so izjavlja, da jc usodno napako zagrešil general Mišic, ki so ga zato vpokojili. Ministrski svet preišče očitke proti vojnemu ministru, ko se vrne Pašič v Belgrad.
Belgrad, 26. septembra. Vojaki, ki so bili radi arnavtske vstajo zopet pozvani pod orožje, se obnašajo baje zelo renitentno, četf cla so v dveh vojskah dovolj storili in cla naj zdaj druge vojake proti sovražniku odpošljejo. Vladi sc očita, cla je arnavtsko vstajo povzročila, ker jc prekmalu vojake odpustila.
Kaj je po valonskib poročilih albansko vstajo povzročilo.
Valona, 26. septembra. Zdaj šele se natančno poroča, zakaj so se na Kosovom uprli Albanci. Srbski vojaki so za-, htevali od Albancev veliko živine, albanski pastirji so se pa uprli. Srbi so nato 12 pastirjev ustrelili, nakar je izbruhnila vstaja.
Bulgari in Avstrijci se ne udeležujejo vstaje.
Sofija, 26. septembra. »Agence tele-" graphicjue bulgare« poroča: V nekem intenviovu jo izjavil zunanji minister Ghenadiev kategorično, da ni ros, da sei nahajajo med albanskimi vstaši bul* gj.rski častniki in da ni Bulgarija čisto nič sodelovala pri pripravah in pri izpeljavi vstaje Albancev.
Dunaj, 26. septembra. »Fremdein blatt« objavi jutri sledeči komunike: Srbski listi so poročali, kar jo zašlo tucli v drugo inozemsko časopisje, cla so nahajajo v vrstah pobunjenih Arnav-
No, kua čc člouk pol pučet? Tu je za scagat.
Eli, gledišče jo pa le res ona velika dubrota za časnkarje. Tkula zvečer, ko udluži urednik škarje iz rok in se le-pu umije in pukampla; kup s kašnai safalada, pa ja lepu pučas mahne pre-< ko glocliš. Notr so usode lepu na topi in; na mehk, gleda na oder igraucc, ke se puteja za usakdajn kruh, zraven pa pr-n grizujo safalada in tku mineja dve, tri ta nar bi dougučasne uro zimskeh večeru. Ke je igra kunčana, jc pa glili prau čas 7.a spat jt, če se na narajmai pred gledišam kašnga znanca, de b udrinu za kašn liti*. Tku prebije en časnkar zima, de sam na ve, kdaj in kuku.
Kua u pa letaš? Kam se uma djal! mi časnkari zvečer, ke na u glediša? Blaznikuva in Klajnniajarjova pratkaJ pa pu vrh use te nasreče še prerukuje« ta huda zima. — Družinska pratka in Katolške tiskarne kaže letaš na zima velik leuš uremo, kokr une dve, zatu jo ta pratka usakmu hI za prpuročat, ker h rad pr kurjav koj pršparu. —t Tu u hodu, tu u ud samga douzga ča-» sa za znort. Zatu jest prou nč na zame« rem našem lcbcralnem časnkem, do tku lamenteraja in jamraja. Te maja res en uržah.
Ko pa naš liberaln časnki, kokr jd že ud nekdl splošn znan. pišeja pu navad u imen sojo stranko in sojch pr* stašu glih nasproln, kokr te prstaš u resnic misija; tud kar so glediša ani tiče, nism mogu bt čist prepričan, de
tov tudi avstrijski častniki. Po poizvedbah pri merodajnih vojaških oblasteh to trditev kategorično demontiramo.
Stališče Avstro • Ogrske Italije.
Rim, 26. septembra. Diplomatični krogi zagotavljajo, da sta Avstro-Ogr-ska in Italija na obvestilo srbske vlade, da bo proti vstaškim Albancem z vso silo nastopila, srbski vladi nujno svetovali, naj vojaško akcijo omeji na obrambo meje, ker, če jo prekorači, lahko povzroči resne zapletljaje.
Milan, 26. septembra. »Italia« poroča: Če tudi ministrstvo zanikava, mo-'rerno lc poročati, da vojno in mornariško ministrstvo zbirata armado, ki bo po potrebi v Albaniji posredovala. List tudi poroča, da se je v Kotoru nastanjena vojna ladja »Dandolo« nenadno odpeljala v Brindisi, kjer jc vkrcala potrebščino.
Berolin, 26. septembra. »Presscen-trale« poroča iz Rima: Tukajšnji ofi-ciclni krogi ne zanikujejo, da se pripravlja Italija na ekspedicijo, a obenem izjavljajo, da bo Italija z Avstro-Ogrsko ali s kako drugo velesilo v Albaniji le posredovala, če bo to kot zadnje sredstvo potrebno.
Essad paša spravljiv.
Valona, 26. septembra. Zdi se, da se Essad paša ozira na nasvete od več strani in je postal bolj spravljiv, kakor je bil. Brzojavno zvezo med Valono in Dračem so zopet obnovili in je Essad paša pisal Iz-mail Kemalu spravljivo pismo.
Turki se za Arnavte potegujejo.
Carigrad, 26. septembra. »Teržuman« piše: Turčija mora ščititi sultanu udane Arnavte in dati Grški lekcijo, ker Grki zopet svojo vojno mornarico mobilizujejo.
Gradba železnice Valona—Skader.
Valona, 26. septembra. Začasna vlada namerava prej ko mogtiče zgraditi železnico Valona—Skader. V Valono so že došli laški industrijski inženirji, da izdelajo načrt, načrt.
GRŠKE PRIPRAVE ZA VSAK SLUČAJ.
Solun, 26. septembra. Položaj na Balkanu se je splošno poslabšal. Grki so demo-bilizacijo prekinili. V Solun so z Grškega trije transportni parniki pripeljali vojake, ki so jih takoj odposlali v Demir Hissar, kjer se nahaja glavni stan. Poveljnik makedonske armade je tudi s štabnimi častniki tja odpotoval. Častnikom v Solunu so ukazali, da se morajo vrniti k svojim četam. Grški vojaki so nezadovoljni, ker morajo toliko časa ostati pod orožjem. V utrdbi Karaburnu so se grški vojaki uprli. Upornike so strogo kaznovali. Pri Topsinu se je bil med upornimi in zvestimi vojaki boj, v katerem je bilo več mož ubitih in ranjenih. V Solunu se še mir ni kršil, a ponoči in podnevu krožijo po mestu možne patrulje.
Grška vlada zahteva, naj Turki določijo dan pogajanj.
Atene, 26, septembra. Vlada je porto brzojavno naprosila, naj natančno naznani, dan, ko se nadaljujejo grško-turška pogajanja.
OTVORITEV ŽELEZNIŠKEGA OBRATA SOFIJA—CARIGRAD.
Sofija, 26. septembra. Zastopnik bulgarskih železnic se je podal v Mustafa Pa-
šo, da se pogaja o zopelni otvoritvi obrata med Sofijo in Carigradom.
BULGARSKI CAR POTUJE V INOZEMSTVO.
Soiija!,! 26. seeptembra. »Agence tele-graphiqu bulgare« poroča: Car Ferdinand odpotuje zb krotek čas v neke inozemske toplice.
Dnevne novice.
4- Seja celotnega vodstva S. L. S. za Kranjsko se vrši v ponedeljek dne 6. oktobra 1913. 1. ob 10. uri dopoldne v gledali-ščni dvorani »Ljudskega Doma« v Ljubljani, Streliška ulica št. 12, — Dnevni red: 1. Naznanilo predsednika. — 2. Politični položaj. — 3. Deželni zbor. — 4. Deželni odbor. Poročajo: a) Dr. E. Lampe o cestnih zadevah, melioraciji, električnih centralah, zadružništvu, živinoreji ter deželni kulturi sploh itd.j — b) Dr. V. Pegan o občinskih zadevah, gasilstvu, davku na prirastek vrednosti itd.; — c) Dr. I. Zajec: o šolstvu, zdravstvu, obrti itd. — 5. Časopisje, — 6. Shod zaupnikov stranke. —• 7. Slučajnosti. — Načelstvo S. L. S.
+ Ovacije občin deželnemu glavarju.
Odbor občine Želimlje je v svoji seji dne 7. t. m. izvolil deželnega glavarja dr. I.Šusteršiča častnim občanom. —Čestitke k 50letnici in brezmejno zaupanje so n a n o v o izrekli deželnemu glavarju občinski odbori v Ž u ž u m b e r k u , v Št. Vidu nad Cerknico, v Hote-dršici,vŠt. Petru na Krasu, v Naklem in v Lahovčah. — Včeraj popoldne pa se je poklonila g. deželnemu glavarju deputacija občine Moste pri Ljubljani, izročivši mu častno diplo-m o. Diploma je izvirno umetniško delo vrlo nadarjenega mladega umetnika M. K a m b i č a. Diploma se razstavi za nekaj dni v naši izložbi. Umetniško je izražena v diplomi hvaležnost občine za dve veliki zadnji pridobitvi občine po prizadevanju deželnega glavarja: novešoleinvodo-v o d a.
— Liberalci sami sebi lažejo. Glede deželne garancije za ves pri »Ljudski posojilnici« naložen denar so liberalci vpili in plačani liberalni agentjo begali ljudi, češ, da je deželna garancija za »Ljudsko posojilnico« neveljavna, ker tozadevni deželnozborski sklep potrebuje najvišjega potrjenja. Ker smo liberalce prijeli za obrekljivi jezik, so izjavljali, da bo izjava deželnega predsednika v deželni zbornici za nje pomirjevalna in so tudi v deželni zbornici povprašali deželnega predsednika, kaj je z deželno garancijo. Liberalci so namreč upali, da bo deželni predsednik v njihovem smislu odgovoril, da je potreba za tozadevni deželnozborski sklep najvišjega potrjenja in je vsled tega deželna garancija za »Ljudsko posojilnico« neveljavna. Kako debelo so pa gledali, ko so slišali odgovor deželnega predsednika, da dotični deželnozborski sklep ne potrebuje najvišjega potrjenja in da je z dotičnim sklepom dežela Kranjska pravoveljavno in pravomočno obvezana za ves pri »Ljudski posojilnici« vloženi denar. Dasiravno so popreje vpili, da bo izjava deželnega predsednika za nje pomirjevalna, se lažnjive duše po izjavi deželnega predsednika nočejo pomiriti! Kljub iz-
javi deželnega predsednika še vedno lažejo, da je deželna garancija neveljavna in cla bo o tem govorila svoje-dobno sodnija. Oglajmo si to liberalno bedastočo. Če noče kdo kot porok plačati, ga mora upnik tirjati pred sodni-jo, ki poroka na plačilo onega zmisla obsodi, za katerega je jamčil. Istotako bo z deželo Kranjsko. Če bi prišla »Ljudska posojilnica« v tak položaj, da pri njej naloženega denarja izplačati ne bi mogla, kar je izključeno, potem bi morala plačati dežela Kranjska vlagateljem njih vloge. Ako bi dežela v tem slučaju tega ne storila prostovoljno, bi se vlagatelji obrnili na sodnijo, ki bi deželo Kranjsko na plačilo obsodila. Liberalci so res skrajno omejeni. Za »Mestno hranilnico ljubljansko« jamči mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, radi tega vživa pred vsem tako-zvano pupilarno varnost. Ako »Mestna hranilnica ljubljanska« pride na kant, bo moralo plačati njene vloge mesto Ljubljana, ki za nje jamči. Po liberalno - zlobni neumnosti bi bilo to jamstvo mesta Ljubljane za vse vloge »Mestne hranilnice ljubljanske« brez pomena, kajti o jamstvu bo svojedobno govorila sodnija, ako mesto Ljubljana kot porok vlog ne bo hotelo plačati. Če je to naziranje pravo, potem ne vemO, kje je pupilarna varnost »Mestne hranilnice ljubljanske« in v čem ista obstoja. Liberalce pač peče, da je »Ljudska posojilnica najvarnejši denarni zavod na vsem Slovenskem, kajti za ves pri »Ljudski posojilnici« naloženi denar jamči dežela Kranjska — torej tudi mesto Ljubljana — z vso svojo močjo in z vsem svojim premoženjem. Denar v »Ljudski posojilnici« je torej bolj varno naložen kakor v katerem drugem denarnem zavodu in tudi bolj nego v »Mestni hranilnici ljubljanski«, za katero jamči samo mesto Ljlibljana.
+ Izpričevalo ubožnosti za liberalna gasilna društva. Liberalna gasilna društva so začela po nasvetu svoje liberalne zveze pošiljati zavarovalnicam dopise sledeče vsebine: »Podpisano prostovoljno gasilno društvo že tri leta ni dobilo ocl 3 odstotkov, ki jih Vaš cenjeni zavod plačuje v deželni stražno-gasilski zaklad, — nikake podpore. Vsled tega podpisano društvene more v b o d o č e v e č p 1 a-čevati v o z n i n e k požarom izven vasi. Ker bi pa zaradi tega Vaš cenjeni zavod lahko imel velikansko škodo, zato Vas v Vašem interesu prosimo, da se pri visoki deželni vladi in pri deželnem odboru zavzamete za to, da se bodo Vaši doneski pravično razdeljevali med vsa gasilna društva.« — Iz tc najnovejše liberalne akcije je posneti dvoje: 1. da si liberalna zveza ne more več pomagati iz zadrege, kajti, če se enkrat posluži takih sredstev, kakor je to, potem se lahko reče, da je prišla že čisto na — konec; 2. pa sledi iz dopisov liberalnih gasilnih društev, da so čisto za nič, kajti, čc pravijo, da brez deželne podpore nc morejo več plačevati voznine k požarom izven vasi, s ^m dokazujejo, da ne poznajo postavnih določb o svojih pravicah in dolžnosti pri požarih, opozarjajo pa tudi javnost za svojo strokovno nezmožnost. Zato bo skrb naših županstev, da tam,
leberalci res tku strašn žalujeja za gle-dišam, kakor jamraja nhn časupisi. Ubrnu sm se zatu na enga ta nar bi imenitneh leberalneh bugou, na tacga, ke zna delat u leberaln strank grom, tresk, toča, pa tucl lep ureme, kokr jc pač pr vol, in sm ga prašu:
»No, kua pa uni kej prauja zavle sluvenskega glediša? A je ura tud tku nazračensk hodu, ke ga na bo, kokr je leberalnem časiikeni?«
»Pena z luč, Pope! Kua m u hedu? Kdaj sm pa šou jest u glediše? še zadnč, ke sa napraul sluvensk igrauci usmina glediške smrt u deželnem gle-diš, še zadnč, ke no, ob tku sluvesn prilk in ko b bla prouzaprou doužnost useh nas prvakarju, de b šli u glecliše, nism šou bliz in druh moje glihe tud ne. Pa um tratu čas in hodu u glediše h navadnem predstavam, ke nimaja zame nubenga pumena! Na bod na sitn. Ene par kruglc plzenca tkula zvečer m jc desetkat lubš, kokr usi glediša na svet. Veš kaj, Pepe, če čm bt prou udkritasrčen, t morm kar narau-nast puvedat, de sm še prouzaprou ve-seu, de letaš sluvenskega glediša na bo. Prou veseu sm.«
»Oh, veja kaj, gespud, tu pa tud ni lepu ud lih. Čc že sami na greja rad u glediše, b mogl saj drugm, ke hodja
rad, prvošt ta vesele.«
»O, sej jm ga prvošm! Kdu prau, de jm ga na prvošm?! Ampak usak nej hod za soj gnar u glediše ----«
»A na hod usak za soj gnar u glediše?«
»Sevede liocl, če b blu že iz tem use upraulen, če udrine tisteh par kraj-cerju za sedež, kecler gre not. Al tu še ni use! Pumisl kulk taužentarju mor-ma že ofrat usak let iz mestne kase! No, pa tu še ni use. Tu na gre iz mojga varžeta in men nazadne nč mar, če se pajčune umedeja vn iz mestne kase in jh daj a za sluvensk glecliše. Al men ket prvakari ush prvakarju nalužeja še druge križe iz gleclišam na rame, prou na moje rame, ke j h morm sam prenašat. Prveč morm udrint prec čez en taužentar usak let za tist kurnk u glediš, ke mu prauja loža. Prauja, de je tu moja doužnost; pol s pa pumagi. Pa nej b že urah uzeu tist taužentar, sej b ga že dau, če b blu iz tem use upraulen. Al ke maš enkat plačan tist kurnk, se je pa tud šo treba usak teden ene parkat pestet vajnga zaprt, useli za ene dve, tri ure in čepet u nem, de te use kusti začneja bolt in t začne ud žeje ježek iz ust vn mulet. Prjatu tu ni špas za enga čluveka, ke je navajen sedet zvečer u štari za dobr ublu-žena miza in s splahvat iz plzncam zaprašen grl. Tu ni špas, ne! Ud tistga kurnka morš pa še useli plačat pusebi pu dve krohce štanta, kar tud tkula ona zima znese ene lepe groše skp «
»Sej jh nubedn na sil, de morja jt not.«
»Sevede me nubeden na sil, tu jc ž res; al če na greš not in na uločoš J z saba cele faihilje, ud kere morš (ud plačat štanthina, pa to že use grdu gleda in še pu časnkeh to začneja šten-kat. — Pa tud tu b šc člouk prebolu
in pugrešu tiste kronce in j h puluža na ltar sluvenske Talij e; al ta nar hujši in ta nar draži je še tu, de če mt gespa suproga in gespudične hčerke za usa-ka predstava nove pluzne, fajn židane pluzne, de vise ukul nh šemi, kokr ukul sršenuga gnejzda. Prjatu, tu šele ku-šta, tu. Teb se še na sajna, kuku en drah špas je za enga tacga, ket sm jest, sluvensk glediše; še na sajna sc t ne! Pol pa čš, de b biu jest prjatu glediša!«
»Kua pa pol pesteja, de gespud ta pust Slemšk nerga in se ujeda za glediše?«
»Kdu b ga raj prjeu za useša ket jest! Al kua pa čm? Če jest zinem ena čez sluvensk glecliše, tu me razcefe-draja na koščke in na celem svet b na blu večiga barbarja, ket jest. Člouk more bt lepu tih, pa mislt s more ta soje.«
»Pu tem takem b blu pa res bi pa-inetn, če b se upustu glecliše in napravil narodn ringlšpil, kokr svet je »Dan«. Cnejš u že pršlu; ampak gespa soproga in gespudične hčerke uja tlc mt tucl za usaka fUra nove židane pluzne.«
»Nč na dene; drugeh pusebneli strošku pa le na bo. In pluzne, če j h jm um mogu kepvat, so uja na rlngl-špile saj ud ush plati vidle tku, do sc u izplačal, nc pa tku, ket u glediš, ko se vidja sam ud sproti in je za usa Žida, kar ja jo uclzacl, ,prouzaprou proč vržen gnar.«
»No, pa nej začneja delat na tu, do se u napravu narudn ringlpšil; če u treba, jm u prou rad pumagu tud
Boltatu Pepe iz Kudelugn.
kjer obstoje liberalna gasilna društva, tistim na podlagi njihovega lastnega priznanja odvzamejo policijske pravice in skrbe poleg toga za ustanovitev dobrih in zdravih gasilnih društev. Tako bo ustreženo zavarovalnicam, pa tudi liberalnim gasilnim društvom, ker se jim boclo na ta način odvzela bremena, ki jih ne morejo več zmagovati. Je čisto prav, če si liberalci sami dajejo tako ubožno izpričevalo! — Radovedni smo, katera zavarovalnica bo šla na lim tej liberalni spletki, katera zavarovalnica se bo bodisi pri deželni vladi ali pri deželnem odboru »zavzela« zato, da se doneski pravično »razdeljujejo«. Tista bo s tem tudi obdolžila deželni odbor, da sedaj podpor ne razdeljuje pravično. To bo moral deželni odbor smatrati na eni strani za svojo razžalitev, na drugi strani, za liberalno uslugo. — Liberalcem bi svetovali, naj se poslužijo tega sredstva, ki se ga je oprijel napredni nadučitelj Potokar, ki je za liberalno Dragatuško gasilno društvo prosil podpore naravnost pri cesarju. Ker vemo, cla se vsa liberalna društva ne bodo do take modrosti povzpela, se »zavzamemo« mi zanje in jim damo ta dober svet.
+ Vodovod v Mostah pri Ljubljani. Deželni glavar dr. Šusteršič je še pretekli teden osebno posredoval pri poljedelskem ministru za hitro rešitev vodovoda v Mostah. — Sedaj je dobil od ministra obvestilo, da se z delom lahko takoj prične. Moste bodo torej v prav kratkem času imele vodovod in s tem bo ta imenit-, na občina rešena enkrat za vselej legarja.
-(- Finančni odsek deželnega zbora pod predsedstvom dr. Žitnika je rešil v današnji seji več točk. Med njimi računska zaključka melioracijskega zaklada za leto 1911. in 1912. in proračun melioracijskega zaklada za leto 1913. Potem prošnjo društva za ustanovitev vajenškega doma, Ba-vil se je tudi z vprašanjem asanacije javnih bolnic na Kranjskem. Prihodnja seja v ponedeljek dopoldne ob 9. uri.
—	Pogreb dekana, častnega kanonika Fr. Dolinara v Ribnici se je izvršil v najlepšem redu kot znak velike časti in spoštovanje, ki ga je blagopokojni vžival v župniji in dekaniji kakor tudi izven nje. Ob asistenci do 60 duhovnikov je pogreb vodil generalni vikar Flis. Poslovilen in pretresljiv govor v cerkvi je govoril častni kanonik in ravnatelj semenišča dr. Josip Lesar. Zastopani so bili razni uradi: c. kr. sodišče, c. kr. okrajni šolski svet, notariat i. dr. Domače občine so bile zastopane po svojih odborih in so vsi nastopili v polnem številu, občine, katerih častni član je bil rajnki, po svojih deputacijah, šola po polni udeležbi p. t. učiteljstva in učencev, Orli, vse Požarne brambe, Marijine družbe ter ogromne množice domačega ljudstva kakor tudi cele dekanije. Sprevod se je s krsto pomikal po celem trgu v cerkev in nato na farno pokopališče v Hrovačo, kjer se je truplo ljubljenega rajnika položilo k večnemu počitku. — Trg je bil električno razsvetljen. Množica je glasno plakala, zlasti farani, ki jim je izguba ljubljenega in obče spoštovanega duhovnega pastirja zadala največjo žalost, dekanija je izgubila z njim skrbnega dekana, duhovni pa vzornega tovariša in vedno ljubeznjivega sobrata, Bodi mu lahka žemljica vrlemu delavcu v vinogradu Gospodovem in na polju ljudskega dela mu časten spomin.
—	Posledice vojaškega streljanja v Št. Petru na Krasu. Iz Št. Petra nam pišejo: Na tukajšnjem vojaškem strelišču leži vse polno nerazstreljenih granat, tako da jih pastirji, ki tam okoli pasejo, najdejo in neso domov. Tako je napravil 22. t. m. 19-letni pastir Penko v Trnju. Ko je prinesel granato domov, jo je rezal z nožem, nakar se je razpočila in mu odtrgala na rokah sedem prstov ter ga ranila na prsih in obrazu. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Ljubljano. — Nekaj časa preje se je tudi neki pastir v Kleniku igral, a ne z granato, marveč z najdeno ostro patrono od pušk. Patrona se mu je razpočila in mu predrla nad srcem telo. Čuje se, da imajo ljudje še mnogo takega razstreljivega materiala doma. Vojaška oblast je pač premalo poskrbela, da bi se po strelišču nahajajoče ne-razstreljene granate in ostre patrone pobrale. Vsaj sedaj naj bi se v tem oziru kaj storilo, da se preprečijo nadaljne nesreče,
—	V Ameriko pobegnil. Iz Domžal se nam poroča: Tukajšnji pekovski mojster Jakob Z abuk o ve c je prodal pred kratkim vse svoje premično in nepremično premoženje, zapustivši nepokrite in nezavarovane dolge. Popihal jo je bržkone v Ameriko, ker so mu postala domača tla prevroča.
—	Dojčičeva izjava pred sodiščem.
Glasom zagrebških listov se jc razprava proti Dojčiču tako-le završila: Na vprašanje senatnega predsednika, da-li ima obtoženec kaj povedati v svojo obrambo, je Dojčič vstal in rekel: Ako vpoštevamo časniško svobodo, ki vlada v Ameriki in vidimo, kako smo tu v Hrvatski stiskani, kako so nam vzete pravice, vsil;ena pra-gmatika in vsa mesta na železnicah oddana Mažarom, potem moramo res misliti, da
nimamo več nobenega čuta za pravo in pravico, nobenega zmisla za domovino. Predsednik prekine obtoženca, da nima tu ničesar predavati, marveč naj pove le, kar ima navesti v svojo obrambo. Obtoženec: Glede mojega dejanja vprašam samo, da-li na Hrvaškem obstoji komisariat? Predsednik: Tega vam nisem dolžan povedati, niti imate pravico me po tem vprašati. Obtoženec: Vidim tedaj, da komisariat še obstoji in zato izjavljam, da ne obžalujem svojega dejanja in da stoji za mano še 500 tisoč Hrvatov v Ameriki, ki bodo moj zgled posnemali. Ko se je Dojčiču kasneje prebrala obsodba, je izjavil, da je kazen previsoko odmerjena in ker se tudi ne čuti krivega, vlaga utok proti previsoko odmerjeni kazni in ničnostno pritožbo. Ko je šel iz dvorane, je zaklical: »Živela Hrvatska! Živio »Hrvatski Savez«!«
—	Znamenit slovenski zdravnik iz 18. stoletja. Na Dunaju sc je vršil kongres nemških naravoslovcev in zdravnikov, in na tem kongresu je dr. Fiscbcr z Dunaja opisal življenje in delovanje zdravnika z imenom dr. Mark Anton Plenčič (Polen-čič), ki je bil doma iz Solkana pri Gorici, rojen leta 1705. in je bil 50 let zdravnik na Dunaju. Plenčič je prvi objavil popolni sistem nauka o živem kontagiju in podal vsa ona temelja, ki so danes podlaga moderne bakteriologije. Plenčič je tudi že pred Pasteurjem učil, da je vrvenje in gnojenje povzročeno po živih kaleh. Plenčič jc bil veleum v zdravniški vedi. Zato smo lahko ponosni nanj. In naši drugorodni sovražniki vedno trdijo, da smo barbari, nesposobni za vedo, toda imena govore, in med temi tudi Plenčič, da se rode mecl Slovenci nc le višji izobraženci, ampak tudi veleumi, kakršen je bil Plenčič v 18. stoletju.
—	Gimnazija v Kranju. Dne 26. sept. de je vršila na cesarja Franc Jožcfovi gimnaziji v Kranju zrelostna izkušnja v jesenskem terminu pod predsedstvom gosp. ravnatelja Ignacija Fajdiga. K izkušnji se je priglasilo šest kandidatov; izmed teh sta naredila dva kandidata izkušnjo enoglasno, trije z večino glasov, en kandidat je bil reprobiran za pol leta. Maturantje, ki so prestali zrelostni izpit, so: Bloudek Ctibor iz Tacna, Deu Fridel iz Postojne, Rožaj Franc iz Zabukovca, Triller Ivan iz Škofje Loke in Zore Ivan iz Valburge.
—	O ta alkohol! Pred trgovino gosp. Kastelica v Novem mestu vsled preobilo zaužitega žganja umrli delavec ima na ro-žil Majzelj iz Bele cerkve. Lovila sta. Pre-glasečo se na nekega njegovega prijatelja. Konstatiralo se je pa, da je bil to delo-mrznež Alojzij Merlak z Vrhnike. Potikal sc je dalje časa v obližju Novega mesta in beračil. Kadar mu je le prehuda predla, je prijel za delo, in to ne dolgo — po en ali dva dni. Radi potepušlva je imel večkrat 7. gosposko opraviti.
—	Strastna lovca. 16 letni Franc Ple-skovič in 20 letni Franc Bobič iz Drage sta zelo strastna ribja, kakor tudi zajčja lovca. Ta dva sta si omislila puško. 25. t. m. sta sc podala na lov v Vinivrh. Ta lov je zdra-žal Majzelj iz Bele cerkve. Lovila sta. Prepričala pa sta se, da brez" psa bo premalo padlo. Zato sta šla v Dolino in tam odklenila lovcu Avguštinu Zajcu psa, ki je dober preganjač in ga izpustila že v vinogradih. Takoj jima jc pritiral zajca, katerega sta ustrelila. Mudilo se jima je pa domov, ker strel je le premočno počil in bi ju bil lahko kdo zasačil. Doma sta zajcu slekla kožo in si ga razdelila. Domači so bili s to pečenko zadovoljni. Za ta nedopustni lov pa jc zvedela oblast, katera citira sedaj strelca in jelcc obeh družin. Draga bo zajčja pečenka!
—	Strašna smrt učitelja. O tem smo
dobili še naslednje poročilo: Na meščanski šoli v Krškem je služboval kot provi-zorični strokovni učitelj g. Milan Vršič. Vsled mirnega in finega obnašanja je bil splošno priljubljen. Znan je bil tudi kot virtuoz na violini. Zadnje dni je poslal nenavadno zamišljen, tožil jc, da ga v prsih boli in da mora na dopust vsaj za mesec dni. V sredo se je odpeljal proti Ljutomeru, kjer je bil doma. Pri Radgoni je pa padel pod vlak tako nesrečno, da ga je popolnoma raztrgal. Da bi bil premišljen samoumor, kakor nekateri nemški listi poročajo, ni misliti. Postalo mu jc bržkone slabo in v nezavesti je padci pod vlak. Star je bil 30 let. Mir njegovi duši!
—	Surovi iantje. Golob v Uršnem selu ima na stanovanju hrvaške železniške delavce. Domači fantje so sc s temi sprli in vse to le radi »ženske«. Sovraštvo je vedno bolj rastlo. V nedeljo, 21. t. m. pa so se zbrali fantje iz sosednjih vasi Birčnavas, Podljuben, Doganjega sela in Uršnega sela, seveda boljše volje kakor drugikrat, se oborožili ter napadli Golobovo hišo. Razbili so okna, vrata, streho. Streljali so skozi okna v hišo in pri tem ranili delavca Os-niana Vasarjeviča. Strel je dobil v zapestje. Zdrobil mu je kosti in kite. Roka nc bo več za delo. Poškodovali so tudi druge domače. Nasilneže so že zaprli, Glavni krivci so: vodja Sašek, ki je streljal, Jenko, Bele, Knafelc, Hrovat. Dne 25. t. m. je bila na licu mesta sodna komisija in jc ugotovila, da bo treba še drugih aretacij.
—	Vojska na novomeškem trgu. Novomeški tenorist — krojač Tone Urbanje je 21. t. m. s svojimi prijatelji obhajal odhod-nico — gre namreč k vojakom. Prepevali so in se zabavali. Ko se pa hočejo na trgu posloviti, zadenejo na gručo novomeških hlapcev. Ti so seveda izzivali. Urbanje je kot dober telovadec računal na to in je spotikovalce Zurca, Markcljca in Brulca položil na tla. Brulc — hlapec trgovca Ogorevca, — pa se ga je bolj oprijel in zato je moral ž njim bolj temeljito obračunati. Urbanje in Brulc sta poškodovana, a ne težko. Seveda, oko pravice je to opazovalo in si stvar notiralo. Pa najbržc zopet ne bo prav!
—	Novo! V prodajalni »Ničman« sc dobiva knjižica: »15 skrivnosti pre-svetega rožnega venca« s 15 podobicami in z razlago vsake skrivnosti po 40 vinarjev. — Gotovo bo ta knjižica dobro došla meseca oktobra vsem častilcem Rožnivenskc kraljice, predvsem udom rožni venskih bratovščin, ki morajo rožni venec premišljevalno moliti, da postanejo deležni dominikanskih odpustkov.
—	Pri pogrebu č. g.dekana Dolinarja v Ribnici jc eden gospodov zamenjal biret. Naprosi se, da ga pošlje v Dolenjo vas, nato dobi takoj svojega.
Kmečki siroti.
Gradec, 27. septembra. »Grazer Volks-blatt" poroča: Neki prijatelj našega lista, ki je bival več dni v po divji zveri ogroženem gorovju, in je o vsem,tem poučen, ker jc znan z nekim vplivnim častnikom, nam poroča: Kot starega lovca je tudi mene vleklo v ozemlje roparice. Peljal sem se v torek v Scwanberg, nato sem se podal sam na planino Brendl. Tu sem poizvedel prve novice. Ponoči na 21. je roparica na Kam-perkoglu raztrgala dve in pol leta staro goved in odnesla 30 kg mesa. Raztrgano žival sem si natančno ogledal. Roparica je na nio s strani skočila in jo z levo taco udarila; s kremplji, ki jih je zapičila 2 do 3 cm globoko, je iztrgala meso; desno taco je vpičila v trebuh. Ponoči od 22. na 23. t. m. so bile raztrgane posestniku Brunnerju v Hirscheggu 4 ovcc. Roparica je eno ovco, izvzemši nog in glave, čisto požrla; drugi I je pa požrla 1 do 2 kg mesa; tretje in četrte ovce pa roparica ni pričela trgati, samo usmrtila ju je tako, da jima je grla pregrizla. Ponoči od 24. do 25. t. m. je izgubil posestnik Hofer mecl Salztiegelnom in Gaberlom 14 ovac; 2 so našli nepoškodovani, 2 je pa roparica pričela žreti; ostalih 10 jc roparica najbrže razkropila. O ro-parici se v okolici veliko govori. Videlo jo je pet oseb na raznih krajih, ki jo enako opisujejo. Neka deklica, stara 11 let, hči neke pastarice, je videla roparico. Opisuje, da je 45 do 60 cm visoka, 65 do 80 cm dolga, sivkasto-rjavc barve, z lasmi na uh-ljih, z dolgim, visečim repom, ki je na koncu bel. Ravno tako opisuje roparico neki vpokojeni orožniški stražmojster in posestnik na Koroškem, ki je roparico videl 10 do 15 korakov oddaljen med Breiteneg-gom in Packom, ko je pila. Ker ni imel puške, se je moral hitro umakniti. Neki gozdar, neki kmet in neki drvar zver ravno tako opisujejo. Ker teh pet oseb ena druge niti ne pozna, se jim mora le verovali. Tudi dva dunajska lovca sta videla zver v daljavi 15 korakov, a ko sta jo zagledala, sta se_ tako prestrašila, da sta pozabila streljati in jo niti opisati ne moreta. Sam sem meri! razdaljo od sprednje desne tacc do zadnje leve tace in znaša razdalja 68 cm (pri Bernhardincu znaša 60 cm); odtis tace je 12 cm dolg in 10 in pol cm širok. V celem ogroženem gorovju so urejene telefonske postaje, postavljene po telefonskem oddelku 22. peholne divizije. Telefonske postaje so v Gradcu, Koflachu, Ga-berlu, Almwirtu, na Packu, Alpenkanizu, Weberwirtu in v Glashiittnu. Telefonsko postajo dobe danes tudi v Dcutsch-Laiids-bergu. Po moji sodbi, ki temelji na poizvedbah pri kmetih, lovcih, vojakih in orožnikih in po mojem prepričanju, se nahaja v ogroženem gorovuj več roparic. Ker jc zver trgala dne 15. t. m. živino na Brendl-planini, potem pa na Kamperkoglu in na Hirschegg-Reinu in so jo tu tudi videli, sklepam, da sc bo od tu proti severu umaknila in bi kazalo, če bi jo tudi iz nasprotne strani, iz Lobminga gonili. Dopisnik končno sodi, da se bo zver umaknila na Zgornje Štajersko.
DruSlva.
—	šišensko prosvetno društvo opozarja vse svoje člane in prijatelje na jutrišnji izlet na Sv. Katarino. Odhod zjutraj ob 6. uri od zbirališča (Smodin, Zgornja Šiška). Sv. maša in pridiga (Konstantinov jubilej) ob 10. uri dopoldne.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu vabi k slavnosti blagosiovljenja nove bencin-motornc brizgalne, ki sc vrši dne 5. oktobra t. 1. popoldne ob 3. uri pred društvenim domom v Horjulu. Vabljena so gasilna društva in prijatelji naših ognje-gascev, da sc tc slavnosti v obilnem številu udeležiio, ker društvo ravno letos
praznuje 301etnico svojega obstoja. Slav-nost je združena tudi z dekoracijo treh društvenih članov s svetinjami za 25letno zvesto službovanje.
—	Veliki lovi so se le dni začeli na posestvih barona dr. Borna pri Tržiču. Med odličnimi lovskimi gosti sc nahaja tudi princ Hohenlohe.
—	Petrolej dražji. Petrolcjske rafinerije so te dni zvišale ceno petroleja za 1 K. Najbrže sc pa cena v kratkem zopet zviša.
LMonske novice.
IZJAVA IZVRŠEVALNEGA ODBORA S. L. S. ZA LJUBLJANO.
Včeraj se je prvič po počitnicah sestal izvrševalni odbor S. L. S. za Ljubljano ter sklenil naslednjo izjavo:
V svojih nastopnih govorih je ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar povdarjal, da si bo kot župan moral pač v spomin zapisati, da je predvsem uradnik ljubljanskega mesta«, dalje je povdarjal, da sc Ljubljančani »v enem lahko združimo, v ljubezni do tega krasnega mesta po stezah ljubezni", vabil je »vse k delu za mestne koristi brez izjeme«. »M o j a o s e b a bo, dejal je takrat gosp. župan, »stala nad v s a k i m s t r a n k a r s k i m p r e p ir o m, kol predsednik občinskemu svetu ne bom poznal nobene stranke.' Take sto bile županove besede, katere so se dopadle tudi mnogim v naši stranki. Izvrševalni odbor S. L. S. v Ljubljani nc more dovolj obsojati županovega postopanja ob priliki hrvaško-slovenskega shoda, ko jc na tisoče s'ovan-skih gostov bivalo v Ljubljani. Županovo postopanje je bilo v popolnem nasprotju z obljubami, katere je izrekel ob svojem nastopu. Obžalovati je, da se mu ni zdelo vredno pokazati gostoljubnost tisočem, ki so z ljubeznijo do mesta prihiteli v Ljubljano, izobesiti zastave iz mestnih poslopij, dočim je par dni pozneje izobesil zastave malemu številu liberalnih učiteljev, katerih dohod se s stališča gospodarskih koristi za Ljubljano ne more primerjati s katoliškim shodom. Taka dvojna mera pobija županove besede ob njegovem nastopu in dokazuje, da jc postopal kot strankar, ne pa tako, kakor bi kot takten župan po svojih lastnih besedah postopati moral. Ko izvrševalni odbor S. L. S. za Ljubljano daje duška ogorčenju nad takim županovim postopanjem, izraža prepričanje, da bi ljubljanski župan ob takih prilikah se ne smel kazati kot strankar, ampak samo kol župan, varuh gospodarskih interesov mesta.
Z oziroin na vse obsodbe vredno postopanje napram katoliškemu shodu od strani izvrševalnega odbora narodno-na-predne stranke izjavlja izvrševalni odbor S. L. S. za Ljubljano, da odobrava vsak, tudi najostrejši nastop proti terorizmu izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke, ki jc na tako krut način kršil gostoljubnost Ljubljane.
Izvrševalni odbor S. L. S. v Ljubljani.
lj V »Ljudskem Domu« je v nedeljo, dne 28. septembra, predstava z vspore-dom: I. Petje: »Zadnji pozdrav«, srbska narodna; 2. »Tožba po materi«, bulgarska narodna; 3. »Ptička«, hrvatska narodna; 5. »Sinočni sen«, bulgarska narodna. — II. Dr. France Prešeren: »Krstpri Savici, dramatičen prizor. — III. Silvin Sardenko: »Skrivnostna zaroka«, igra s petjem v štirih dejanjih. — Zanimivosti predstave so jugoslovanske narodne pesmi in nova, mična Sardenkova »Skrivnostna zaroka«. Igra je primerna mladini, zlasti pa še Marijinim družbam, katere se še prav posebno vabijo. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Omenjamo, da so na galeriji stojišča le za dame, v parterju pa so stojišča le za moške.
lj Naj se v svoj jezik vgriznejo! Ljubljanski liberalni voditelji na magistratu so se že večkrat vgriznili v svoj jezik. Takrat jc pogled nanje jako zabaven: jeze sc nad tem, kar so si sami izkuhali. Ob katoliškem shodu so izdali na magistratu parolo : preziranja«. Človek bi mislil, da bodo torej tako dosledni, da od ljudi, katere »prezirajo«, nc bodo nič zahtevali. V zadnji občinski seji so bili pa liberalni občinski svetniki silno ogorčeni, ker sc naša delegacija ni hotela pridružiti sklepu liberalne večine za povišanje davkov na gostaščino in ker jc kol opozicija prepustila liberalni večini, da zavoženi magistralni voz po svoje vleče iz jarka. Dr. Triller jc posebno mahal okolu sebe. Bil jc tako zmešan, da je kričal, da so mestne financc obtožili razni predlogi naših zastopnikov, dočim so doslej za mesto najkoristnejše predloge naših zastopnikov magistratni oblastneži vse odklanjali. Znano jc tudi, da jc župan izdal »ferman«, ki onemogočuje opoziciji vsak čas popoln vpogled v mestno upravo. Naši zastopniki v občinskem svetu torej prav store, ako razne obupne poizkuse reševanja mestnega liberalnega gospodarstva — prezirajo. Magistratni mogočneži so sedaj celo kopo svojih želja predložili deželnemu zboru. Od večine deželnega zbora pričakujejo, da jih bo objela zato, ker so one, katere la večina zastopa, ob
katoliškem shodu z magistrata na tako žaljiv način prezirali. Ostanimo torej pri — preziranju, ker prošnjiki z magistrata drugega ne zaslužijo. Njihov župan je na banketu liberalnih učiteljev, kakor poroča »Učiteljski Tovariš«, »preziranje« celo raztegnil na jako aroganten način. »Učiteljski Tovariš« pravi, da jc ljubljanski župan liberalnim učiteljem na banketu dejal: Garda v deželi, ki vse kupuje od bika v Medvodah, pa do vašega tovariša Jakliča se mi gabi.« Kaj neki torej prihaja liberalna garda z ljubljanskega magistrata potem s prošnjami za flikanje svojih financ, do ljudi, kateri se ji gabijo?
lj Med ljubljanskimi trgovci je velik! odpor proti davku na gostaščino, katerega jc sklenila Tavčarjeva večina na magistratu. Ljubljanski trgovci so vložili ugovor na deželni zbor. Od njihovih naprednih zastopnikov ni bilo nikogar, ki bi vlogo zastopstva ljubljanskih trgovcev na deželni zbor podpisal. Vlogo je poleg trgovcev nato podpisal deželni poslanec dr. Zajec, cla tako more vloga priti pred deželni zbor.
lj V bogoslovnem učilišču v Ljubljani sc predavanja prično 3. oktobra; zglaševa« nje jc dan poprej, 2. oktobra. — Vodstvo.
lj V duhovsko semenišče v Ljubljani je do sedaj na novo sprejetih 37 kandidatov in 1 eksternist.
I j Uradovanje na magistratu. VednA bolj sc množc in ponavljajo pritožbe, da ni v pisarni v uradnih urah uradnika, ki podpisuje šolska ubožna izpričevala* Stranke morajo po tri- do štirikrat na magistrat in tam čakati večkrat po celo uro in dclj, predno si pribore potrdilo ubož-nega izpričevala; po 12. uri pa tega uradnika sploh ni lahko dobiti v pisarni. S strankami občuje skrajno neprijazno in čas je že, da poveri g. župan ta posel kakemtf vljudnejšcmu uradniku, ki ima manj dela< nego ta »preobloženi in »razburjeni« šol« ski svetnik.
lj Občni zbor > Ljubljane« se vrši P soboto, dne 4. oktobra t. 1. v društveniK prostorih, hotel - Union«, ob 8. uri zvečer* lj Slav. ljubljanskemu občinstvu! Žalostne razmere, s katerimi sc bojuje slov« visokošolec v tujini in kojim tako prepogosto podleže, so dovedlc celokupno slov. dijaštvo, da je osnovalo Osrednji vsedijaški podporniški odbor 7. namenom, zasigurati 7. različnimi dobrodelnimi prireditvami šc nadaljno redno poslovanje dunajskega, graškega in praškega podpornega društva, torej društev, ki delijo podpore popolnoma nepristransko, katerih blagajne so sc pa tekom let vsled tedno naraščajočih' izdatkov docela izpraznile. Danes se obrača ta odbor do slavnega ljubljanskega občinstva, da se radovolnjo odzove čislanim nabiralkam, ki bodo prihodnji teden pobirale prispevke potom naših nabiralnih pol. Vsak prispevek, bodisi še tako majhen, nam jc dobrodošel, da rešimo naša velevažna, najbolj obremenjena, visokošolska podporna društva. — Na splošno željo jc O. V. P. O, v Ljubljani podaljšal termin /.a nabiranje potom nabiralnih pol do 5. oktobra. Do tega časa naj torej vsi nabiralci vrnejo pole na ljublj. »Jadransko banko«. — Osrednj' vsedij. podp. odbor v Ljubljani.
lj Gospod sekcijski svetnik Vladimif pl. Tresčec Branjski, intendant kr. zemalj. kazališta v Zagrebu, sc jc sinoči pripeljal v Ljubljano in se nastanil v hotelu Union. Danes jc poselil gg. deželnega predsednika barona S c h w a r za, deželnega glavarja' dr. Ivana Šusteršič a, deželnega odbornika dr. Ivana Zajca in ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, da sc dogovori glede pogojev, pod katerimi bi mogla gostovali v deželnem gledališču hrvatska opera, opereta in drama po dvakrat na teden. Kolikor smo informirani, so sc vsi merodajni faktorji izjavili zelo ugodno glede načrta g. pl, Trcščeca.
lj Javna parcelna dražba zemljišč Josipa Plankarja na Dolenjski cesti, oziroma pod Rudnikom sc bo vršila v ponedeljek, dne 29. t. m. predpoldnc ob pol 10. uri v izbi št. 16 c. kr, okrajnega sodišča v Ljubljani.
l j Izredni občni zbor deželne za« druge brivcev bo v torek, dne 30. septembra 1913 ob 3. uri popoldne v restavraciji pri »Starem Rimljanu« na Rimski oosti štev. 4. V zadrugi brivcev so so nedavno godilo neko čudne denarne manipulacije, zato bo na tem občnem zboru najzanimivejšo, poročilo računskih pregledni-k o v.
lj Iz Amerike se je oglasila z razglednico soproga trgovca g. Fr. Zorca, katero so žc dalj časa pogrešali. Svojega soproga jc pred odhodom oškodovala za nad 3000 kron, vsled česar jo zasleduje policija.
lj Varnostne oblasti še vedno zasledujejo onega neznanca, ki jc imel precej velike brke, črno defektno obleko in črn raztrgan klobuk, kateri jc poizkušal na okrajni cesti Idrija — Črni Vrh oropati Ivano Kumcrca, pa se mu ni posrečilo. Istotako se še v neznanem žepu nahaja srebrna žepna ura s srebrno verižico, ki jo je pri foot-bal-igri nekdo ukradel na Prulah Mlet-
nemu Stankotu Čuku. Obe zadevi bodeta ostali gotovo nerešeni.
lj Dijaška socialna konferenca. V mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani se je ob pol 10. začela dijaška socialna konferenca. Tov. Lemež otvori sejo in konšta-tira slabo udeležbo (15 dijakov). Izjavi, da dr. Ferluga iz Trsta danes nima časa in pride jutri. Nato sledi referat J. Ambro-žiča. Tovariš omenja eksist. min, posebno njega slabo stran, da se pod tem ne predstavlja fiksne svote, nato preide v razprave dijaškega podporništva. Veliko je Slovencev, ki smatrajo kot našo dolžnost eksistenco in izpite, da dobe državne službe. Omenja, da se zadnji čas probuja narodnost, misel, da je naš narod enakovreden z drugimi. Domovina zahteva od nas, da bomo kvas svojega naroda, ne od-svit tuje kulture, ampak plamen lastne
[>rosvete! To je pa v sedanjih dijaških živ-jenskih razmerah nemogoče. Življenje ob eksist. min. je stradanje. Omenja troške in izdatke dijaka v primeri z dohodki. Dijak ne more sedeti samo pri knjigi, treba mu je iskati izobrazbe tudi drugod, v gledališču, koncertih, športu i. dr. In vsled pomanjkanja sredstev se mu slabša zdravje, ker nima razvedrila. Končno predlaga resolucijo: Slov. visok. dij. zbrano na soc. konferenci v Ljubljani smatra takozvani eksistenčni minimum za napačno merilo potreb slov. visok. Slov. visok, podpor-ništvo se razvijaj v bodoče v smeri misli, da se mora nuditi dijaku ne le možnost eksistence, temveč tudi možnost vsestranske duševne in telesne naobrazbe.« Resolucija se ne da na glasovanje. Konferenca se nadaljuje ob 3. uri popoldne.
lj Koncert v hotelu pri »Lloydu«. Danes, dne 27. t. m., prirede bivši godbeniki Slovenske Filharmonije koncert. Dirigira koncertni mojster Bogomil Černy. Proizvajale se bodo najnovejše operetne sklj^t be. Vstopnina 40 vin. Začetek ob 8. lOT. Za obilen poset se priporočajo bivši godbeniki Slov. Filharmonije.
lj Tržne vesti. Danes so pripeljali Vipavci na trg 93 škatelj grozdja in 5 vreč kostanja. Domačega sadja so na trg pripeljali 129 košar. Krompirja je bilo 11, zelja pa osem voz. Jajc je bilo 55 košar, perutnine pa 72 kurnikov. Gob je bilo 43 košar. Cene živil so ostale enake prejšnjemu tednu, le krompir je padel na 4 K 40 vin., zelje pa na 6 K sod — 100 glav. — Tržno nadzorstvo je preiskalo od 20. do 26. t. m. 11.200 jajc, med katerimi je bilo 52 pokvarjenih.
lj Tatvina. Danes dopoldne je bila na trgu ukradena posetnici Neži Zotlerjevi iz Savelj denarnica s 4 K denarja; Katarini Vrhovčevi pa denarnica z manjšo vsoto. O tatu ni sledu.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Juhant, bajtarjeva žena, 48 let. — Sestra Marija Ksaverija Finžgar, uršulinka, 31 let. — Marija Bergant, tovarniška delavka. — Lovrenc Jereb, bajtar, 61 let.
lj S kostanja je padel. Včeraj popoldne je 11 letni šolski učenec Stanko Jerala splezal Pred Prulami na kostanj in ga tresel. Deček je stopil preveč na konec veje, katera se mu je zlomila, ter padel s kostanja in obležal nezavesten. Pri padcu si je deček zlomil levo roko in zadobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Za nedeljsko tekmo se tudi »Ilirija« pridno pripravlja in bode tudi ona postavila svoie kompletno prvo moštvo. Bil sc bo torej boj med najboljšim hrvaškim in slovenskim moštvom, torej se bo šlo za nekako nogometno prvenstvo med Hrvati in Slovenci. O »Hašku« lahko še poročamo, da igra skoraj vsako nedeljo z mažar-skimi prvorazrednimi klubi iz Budimpešte ter se mu je pred nedolgim časom posrečilo nabiti prvorazredni klub »33«, ki je letos dobil mojstrstvo Ruske. Da so Mažari na višji stopnji v nogometu nego avstrijski Nemci, se pa razvidi baš iz zadnje tekme prvorazrednih mojstrov Avstrije in Ogrske, dunajskega »Rapida« in budimpeštanskega »Ferencvarosi Torna Cluba«, ki je izpadla po hudi borbi v prid Ogrom. Tekmo je gledalo čez 20.000 gledalcev. Ker je tudi že »Hašk« igral z »F. T. C.« in bil premagan s a m o z rezultaom 3:1, razvidi lahko občinstvo, v kaki visoki formi je sedaj »Hašk« in bo jutrišnja tekma nad vse interesantna. Ložni sedeži 3 K, zaklopni sedeži 2 K, navadni sedeži 1 K; navadna stojišča 60 vin., dijaška 40 vin. — Blagajne se odpro ob pol 4. uri. Začetek točno ob 4. uri. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Zadnje vesli.
ZADNJE VESTI O ALBANSKEM VPADU.
Belgrad, 27. septembra. Prodiranje Albancev se je zazdaj nekoliko ustavilo. Pri Kičevu in Strugi, kjer je zbrana najmočnejša albanska četa, se vrši ljut boj in srbske čete napade hrabro odbijajo. Napad na Djakovico se je končno odbil, pri čemer je padlo oko'i 1000 Albancev in so ostali zbežali nazaj v gore. Doredanje izgube na srbski strani znašajo 300 mrlvih in 500 ranjenih. Dr, Spajalkovič. ki vodi posle zuna-
njega ministrstva, je dognal, da se nahaja med vstaši bulgarski polkovnik Markov, 10 častnikov in veliko komitašev.
ALBANSKA POROČILA.
Dunaj, 27. septembra. »Alb. Korr.« javlja, da so srbski vojaki na poti med Prizre-nom in Djakovico ubili in oropali albanskega trgovca Gjonija. Na Kosovem se vrše aretacije v masah. V Talono beže Bulgari iz vseh krajev Makedonije,
ENA DIVIZIJA MOBILIZIRANA.
Belgrad, 27. septembra. (Oficielno.) Vlada je mobilizirala 1. poziv moravske divizije, druge divizije se pa niso mobilizirale.
NOVA NOTA SRBIJE VELEVLASTEM.
Belgrad, 27, septembra. Srbska vlada je velesile v noti potom svojih poslanikov obvestila, da je po demobilizaciji ostalo na meji samo 2000 mož, ki so bili razdeljeni na 100 km dolgi fronti. Zadnjih dni je 10 tisoč Albancev vpadlo v Srbijo, kar je bilo tem lažje, ker je Srbija na zahtevo velesil odpoklicala svoje čete s strategičnih točk v Albaniji. Da ščiti svoje ozemlje, je Srbija mobilizirala del svoje armade, ki ima nalogo osigurati trajni mir in red. Dementuje se vest, da se je formirala drinska divizija iz 8 polkov, marveč se je poklicala pod orožje le rezerva moravske divizije 1. poziva, ki je odšla na bojišče.
SRBIJA IN GRČIJA EDINI.
Atene, 27. septembra. Oficielni komunike dementira, da bi med Srbijo in Grčijo obstojali kaki spori in pravi, da vlada med obema državama popoln sporazum.
SRBSKA SKUPŠČINA,
Belgrad, 27. septembra. Srbska skupščina se zbere 8. prihodnjega meseca.
PROTI BULGARIJI.
Belgrad, 27. septembra. Tiskovni urad zopet dolži Bulgarijo, da dela priprave za povzročitev nemirov v Novi Srbiji. Privatno se trdi, da se v Čistendilu nahaja velika zaloga za vstaške čete.
RUMUNSKA DIPLOMACIJA,
Bukarešt, 27. septembra. Oktobra meseca gre dosedanji poslanik v Sofiji princ Ghika v Rim, dosedanji poslanik v Rimu Diamand se prestavi v Peterburg, generalni konzul v Budimpešti Derussi gre v Sofijo, v Budimpešto pa pride Bilciorescu,
KONFLIKT MED GRČIJO IN TURČIJO ŽE IZBRUHNIL,
Pariz, 27. septembra, »Petit Parisien« trdi, da se bodo grško-turška pogajanja v najkrajšem času razbila, ker Turčija žk-hteva Kios in Mitilene in ima baje že pripravljen zbor, da zasede ta otoka.
XXX V SPOMIN NA TORRA.
Budimpešta, 27, septembra. Veliko sedanjih in bivših ministrov, 37 tajnih svetnikov, katoliških škofov in rabincev, žurnalistov in finančnikov, skupaj 152 naj-odličnejših oseb je podpisalo poziv za spomenik generalu Tiirru, ki se je bil udeležil revolucije proti Avstriji, nato se pa v Italiji leta 1859. boril proti Avstriji in bil od Garibaldija imenovan za generala.
NADVOJVODA JOŽEF FERDINAND V ZRAKOPLOVU.
Ustje, 27. septembra. Nadvojvoda Jožef Ferdinand se je že stokrat dvignil z zrakoplovom v zrak. Jeseni se dvigne z zrakoplovom v zrak v Ustju.
NA DALJNEM VZHODU GRMI,
Peking, 27. septembra. Japonski poslanik je kitajsko vlado spomnil na to, da še ni izpolnila japonskih zahtev glede dogodkov v Nankingu in je stavil Kitajski rok treh dni, da svoje obveznosti izpolni. Pred Nankingom čaka 10 japonskih križark na rezultat tega koraka, V Nankingu je japonski konzul vse Japonce pozval, naj se podajo v konzulat, kjer so pod zaščito strojnih pušk,
UMOR GUVERNERJA.
Rio de Janeiro, 27. septembra. Generalni guverner Amazonosa je bil umorjen.
XXX VLOM,
Semič, 27, septembra. V Semiču so danes ponoči vlomili v hranilnico in odnesli 2500 K. Eden izmed tatov se je nekaj poškodoval, ker so se našli krvavi sledovi, a so ga tovariši odnesli.
NESREČA NA MORJU.
Reka, 27. septembra. Pred Kraljevico se je prevrnila jadrnica, na kateri se je nahajalo šest oseb, eden med njimi, in sicer sin mornariškega inšpektorja Ungaro-Cro-ate, Turina, je utonil.
VELIKANSK ROP.
Newyork, 27. septembra. Dva fantfi sta ustavila ekspresni vlak Newyork-Ne^r Orleans in oropala poštni voz, kjer se je nahajalo 400.000 D. Fanta sta pustila stnjj voziti naprej, potem pa z vlaka odskočila. Zasleduje ju 140 policajev s 40 policijskimi Dsi.
PODJETEN TOVARNAR.
Miirzzuschlag, 27. septembra. Tu so zaprli tovarnarja Karfunkelsteina, ker je na sumu, da je svojo tovarno v teku štirih let že trikrat sam zažgal.
VELIK POŽAR V STROBLU. — REŠILNIH DEL SE JE UDELEŽIL TRDI PRUSKI PRINC JOAHIM.
Bad Ischl, 26. septembra. Včeraj je v Stroblu zgorela hiša kmetu Holzerju. Na pogorišče je prihitel tudi pruski princ Joahim, ki se je več ur gašenja udeleževal in daroval pogorelcu večjo denarno vsoto.
PRISTANIŠKI MOST IN TOPLICE UNIČIL VIHAR. — VEČ LADIJ VIHAR POTOPIL. — ŠTEVILO ŽRTEV NI ZNANO.
Cupatoria, 26. septembra. Strašen vihar je podrl pristaniški most paroplovne družhe Rossiski in mestne toplice. Veliko jadrnic je vihar vrgel na obrežje. Več mornarjev je utonilo.
NESREČE NA ŽELEZNICAH.
Mitava, 26. septembra. Med postajama Prekuln in Pleike sta trčila dva vlaka. Ubit je en železničar, ranjeni so trije poštni uslužbenci in en sprevodnik.
Pe.rograd, 26, septembra. Na postaji Sulin je skočil iz tira osebni vlak. Ranjenih je osem potnikov.
ROPARSKI NAPAD NA ŽELEZNIŠKI VLAK.
(Roparji dva čuvaja ubili in 200.000 mark oropali.)
Petrograd, 26. septembra. Na Trans-bajkalski železnici so roparji ustavili vlak, v katerem se je vozil uradnik z 200.000 markami, da izplača delavce. Roparji so zvezali strojevodjo in ubili dva čuvaja, nakar so se s silo polastili 200.000 mark in izginili.
NESREČA V RUDNIKU. — 4 RUDARJI UBITI.
Miihlhau§en, 26, septembra. V Boll-weilerju je vzpenjača, ki se je odtrgala, ubila štiri rudarje.
Skrajni čas je za obnovitev naročnine za »Slovenca«. List se bo pošiljal le še par dni, potem se pa ustavi, kdor pravočasno ne obnovi naročnine.
iiospotiarstvo.
— Sadna razstava za reško dolino.
Kmetijske podružnice Trnovo, Prem, Košana in Vrem prirede sadno razstavo za Reško dolino na Bitnjah pri Klobučarju, železniška postaja Kilovče, od 5. do 12. oktobra 1913. Spored: Nedelja, dne 5. oktobra, ob pol 10. uri dopoldne sveta maša pod milim nebom, ob desetih dopoldne otvoritev in ogled razstave, ob 11. uri dopoldne predavanje: Gospodarski pomen sadjarstva za Reško dolino; predava sadjarski učitelj M. Humek. Ob 3. uri popoldne predavanje: Važnost sadnih vrst pri sadni kupčiji. Sadni izbor za Reško dolino. Predava strokovni učitelj R. Zdolšek. — Ponedeljek, dne 6. oktobra, ob 8. uri zjutraj predavanje: Sadna uporaba v gospodinjstvu; predava strokovni učitelj R. Zdolšek. To predavanje je namenjeno zlasti za ženske. — Nedelja, 12. oktobra, ob 10. uri dopoldne predavanje: Priprava zemlje za nove nasade. Razstreljevanje zemljo v sadjarstvu; predava sadjarski učitelj M. Humek. Ob 2. uri popoldne predavanje: Brezalkoholna sadna uporaba. Sadna industrija. Predava sadjarski učitelj M. Humek. — Po predavanju sklep razstave, srečolov in prosta zabava s sodelovanjem pevskega društva »Košana«. Vstop v razstavo prost. Prostovoljni darovi, namenjeni za povzdigo drevesnic v Reški dolini, se hvaležno sprejemajo. — Razstavljalni odbor.
Razne sivari.
Na IV. mednarodnem protialkoholnem shodu, ki se vrši v Milanu, se je izpopolnil mednarodni odbor duhovniške abstinenčne lige. Predsednik je graški vseučiliški profesor dr. Ude. Slovence zastopa v odboru č. g. J. Kalan. Na shodu se je ustanovila medanarodna abstinenčna liga »Crux«. Na razstavi je zanimivost prevreto vino, ki mu je odvzet alkohol in ga lahko pije tudi najstrožji abstinent.
Bajni dobički. List »Plutus« poroča v zadnji številki o bajnih dobičkih newyorške »First National Banke«. Ta zavod je bil ustanovljen leta 1863. s samo 500.000 dolarjev temeljne glavnice, ki se je šele leta 1901 zvišala na 10 milijonov. Vsega vkup je pa do leta 1912, izplačala svojim delničarjem 98 milijonov dividend in obresti! Leta 1901 je banka plačala 100 c/0 obresti in vrhu tega razdelila devet in pol milijona dolarjev na ta način, da je starim akcijo-narjem podarila za devet in pol milijona novih akcij. Kdor je imel torej eno akcijo v normalni vrednosti 1000 dolarjev, je dobil še 19 novih akcij v dar. Isto se je ponovilo leta 1908,, ko se je ustanovila nova
akcijska družba z 10 milijoni glavnice in so te delnice kot dar prešle v roke delničarjev »First National Banke«. Do leta 1901 se niso izplačale nikoli nižje obresti nego 100 %, navadno pa še več; od leta 1901, ko se je kapital zvišal, pa nikoli manj nego 25odstotne. Ker je pa na mesto prvotne ene akcije stopilo brezplačno 20 novih, se je prvotni kapital obrestoval po 500odstotni meri. Od leta 1901 dalje so se plačevale že tudi 50odstotne obresti, tako da bo letošnje leto prvotni kapital obrestovan po 10.000% I
Pes je pomagal izslediti hudodelca. Te dni so našli J. Šrajerja, logarja grofa Wald-steina, obstreljenega v gozdu. Zdravnik dr. Giinz iz Bele pod Bezdezom je podal ranjenemu prvo pomoč. Uvedeno je bilo poizvedovanje po storilcu, ker je Šrajer izpovedal, da ga je obstrelil neznan divji lovec. Sumnja je padla na divjega lovca Turna, ki živi v isti vasi. Roka pravice ga je prijela, ali zločinec je dejanje trdovratno tajil- Poizvedovanja se je udeležil tudi policijski stražnik iz Bele, Frič, s svojim dobro izvežbanim psom. Ko je Frič pripeljal psa v gozd na lice mesta, je začel pes vohati storilčeve stopinje, in dasi so bile po daljšem dežju izprane, je vkljub temu vedel svojega gospodarja do neoddaljene skale, v kateri je Frič našel lovsko puško. Ta puška pa je, kakor se je dognalo, last divjega lovca Turna, ki je nato priznal, da je streljal na Šrajerja.
Najdaljša telefonska zveza. »American Telephone and Telegraph Co.« namerava zvezati s telefonom Novi Jork in Los Ange-los in San Frančiškom. Ta telefonska zveza bi bila 5000 km dolga. Telefonski pogovor bo mogoč le nekaj ur na dan in zato bo tudi tako drag. Za triminutni pogovor bo plačati — 80 do 100 K.
Telefon na Švedskem. Študentje naj* bolj severnega vseučilišča na svetu v Upsali na Švedskem imajo najcenejši telefon, zakaj plačajo zanj le 8 kron na leto. Za telefon, ki se ga je mogoče posluževati tudi na veliko daljavo, in to neomejeno, se plača na Švedskem samo 30 kron na leto. V tej severni deželi je telefon tako splošno v uporabi, da ni skoro koče, ki bi ne bila v telefonski zvezi s sosedom. Najdražji je telefon v glavnem mestu Stokholmu, tu plačajo pisarne zanj 50 K na leto.
Kako se dajejo dote. Neki Henry Hodgson v Saint Louisu je tako odmeril doto svojim trem hčeram: Najstarejši hčeri je dal toliko zlata, kolikor je sama tehtala, drugi toliko srebra in tretji toliko bakrenega denarja. — Londonski veletrgovec I, P. Orven je svoji edini hčeri na poročni dan izročil skromno molitveno knjižico. Toda knjižica je imela 75 listov — samih bankovcev po 2500 funtov. Spredaj v knjižici je bilo očetovo posvetilo, v katerem priporoča hčerki, naj vsako leto iztrga iz knjižice le po en list. — Založnik »Novoje Vremja« v Peterburgu je svoji hčeri za doto odstopil dohodke od inseratov na četrti strani lista, kar znaša okroglo 75.000 kron na leto. — Posebno nenavadno doto je dobila hčerka posestnika menažerije Beckerja, ki ji je pri ženitvi dal 1 slona, 1 leva, 2 leoparda, 4 krokodile, 2 morska psa in 1 kraljevskega tigra. Vsak po svoje I
Primorske vesli.
p Velerio — župan tržaški. Namest*
ništvo v Trstu objavi te dni cesarski akt, ki vsebuje potrditev dr. Alfonza Valeria tržaškim županom.
p Zborovanje državnih uslužben« cev. V nedeljo se bo vršilo v Apolovi dvorani v Pulju obče zborovanje državnih. uslužbencev, pri katerem bodo razgrinjali zborovalci svojo bedo in zahtevali, da se zavzamejo poslanci za vota-cijo malega finančnega načrta. K zborovanju so bili povabljeni vsi v Pulju živeči poslanci.
p Nadvojvoda — kapitan. V četrtek je napravil nadvojvoda Maks pri pomorski vladi v Trstu izpit za kapitana obrežnih voženj. Kandidatov uspeh pri izpitu je bil seveda odličen.
Za šibke kosti
Otroci, ki se branijo zavživati ribje olje, imajo posebno nagnenje do Scottove ribje oljnate emulzije. Ta vzrok je opozoril zdravnike, da vporabljajo pri malih pa-cijentih za ojaCenje okostjafgcottovo emulzijo namesto navadnega ribjega olja. Scottova emulzija podeli zaradi svoje bogate vsebino kosti tvorečih sestavin, mlademu organizmu moč otroci se postavijo trdno na noge in začno kmalu sigurno in veselo tekati okrog.
Odi orite se torej tudi svojim bledim in slabotnim otrokom dajati dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, <la Vam bodo isti debeloličnl in živahni.
Cona originalni stoklonici K 2 50. Dobi so v vseli loknrnali. K<lor pošljo Co vin. v ?.ii!irnkalinaScott& Bovrne.O.m.b.H., IHiuaj VII. in sc sklicuje no to čnaopio, dostavi so mu ena poš. potoni lekarno ia poskninjo.
p Državno društvo bančnih uradnikov
Jn sploh uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina Trst, je sklicalo za soboto zvečer ob tri četrt na 9. uro v dvorano Fe-nice (u!. S. Francesco d'Assisi št. 5) izreden občni zbor, pri katerem bo energično zahtevalo poldnevno poslovanje ob sobotah vsega leta, oziroma primerno odškodnino uradnikom.
p Zagonetna zadeva. Prod tremi tedni smo poročali na tem mestu, da so našli dne 5. t. m. ob 4. zjutraj pred kavarno »Balkan« v Trstu z brisačo privezanega k mizi in mrtvega finančnega stražnika Alojzija Wreutichurja. Takrat sc je vseobče smatralo, da sc jc mož obesil, a razni sledovi in okoliščine kažejo, da je bil izvršen zločin. To potrjuje tudi izjava njegove žene, ki dokazuje s pismi, cla njen mož za njene odsotnosti -- takrat jc ni bilo v Trstu — nikakor ni mislil na samoumor. S tajinstveno zadevo se bavi državno pravclništvo in policija.
p Nagla smrt. V Veroni v Italiji je umrl nenadoma goriški tovarnar usnja in veleposestnik Erminij Dorfles. V Ve-rono je šel na ženitovanje, pa ga je tam med poroko dohitela smrt. Bil je mestni svetnik goriški. Prepeljali so ga v Gorico.
p Poročil se je v Sežani g. c. kr. sodnik Jos. Roje c, rodom iz Sovodenj z gdč. Marijo Amfovo iz Sežane. Poročil ju jc brat ženinov gospod Ivan R o -j e c, župnik v Mirnu. Castitamo!
p Oni inženir Schiel tvrdko Skoda, ki je bil hudo ponesrečil, ko je ubil prenagljen strel iz topa v Pulju par pomorščakov in smrtno ranil admirala Casojusa, je zapustil ozdravljen pomorsko bolnišnico. Schiel je bil tako ranjen, da je bilo pričakovati smrti.
p Vodovod za Sušak. Dosedaj je imela hrvatska občina Sušak z mestom Reko skupen vodovod, a pričela je graditi lastnega. V to svrho je posodila deželna vlada vsega poldrugi milijon kron, ki jih vrne občina v 29. letih po 6 odstotkov; od teh pojdejo 4 odstotki na obresti, dva pa na amortizacijo dolga.
p Verska blaznost. V ulici Sv. Ju-sta v Trstu stanuje v neki mali hišici v temni luknji 39 let stara pomožna delavka Luigia Tommasini, ki ima pri sebi svojega deset let starega sina. Tommasinijeva ima borno stanovanje, njeno življenje je revno in žalostno, a uprav strašno je, cla je versko blazna. Pred malim oltarčkom gore noč in dan svečice, sinko pa mora brati kar po trikrat na dan mašo (!). Sedaj so no-stali sosedi pozorni na zmešano žensko in so opozorili na njeno početje oblast.
S!a5erske novice.
š Ubegli nemški tovarnar. Tovarnar usnja Pirich v Ptuju je bil zasledovan po sodniji radi goljufivih dejanj in podjetij. Izdana je bila za njim tiralnica. Mož jc mnogo nemških tvrdk, bank in ptujskih ter mariborskih nemških denarnih zavodov obremenil z neiztirljivimi tisočaki. Njegova tovarna je, kakor znano, dvakrat pogorela. Prišlo je baje tako daleč, cla ni dobil izplačane vso zavarovalne vsoto. To dni jc Pirich brzojavil iz Buenos A i resa, da je srečno utekel avstrijski roki pravice. Seboj ima baje več deset tisočakov. Nemški listi molčijo, molči »Štajerč«, molči Ornig, molčijo vsi drugi »Štajerčevi« kunštni očetje. »Šta-jcrc«, ki tako rad prijemaš »klerikalce« in Slovence radi kake malenkosti, tukaj pometaj, tukaj se špeglaj! V tvojem taboru smrdi! Reši, če moreš, Piricha, brani ga, čc ga moreš, očisti ga, reči, da je mož poštenjak, če moreš! Pravijo, da Pirichu sledijo še drugi slučaji enake vrednosti.
š Poslušaj sveti V nedeljo, dne 5. oktobra se bo v Celju zvedelo vse, kar je dandanes potrebno za modernega človoka. In to na glavnem zboru Narodne stranke. Tam bodo razlagali: 1. clr. Alojzij Kukovec o Narodni stranki od zadnjega občnega zbora (kolikokrat so se liberalci zvezali z nemškutarji, ekspenzarji pri šoštanjski posojilnici); 2. clr. A. Božič: Strokovna organizacija našega kmetijstva (kmetje naj hodijo samo v pisarne liberalnih advokatov, naj pristopajo samo v liberalne zadrugo, pa bodo rešeni); 3. clr. Tone Gosak: Delavsko vprašanje na Štajerskem (dajmo naše delavce, železničarje in viničarje socialnim demokratom, da nam isti zopet pomagajo v boju proti klerikalcem); 4. Miloš Stiebler: Naše tr-govstvo in obrtništvo. (Do tega naši klerikalci nimajo nobeno pravice, ženimo se lo s hčerkami nemških in nem-škutarskih obrtnikov, da rešimo narodni kapital.) 5. Dr. Ernost Kalan: Naše časopisje. (Ubijmo »Slovenskega Gospodarja«, »Stražo«, »Slovenca« in clru-Te klerikalne liste, pa bo »Narodni
List« boljše dihal.) 6. Dr. Lev Brunčko: Društveno gibanje na Spodnjem Štajerskem v letu 1913 (prazne kase, potreba plesov, potreba praznenja litrov, zveza s štajerčijanci na shodih, sku-šajmo dobiti razpisano nagrado za leva na Stubalpi). 7. Janko Lesničar. Mi in naši nasprotniki. (Prvi pogoj napredka naše stranke, da ubijemo politično dr. Korošca, clr. Vcrstovška ,dr. Benkoviča in vse politiku joče »farje«, dolžnost vsakega somišljenika je, cla moli za skorajšnjo smrt najhujših klerikalcev.) Vse to sc bo slišalo na »glavnem zboru«. In koga ne bi vleklo dno 5. oktobra v Celje? Lc žal, cla Stiebler in Lesničar nimata doktorata! Kako lepo bi se to glasilo! Spindlerja, ki deluje zadnji čas na »gospodarskem« polju, so letos izključili iz listo govornikov. Menda za to, ker je še mnogo »klerikalcev« zavarovanih pri »Slaviji«, čegar štajerski oberdirektor je bogotajec Spindler. Na občni zbor pridejo lotos tudi stari: clr. Rosina, Ploj, predsednik »Maribora«, dr. Glaser (ki bo poročal o Marert-bergu), clr. Sernec itd.
š Pobožni bodimo! Tako nekako svetuje »Glas iz ormoškega okraja« v »Nar. Listu« liberalnim časnikarjem, ko pravi: -Samo eno vas še prosimo, ne poslužujte se tako hudobnih in nesramnih izrazcv kakor »Slov. Gospodar«.« — Torej pobožni in dostojni postanejo liberalni tintomazi. Svetovno čudo! Dostojni pa bodo tako-le: Lumpi, falotje, klerikalne svinje, čuki, politični r.esramneži itd. — te besede bodo še naprej merodajni cilji liberalne časnikarske olike. O teh izrazih bosta liberalni časnikarski papež dr. Tavčar v Ljubljani in feldpater Sattler dala odvezo. Živela liberalna pobožnost in dostojnost!
š Poroči se jutri pravnik gosp. Mirko Gnus z gdčno Tonči. Ribič.
š Slovensko gledališče v Mariboru se otvori v nedeljo dne 5. oktobra s češko dramo »Žetev«.
-r Ljudski skiad. Za mesec avgust so darovali: Dr. Ivan Zajec 20 K. — Dr. N'. Pegan 20 K. — Dr. Derganc 5 K. — Kanonik Šiška 5 K. — Župnik Pe-trič 5 K. — Urednik Kcrhne 4 K. — Dermastia 3 I\. — Ravnatelj Jovan 2 kroni. — Ravnatelj Rašica 2 K. — Župnik Barle 2 K. — Dr. Lovro Pogačnik 1 lv. — Dr. Natlačen 1 K. — Dr. Ceka.l 1 K. — Neimenovan 1 Iv. — Jernej Loža r 1 K. — Za mesec september: Dr. I. Zajec 20 K. — Dr. V. Pegan 20 K. — Prof. Dermastia 5 Iv. — Dr. Stoje 5 K. — Kanonik Šiška 5 K. — Dr. A. Ušeničnik
VeseSja dm
je vedno dan žrebanja za onega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene enega izmed glavnih dobitkov po 400-000 ali 200-000 frankov. Tak dan bo zopet že l. oktobra t. 1. Ker vsaka srečka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečke v doglednem času pa tudi vos zanjo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa tucli varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 76 v. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izborno srečko italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po ti K. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za ,.Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 10. in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte lc po posredovanju „Slovenske Straže", pa ne bodete varani in oškodovani!	2803
Tržne cerae.
Cone veljajo za 50 k'
Budimpešta, 27. septe >ra 1013.
Pšenica za oktober 1913 . .	1070
Pšenica za april 1914.....11 55
Rž za oktober 1913.....811
Rž april 1914....... .	8\87
Oves za oktober 1913 .. ..	7\>5
Oves april 1914.......8\85
Koruza za maj 1914.....G'86
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem oOe-2 m, sred. tlak 73C>-0 mm
; Stanju c j Cas opa- ] baro-= zovanja metra
'1 ompe-ratura,
po , Celziju
Vetrovi Nobo
«.3 ° * -
JM
a ** >
20 9. zveč. I 7412; 10-2 al. jvzh.
27
oblačno , 00
7. zjutr. 7414 8-1 sl. svr.h. 2. pop. 740-9 13-1 , sr. jvzh. Srednja včerajšnja teino. 11-4', norm. 13-4°.
oblačno i
-
5 K. — Župnik Petrič 5 K. — Dr. Dermastia 3 K. — Ravnatelj Jpvan 2 K. — Ravnatelj Rašica 2 K. — Župnik Barle 2 K. — Dr. Lovro Pogačnik 1 K. — Dr. Natlačen 1 K. — Neimenovan 1 Iv. — Jernej Jožar 1 K.
GLASBA.
Aspergcs me et Vidi aquam za mešani zbor zložil Ant. Grum, založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 60 vin. — Dva nova, zelo lepa in našim zborom po deželi prav primerna napeva, katerih bodo veseli naši pevovodje, Oba napeva sta zložena v melodijoznem in prav lahko izvedljivem slogu. Vsem cerkvenim zborom ju kar najtopleje priporočamo.
Alkohol in tobak motita, vsled ved-nega draženja živcev in želodčnih sluznic, prebavo in povzročata bolezni najrazličnejših vrst. Opazovanja in poizkusi na glavni mestni medicinski kliniki kraljeve ogrske univerze v Budimpešti potrjujejo, da so pivci, ki so izgubili skoro vso voljo do jedi, po vsakdanji rabi naravne Franc Jožefove grenčice zopet zadobili v kratkem času veselje do jedi. — Pristno Franc Jožefovo grenčico dobite v lekarnah, kakor tudi v boljših drogerijah in prcdajol-nicah rudninskih voda. Ravnateljstvo raz-pcšiljalnice Franc Jožeiovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
Žalostne rezultate izkazujejo preiska-vanja v vojaški garniziji v Vratislavi. Od 3000 vojakov jih je imelo samo 184 zdrave zobe. Število nagnitih zob je znašalo 26.394, res strašna številka. Le z racijonelnim negovanjem zob z neškodljivim in dobrim čistilom je mogeče obvarovati zobe pred razpadom in se obvarovati raznih želodčnih bolezni, ki izvirajo iz tega. Najboljše čistilo, ki se je v seii krogih udomačilo in se ga leto za letom več uporablja, jc Sarg'sov Kalodcnt.
Zahvala.
Za vse prisrčne dokaze odkritega sožahn, ki so nam došli povodom trn-tričrio smrti našega iskreno ljubljenega sinn, bratu oz roma svaka, gospoda
se tem potoni kar najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč.
Posebno zalivalo pa izrekamo častiti duhovščini, predvsem domačemu župniku g. Vrhovniku, nadalje slavnemu trnovskemu društvu in p. t. c. kr. vojaštvu za spremstvo na zadnji njegovi poti k večnoinu počitku. Paljo se zahvaljujemo slavnemu trnovskemu društvu za krasni venec, kakor tudi vrem nosilcem vencev in drugim.
Iskrena hvala vsem in vsfkemu posebej.
Ljubljana, 27. septembra 1913.
2978
Žalujoči rodbini
RržE-6rRSjO?iC.
in modno blago ssa goa-KpO(le 111 gospo flobo 7.0,-sobniki uajboljo i j. prvovrstno izvozu«' hišo 2306
yKNA
= Prokop Skorkovsk^ & sin =
F>yMP0L€Cita«)
Velika izbora. — V zeroi na zahtevo iranko. Na željo <laino napraviti moško obleko tukaj.
je iti ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem bar-■ iiiHlVVU vanju las in brade. Dobi ''	se v svetli, rujavi in
od Bergmanil & Co., črni barvi, steklenica po Toi" h T i" K 2-50 v lekarnah, dro-lesia OD ljat)l gerijah in parfumerijah.
Poskusite I Skrbna postrežba!
Ostanki
za
lepo izbrani kanafasi, flanele, modro-tisk, belo blago, itd. vse najboljše kakovosti, dolgi 3—12 m (vzorci ostankov se no pošiljajo). Tudi sicer kopito la-neno in bombožasto blago: platno, blago za rjuhe, damast, kanafas brisače, barhente, flanele za gospodinjstvo in opravo za nevesto najceneje pri znani podkrlconoški tkalnici 2712
M Shoda, tkalnica Cerveuu tioslelecSIJ, te
Vzorci vsako.itur zastonj In franko!
PlSlte ponj« ie danen.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
l#r<lka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pušiljatve od najmanjšo do največje množine po najnižji ceni.	2678
Več vrst sodov ima na prodaj A, Kepic, so-
darski mojster v Ljubljani, Trnovo.	2633
Hiša v Ljubljani
z vrtom, dvoriščem in pritiklinami se zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji proda. V hiši je gostilna, prostor pa jo pripraven za vsako obrt ali stanovanju. Prihodnost zagotovljena. Kjo, pove upravništvo „Slovenca" pod „š!ev. 2923". (Znamka za odgovor!) 2923
K. zinil, ln mMS.ii! lamsiv. zavarovalnice
Gprcjoma zavarovanja na do/ivotjo in smrt, otro&kih dot, rontna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Zavod toiuv l.ji na v z aj. urnosti. Absolutna varnost.. Cene fomije .sposobni ZASTOPNIKI naj javijo svoj naslov. 1'rospokti zastonj in poštnino prosto. 1780
Odda se za več let v Depalavasl pri dež. cesti
V • •
z vsemi pravicami, zaradi družinskih razmer, pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Več se izve v Depnlavasi štev, 4, pošta Terzln. 2899
zajamt'. neškodljiv. ko,0v uspeh. Skatlja za K K — zadostuje Razpošilja na vso strani
B-:s.fir.A.liix. Ladsraftirij Banai ISE. sergaasse 171.
Zaloge v Ljubljani: Lokama „pri zlatom JolenuH, par-
iuui'r>rija A. Kaueio in drožerija „Adrija*.
_—™ V {VIE^CSU
s špecerljo, pivo-, vino- in žganjetočeu? ter trafiko se ugodno	2888
žfcff" cdda v najem ozir. proda.
Vprašanja na J.Jenko, Mengeš štev. 95.
Išče se
IS-2,
RP fr. i
zmožna -slovenskega in nemškega jezika za velikomostno mlekarno.
Ponudbe pod »Avstrija 2944« na upravništvo »Slovenca .	2944 2
kpiiš is francais
MiMM Hndrte Frevot (Parisienne)
IiDStiSiiirtce breveiee. 2871 5
S'adressGr: 2leiweisova cesta št. 13. p. na dvorišču.
iiaiani nasBEicai
Prva slovenska Izdelo-valnlca mostnih, J vinskih in drugih tehtnic za trgov.no In obrt, stavbena In umetno kiju5avničarst*o
IVAN REBEK
CELJE, Poljska ulic? 14 "^S prlporota svoje tehtnice. — Ceniki brezolačno in franko.
na razpolaga
2163
■ ■laiBiiiiinioii^ioiaaiiniaiiiii
Sprejmem takoj f ®i
dobra, izurjena delavca
za čevljarsko oS^rt.
Henrik Velf, čevljarski mojster, Jesenice. Gorenisko. -jogo a
Za takoj se sprejme
trgovski vajenec
ki jc dovršil najmanj 4 do 5 razredno ljudsko šolo z dobrim uspehom ili ki ima veselje do trgovine pri LUD. DITR1CH & Ko. v Postojni,
trgovina z mešanim blagom in pekarija. 2976
Proda se krasen
pianino
z močnim in lepim glasom in dobro ohranjen
harmonij
flmer. sistema s 6 registri, 2 vrsti glasov, 5 oktav. Obrniti se je pod imenom TRIGLAV Poste restante, Ljubljana.	2981
Sprejme se takoj
za krojaško obrt. Naslov pove upravništvo „Slovcnca" pod štev. 2983. (Znamka za odgovor.)
U času sedanje draginje
dajem priložnost osebam obojega spola, da si lahko na svojem domu zaslužijo
na uro
Stroški so majhni, znanje nepotrebno. Kdor želi pojasnila, naj pošlje svoj naslov na „Zasigurana eksistenca'- Ptujska gora pri Ptuju.	2941»
Priložnostni nakup i 30.000 parov visokih čevljev na ?adrgo! 1930
3 pari visokih če v- K 14'7 S Ijev na zadrgo za ^ —
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teh 30.000 parov čevljev je bilo namenjeno za balkanske države, ki so mi vsled vojske ostali. Zato prodajam poti lastno ceno .".pare rovljev za gospode ali visoko čevlje na zadrgo 2a ženske iz na jboljšega usnja in v vseli velikostih za K 14-75. Pri naročilu zadostuje številka ali pa mera v eentimentrih.^ Razpošilja po pov-letju prva krščanska razpošiljal-*'
niča za čevlje:
Franc Humann, Dunaj II. Aloisgasse 3/10 I
Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
Kdor hoče
uro ZBStODj!
Da vse seznanimo z našimi izbornimi urami, razdelimo 5000 ur zastonj. Pišite svoj naslov na dopisnici tovarni ur
loti Ronij, Wien, lil, 2,
fj Postamt -45, Fach Nr. 366.
Proda sc poceni
Jako dober kratek
i
m
Vladimir J^ada^ovič
odvetnik, ^arlovec
}(anyka Pučfa
pri Sv. Antonu v Slov. Goricah

Zaročena
—j._
2970
Veletrgovina.
Dovolim si slavnemu občinstvu naznanjati. da sem svojo dosedanjo papirno trgovino v Mariboru, Gosposka ulica št. 3(5. odsiopil gospodični Ivanki Wei.\-lovi. jaz pa otvorim s 1. oktobrom t. 1. na Glavnem trgu št. 22 (v Ziglerjevi hiši)
veletrgovino
z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter s pokrajinskimi in
umetnimi razglednicami. Bogata izbira ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira. 2975 Prodaja vseh slovenskih časnikov. Spoštovanjem Vinko Weixl.
Ceno češko posteljno perje
Kilo sivega puljenega K 2*—, boljšega K 2*40, polbelega K 3 00, belega X l H0, prima kakor puh mehkega K vcle-prim a K 7"'JO, najboljša vrsta K h-40, puh siv K 6 —, bel K 12-—. najfinejši prsni puh Iv 14 10, Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega iuleta, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolga, 116 cm široka po K 10 , 12 —, 13' ,18 . 21*—, 20ocm dolga. 140 cm široka po K 13 —, 15'—, 18'—, 21—. zglavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3—, 3 50. 4-—, 90 cm dolga, 70 cm široka po K 4 50, .V50. 6 —. 3 delni žimnati modroci za 1 posteljo po K 27 boljši K 33 —. Pošilja se tranko po povzetju. od 1») K višje. Zamena dovoljena, za nougajajoče denar nazaj.	2004 Po skušnje in cenovniki franko
BENEDIKT SMISEL, Loto url Plziro 159, Češko.
14-16 let star fant
zmožen slovenskega iu nemškega jezika, dobi službo pri dvigalu (lift) hotela Union. Nastop 1. septembra t. i. Pouudbe so sprejemajo v pisarni hotela.	2982 Grand Hotol „Union" v Ljubljani.
Hutomafičiia pasi za podgane
K 4'—, za miši K 2.40, ujamo brez nadzorstva do 10 komadov v oni no(5i, no zapaste nika-kvduha in so zopet same nastavijo. J'ast za ščurke .Eclipse', ujamo na
tisočo ščurkov v oui noči, a K 2-40. — Povsod najboljši uspehi.	Razpošilja po povzetju
J. Schiiller, Dunaj III., Krieglerg. 6 II.
1188 Mnogo pohvalnih in priznalnih pise. m
Izprašani optik
Fr. P. Zafec, Ljublfana
Stari trg št. 9
1135 i
Očila ln ščipalniki '' natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov. barometrov, (jjSfi vsakovrstnih dalj-1 S »ogledov itd. itd. Moderno urejena "delavnica z elektri-HjH čuim obratom. Ceniki brezplačno!
Marije Terezije cesta štev. 8 v HuMjani
za postavljanje novih peči kakor tudi za vsa popravila
peei, štedilnikov itd.
z gospodarskimi poslopji, posebej »li pa z gruntom vred na Čatežu poleg Brežic. Hiša je nova, enonadstropnn, obstoječa iz H sob s pritiklinami, pripravna za trgovino ali za obrt ali za letoviščarje in kopalne goste v Čatežkih toplicah. Več pove Ana Spilek, lastnica na Čatežu ob Savi št. 24. 2977
2980
se proda po nizki ceni. Stari trg 22/11. levo.
Oddasta se na Zaloški cesti -97!>
dve lepe kleti
r.a transito z jako pripravnim dohodom in vodovodom. Vpraša se na pošti v Mostah pri Ljubljani.
297t
26. septembra 1913.

I
cefirja, blaga za postelje, flaucle, barlienta, in-leta, grizeta, damast-gradla, belega blaga, brisač, žepnih robcev, kakor tudi platna in bombaže-vine ter vsakovrstnega ldaga. ki ga razpošilja po čudovito nizkih cenah tkalnica
Henrik Goidschmied, Bistra 118
pri Novem Mestu ob Meti, Češko.
.40 metrov ostankov lepo sortiranih, flanele, narhenta, modrotiska, kaneva itd. prima kakovosti, 10 K. Ravno isti ostanki najlepše kakovosti 20 K. — Od ostankov so ne pošiljajo vzorci.
Št. 22.
Krajni šolski svet tržiški razpiše konkurenčnim potom
napravo načrtov in proračuna za novo šolsko poslopie
(osemrazrednico).
Stavba mora imeti sledeče prostore:
12 učnih prostorov, telovadnico, risalnico, prostore za gospodinjski in kuhinjski tečaj, sobo za učila, posvetovalnico, stanovanje za nadučitelja, stanovanje za šolskega slugo, pisarno za šolskega vodjo.
Generalni načrt se nahaja pri c. k. okrajnem šolskem svetu v Kranju, tiospodje podjetniki, ki se za stavbo zanimajo, naj pošljejo načrte in proračune
do 15« novembra 1913
krajnemu šolskemu svetu v Tržiču na Gorenjskem.
Isti podjetnik, katerega načrti iu proračuni se bodo sprejeli, dobi tudi I zgradbo poslopja.
Krajni šolski svet tržiški, Gorenjsko,
P. ii.! Vljudno naznanjam, da sem pričel z izdelovanjem cementnih izdelkov, in sicer: j
Umetnega kamna.
Stopnišče
I
Vodometi za vrtove.
& Trotoarji iz ploščic ali betonirani.
brušene, nasehane in zglajene. Samonosne siopnjice. *
$ Plošče za kritje dimnikov. Korita
2973
Plošče.
Cevi
i
za prašiče, konje itd.
v vseh velikostih, za kanalizacije in mostove, £
£ Proračuni brezplačno in franko.
5 Gene zelo nizke. - Solidno delo.
Za obilna naročila se priporoča
Dragotin Korbar, Zagorje ob Savi.
im posestvo
v Škofičah ob Vrbskem jezeru, 23 oralov aron-diranega sveta, in sicer (j oralov njiv, 6 oralov sladkih travnikov, 1) oralov gozda, na katerem je lesa v vrednosti 5000 K; 2 orala pašnika in lep sadni vrt. Poslopje novo zidano, obokan hlev, samo poslopje vredno 12000 K, lepa lega, pripravno tudi za letoviščarje, pol ure od jezera, 5 minut do cerkve, šole in do ceste, so zaradi bolehnosti z vso premičnino vred za 18500 K proda. Posestvo neobremenjeno, vendar lahko en del na posestvu ostano. Več pove posestnik Anselm Aichholtzer, škoflčc, pošta Vrba, Koroško.	2800
Išče se
učenka
za modno trgovino, ki ima 5 do 0 razredov in veselje do ročnih tlel. Pojasnila daje Marija Cuderman, trgovka, Kamnik, Gorenjsko. 2969
ii pozor!
V manjšem mestu, v slovenskem delu Koroške, je naprodaj enonadstrop-na hiša z vrtom, v kateri se že nad sto let izvršuje dobroidoča sedlarska obrt, z lepimi prostori za tapeciranje in lakiranje. Hiša se nahaja v najbolj živahni ulici in ima veliko stalnih odjemalcev, ter se proda le radi družinskih razmer. Kupna cena po dogovoru. Pojasnila daje iz vljudnosti Janko Čarf, Veliko-vec, Koroško.	2964
rele
specijalna trgovina za steznike
Cenjenim damam tu in na deželi priporočam svojo prvovrstno zalogo najnovejših pariških, dunajskih trikot, elastičnih, brez palčic, rije prostih, dekliških in damskih higijeničnih
steznikov
držcev za kolke in prsa, ravno-držalcev, ter najmodernejših životkov (Miederleibchen) od priproste do najfinejše vrste.	2935
Izdelujem steznike po životni meri.
Posebna soba za pomerjevanje.
Zdravniki označujejo kot najboljše sredstvo zoper
hripavost katar in zaslizenje, krilni in
oslovski kašelj, milijoni rabijo slastne
»tremi
filflfi »otarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in za-UAUVS sebnikov zajamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni in slastni bonboni.
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Prodajajo Jih v Ljubljani lekarne: U. pl. Trnkoczy, R, Suš-nik, Dr. G. 1'iccoii, Deželna lekarna, Mr. Ph. Bohinc, Mr. Pil. J. Čižinar, Ant. Kane, drogerija; drogerija »Adrija". — Na deželi: D. Pire, Idrija. J. Berginann, Novoniesto. C. Andriiančič, Novo mesto. Jur Hus, Vipava. .M. \Vacha, Metlika. A. Roblek, Radovljica. H. Brllli, Litija. K. Savnik, Kranj. Fr. Baccarcich, Postojna. Jos. Močnik, Kamnik, h. Burdych, Škofja Loka. Ph. Mr. F.. Koželj, Jesenice. Ph. M. B. I.avicka, Tržič. J. Ančik, Ribnica. Hočevar, Vrhnika in mestna lekarna v Ormožu ter trgovine : V. Arko, Senožeče, Jos. Rudolf, I.itija. J. Kandušar, Mengeš. v!984
Radioaktivno termalno kopalliče
Toplice na Kranjskem. SMA?
Postaja dolenjske železnice Straža— Toplice. Akratov vrelec 38 u C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim bo-jeznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. lilektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne iu ceno restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 66
Išče se mala dobro idoča
2907
v najem n. pr. pri tovarni ali kolodvoru, kjor bi nekoliko kuhinja poslovala. Ponudbe ic naslavljati na Spitzlng 36, p. Weltensfeld, Koroško.
S
i iel. E
sprejme iakoj za mešano delo V. PAVLIC, čevljar v Št. Vidu nad Ljubljano.	2950 3
It—i—BOM "-*f if. '-^f
•ti
Potrebujem za takojšnji nastop dobrega
IiiMleja poučni
kateri je vajen delati marmor in nagrobne spomenike. Plačil po dogovoru. MARTIN RADAJ, kamnosek, Čatež ob Savi, železniška postaja Brcžlce.	2962 S
TiSe novice.
t Poročen je bil g. Janko Poljšak, uradnik v Trstu, z gdčno Minko Jeglič, hčerko gostilničarja in mesarja g. Antona Jeglič. Na mnoga leta!
t Društvo sv, Jožeta prične z rednim delom prihodnji teden. Vsak torek ob 8. uri zvečer se vrše predavanja. Prvo predavanje je prihodnji torek, dne 30. t. m. — Po predavanju posluje »Čebelica«, Društvena predavanja so razen javnih namenjena v prvi vrsti članom in članicam. Po predavanju se bodo sprejemali novi udje v društvo, ravnotako bo vpisovanje v Jugoslovansko strokovno organizacijo. — Ob sredah in sobotah je telovadba »Orlov«. — Ženski odsek bo imel vsak drugi ponedeljek svoja posebna predavanja v svoji dvorani. — Priglasi za pevce se sprejemajo ob torkih. Društveno petje bo poučeval gosp. kaplan Golč.
t Slomškova zveza za Gorenjsko ima svoj sestanek prihodnji četrtek, 2. oktobra, v Tržiču. V društveni dvorani bo predaval ob 2. uri popoldne g. profesor Komatar iz Kranja o aktualnem predmetu: »Boj za svobodo. 100 letnica zopetnega združenja Kranjske z Avstrijo.« Po predavanju si bo mogoče ogledati Kozinovo moderno tovarno za čevlje. Že v naprej kličemo vrlemu, krščanskemu učiteljstvu: Dobro došlo!
t Število šolskih otrok je letos zelo poskočilo. Na slovenski štirirazrednei je vpisanih do 530 otrok, na nemški trirazrednei 84, pri Sv. Ani nad 70. Skrajni čas je, da se razširi štirirazrednica v višje razrede, da ne bo treba sedeti nekaterim otrokom po štiri leta v enem razredu.
Idrijske novice.
i Zgodovinski dan bo za Idrijo 1. oktober 1913. Ta dan bo namreč poteklo sto let, odkar so zapustili Francozi Idrijo. Ljudstvo je ječalo pod pritiskom mnogovrstnih davkov, katere je francoska vlada zlasti leta 1813. rabila za vojsko in iste iztirjavala s silnim pritiskom. Uslužbenci rudnika niso dobili zadnja dva meseca nikake plače, zrastlo je to leto komaj toliko, kolikor se je vsejalo in beda je bila splošna. Avstrijska armada pa je pritiskala od vseh strani. V tem mučnem položaju sklene rudniški predstojnik Gallois rešiti kar se da ter zaukaže 28. septembra vse srebro prepeljati čez Črni vrh v Gorico in Italijo. A bilo je žc prepozno. Le majhen del srebra je prišel do Črnega viha in še isto je tam ostalo. Gallois pa je bežal s svojimi uradniki v prihodnji noči čez Gorico v Trevizo na Laško. Idrija je imela kot posadko oddelke 84. francoskega pešpolka, to je onega polka, ki je dne 17. majnika leta 1809. z 92. francoskim pešpolkom obkolil utrdbe na Razdrtem, toda ta posadka, ki je še 30. septembra Idriji stavila razne zahteve, se ni mogla več držati in še pred dohodom avstrijske pehote in konjeništva 1. oktobra so bežali Francozi na vse strani. Beg francoskega vojaštva je bil tako hiter, da niti vsega seboj vzeti niso mogli in posamezniki so še dolgo potem nosili perilo francoskih vojakov. Veselje, s katerim so Idrijčani avstrijske vojake pozdravljali, je bilo velikansko. Od vseh strani je drlo ljudstvo na trg, ter dalo duška veselju osvoboditeljem ter streglo vojakom, kolikor je moglo. Naj-prvo je padlo ljudstvo na francoske grbe, jih uničilo in deloma nadomestilo z avstrijskimi. Vojaštvo je zaplenilo vse imetje ubeglih francoskih uradnikov. Na dvorišče v gradu, iz katerega so izšli vsi francoski ukazi, se je znosilo cel kup francoskih listin, ukazov itd. ter se vse sežgalo v veliko zabavo navzočih. Pozabilo sc je za hip na vso bedo, vse težave. Municipalni svet se je zbral in pod vodstvom predsednika Petra Kanduča o veselem dogodku razpravljal in sklepal o lajšanju bede. Kar nista vzeli zadnji dve zelo slabi letini, vzele so francoske rekvizicije, tako da je bilo ljudstvo celega idrijskega okraja v največji bedi ter prosilo nujno pomoči. Avstrijske finance pa so bile zbog vojska zadnjih let v najslabšem stanju, tako da se je prejšnji red le polagoma vračal. Mnogo rudarjev je odšlo na Štajersko, ker oslabeli rudnik ni mogel vseh obdržati. Od Francozov je ostal edini rudar Peter Chapard v Idriji, ki je 18. februarja leta 1866. kot vpokojen rudar-čuvaj 83 let star v Idriji umrl. Chapard se je poročil 1. majnika 1. 1827. z Idrijčanko Katarino Kokel, nju hči Marija pa se je poročila leta 1848. z rudarjem Lovro Frankom in leta 1905. umrla, zapustivši več sinov, ki so vsi rudarji v Idriji.
Sanatorium Emonaw Liub,iani\
tM1U1 IUIU l«HIUI»q K0me„skega ulica4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. boln.
Ovratnike tSSm
priporoča Josipfna Padkrajšek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ( — Naročila po pošti se izvrše točno. — o
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI.
Urejuje prof. Iv. Grafenauer.
V zalogi »Katoliške B u k v a r-n e« je pričela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti, ki doslej v obče niso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Prevodi se v zbirko ne bodo sprejemali. Ustreči hočemo s tem občutni potrebi slovenskih bralcev; spisi naših pripovednih pisateljev, posebno starejših, sc namreč le težko dobe, ker so poskriti po raznih časnikih, časopisih in zbornikih, ki so dostikrat žc popolnoma razprodani in jih niti knjižnice ne premorejo, ka j šele posameznik. Temu hoče biti naša zbirka v pomoč. Izhajala bo v zvezkih po bO h in bo prinašala po vrsti povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, kakor Fr. Erjavca, S. Jenka, Fr. Levstika. J. Jurčiča, J. Ogrinca, .I.Stritarja, J. Kersnika, Fr. Finžgarja, Ks. Meška, Iv. Cankarja, Fr. Detela, M. Prelesnika, F. Jakliča, P. Bohinjca, P. Pajkove, Jos. Vošnjaka i. dr.
Namen zbirke pa jc, da budi in goji v našem ljudstvu veselje do dobrega beriva. Uspeh bo seveda odvisen tudi 1 od naklonjenosti pisateljev, založnikov in bralcev.
Kakor rečeno, bo stal vsak zvezek le 60 vin., in ker izidejo letno samo štirje zvezki, si bodo to zbirko lahko omislili, tudi najrevnejši ljudski sloji. V zbirki bodo zbrani najdragocenejši biseri slovenskega pripovedništva, tako da bo tvorila jedro vsake knjižnice in bodo z isto vnemo segali po njej višji in nižji sloji našega ljudstva. Uredništvo bo pazilo na to, da bo vsak zvezek zase celota, pri daljših povestih sc bosta združila po potrebi dva zvezka v eno knjigo.
Prvi zvezek jc ravnokar izšel iu obsega Jos. Ogrinčevo povest iz časa pokruistjanjenja Slovencev, ki ima naslov: »V o j n i m i r, ali poganstvo in k r s t«.
Simpatična snov, poljudni način pripovedovanja in neprisiljeni razvoj dejanja pa so vzrok priljubljenosti, ki si jo jc pridobila povest precej, ko jc izšla v »Večernicah«, pravi urednik v predgovoru, in ti razlogi so ga gotovo, tudi napotili, da je s to povestjo otvoril novo zbirko. V začetku je kratek Ogrin-čev životopis; take životopise bodo nudili tudi prihodnji zvezki, kadar bodo pričenjali z novim pisateljem.
Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Sestavil c. kr. profesor dr. ,T. Šlebinger. Cena 1 K 20 vin, vezan 1 K 80 vin. Za šolsko mladino, posebno ono iz višjih razredov ljudskih in nižjih razredov srednjih šol, je ta slovarček nenadomestljiv pripomoček. Slovarček nudi vsakemu, ki sc bori s težavami nemškega jezika, poleg potrebnih nemških besed tudi navodila za sklanjatev samostalnikov in spregatev glagolov z vsemi nepravilnimi oblikami. Ta slovarček sc je v šoli kot pomožna knjižica pri pouku nemškega jezika izborno obnesel. Izredno nizka cena jc tudi velika prednost tega slovarčka. — Učitelji, ki navajajo učencc, da si omislijo clr. Šlcbingcrjev slovarček, si zelo olajšajo pouk.
Novak, Nemščina brez učitelja. I. del. II. del. Slovensko - nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. »Katoliška Bukvama.« Oba dela lično skupaj Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin. vezana 2 K 80 vin.
Na podlagi te knjižice se samouk hitro in zadostno priuči nemški izgovarjavi in slovnici. V razgovorih pa najde vse potrebno, kar rabi v praktičnem vsakdanjem občevanju. S pomočjo te knjižice bo Slovenec lahko izhajal med Nemci.
ipsm
—■—"	alkalična kislina
najboljša dijefična in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obisfnih '•> mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstvo
pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
Najstarejsa slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 3S let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova u!. K
si usuja javiti preč. duhovščini tor si. občinstvu, d« izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, veluine, albe, Uoretlje, prte itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno tolpo najnižjih conah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoitenejžo postrežbo, pros1. da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.

Izvirek: Giesshfibl Sauerbrunn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in franko.
V LJubljani sc dobiva v vseli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lastniku In Andrel Šarabonu. Liubijana. n
30131
D mača najnovejša
Franca Jožefa cesta 3
♦ | o ♦
se priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
■■ narejenih oblek.---
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtoma-s tično pištole: „Brownlng", „Steyci" itd.
| Najboljši topič „Salut".
Spreiemaio se naročila po meri. ter se izmii točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
«iiwibiiiiiiiii»iwi ii i......—i— »mii— —........ —
Zaradi pomanjkanja prostorov se proda. 21124
pohištvo i„vec postelj
z žimnicami v Ljubljani, Kopališka ulica št. 12.
V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih conah. Poprava koles (bicikljov) tor njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr, prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Strogo solidna najstarejša domača tvrdka!
Juveli, zlatnina, srebrnina	SS
ter razne ure. Popravila in	Ki
nova dela po najnižji ceni.	jj|
K din a isalocia ui> z	H
znamko U^ST „TUP".	K
ud. Čeme	I
^ juvelir, trgovec z urami ter	10
31 zapriseženi cenilec.	HGj
3 LMnojoliovdulicošlev.i	3
m Ceuiki zastoui in poštnin? prosti!	H
■	m
■■!MHB»BH»HHH
Pozor! Pozor! Drože — Presgerm.
Ulj u d no naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje cenjenih naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Mobc 7ilnlror Ijulilj. tovarna droi v lastni hlSl
IHdKS £d!OKer KraHavžki nasip it. 26.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Rini itd.
flnton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta 14

se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v i/.delovauju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega
in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Išče se snažna in zanesljiva ženska
ki zna dobro in samostojno kuhati, k dvema osebama. Bcethovenova ulica št. 6 1., levo. 2912
nr it 11 i r~i r 11 ; r~i r it ][-it v it innn
[j V .Narodni kavarni' 8
|j od danes naprej vsak dan [j
KONCERT
g dunaiske elitne domske kapele g
[j Začetek ob 8.	Vstop prost. [}
n	■ ■ . ■ ■■ - •■ - |
[] Za obiskovalce koncerta zlasti prikladna Q
i restavracija Jatorof i
jj poleg „Narodne kavarne" q
[] s svojo priznano dobro kuhinjo, pristnimi	[j
D vini in izbornim češkim pivom.	n
Priporoča se slavnemu občinstvu ter	U
|j prosi za obilen poset	jj
|j 2840	Fran Kropeš.
ananannaaDDaannnu
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena ?n stavbena pleskarja
Lllijano, Miklošičeva cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi iaki in laščilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firncž iz pristne-* ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
---Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno
slikanje.
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
E0BJ10PN0 FOTREBNM WJ!QA,
strokovna, bogato ilustrovana, za vsako gostilno in sploh za vsako hišo, ki mora kdaj postreči gostom, je
AUK 0 SERVI
□ □
1 iu zonm

V platno vezana knjiga stane 5 K, po pošti 550 K, po povzetju 5 70 K. Pošilja se lc proti naprej plačani naročnini ali po povzetju. Naroča se pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika" v Ljubljani.
2525
mar
□□
Gospodinjite najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega :Francka: z kavinim mlinčkom".
In zakaj?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
imp 67/26.646
A. KUNC
Ljubljana,
Dvorni trg št, 3.
2707

#

de
>
*
i?
i"
Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago.
v Ameriko!
ki so previdni, se vozijo dandanes samo z najnovejšimi parniki „VELIKANI" preko HAMBURGA. — Največji parnik na svetu je
m mm. jehjlto mm
Dolg je 920 črevljev (280 m), 'nosi 50.000 ton ter je prva ladja na 4 vijake, dočim so bili dosedaj največji in najhitrejši parniki samo na 2 vijaka. »IMPERATOR" je široko morje preplul v 20 dneh trikrat ter se je moral pri tem še v Hamburgu in New-Yorku z izkladan-jem in nakladan-
jem po poldrugi dan muditi. — Morska vožnja v 6 do 6 V2 dneh se popolnoma jamči.
O prvi vožnji ,,Imperatorja" piše „Glas Naroda" iz New-Yorka: „hnpe-ratoije višek moderne tehnike. Ropotati je strojev se čisto nič ne sliši. Ladja pluje tako mirno, da človek skoraj ne ve,
da je na vodi, ter se niti malo ne da primerjati z drugimi morskimi velikani.
Približno tako so urejeni tudi drugi „velikani" „Hamburg - Amerika linije". Vsi imajo v III. razredu sobe samo z 2, 4 ali kvečjem s 6 posteljami. Hrana je obila in dobra. Taki »velikani" so poleg »IMPERATORJA", »KAI-SERIN AUGUSTE VICTORIA" (25.000 ton), »AMERIKA" (24.000 ton), »CLE-VELAND" in »ClNCINNATI" (po 20.000 ton) itd.
l/oztlCh f .Vsak potnik dobi pri meni pismeno garancijo, da je prost V Cl&il U • vscj, stroškov za hrano in stanovanje ko se pripelje v Hamburg.
Vsakojaka pojasnila daje brezplačno:
St. 1025./pr.
Razpis.
2895
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe
okrožnih zdravnikov
na Kranjskem:
1.	V Fari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrin j i z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto;
2.	na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
3.	v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 Iv, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
4.	na Raki v Krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
5.	v Trebnjem z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
6.	v Tržiču z letno plačo 1200 I\, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K;
7.	v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno okrožnega zastopa..
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu
odboru
do 1. novembra 1913
in jim prilože dokazila o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovcnškega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
Ljubljana, dne 15. septembra 1913.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana
Telefon št. 41.
C. kr. f|pf priv
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer
1 M lllimln	■■____ ___________.	_ _ _ .	.	* _________
Centrala na Dunaja. - Ustanovljena 1864. - 30 podrnžnlc, Uogal marifin trg - So. Petra cesta. Delniški kapital In reserve 52.000.000 kron.
Preskrbovnnin VSfih Vinnknvrnli froncnkrii v» nr • r>r»«\rrfAiv»«*-»ia	____XT«%J1.4~ i	.	...
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseli tuzemskih in inozemskih mes-tib. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev, - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vloo na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjov in posojila nanje.	15
.........— — —,----.... . v.,.„,Jt, .umu iicuiiuBiiiiu |)ii|)irjev. — rromese zn
Ustmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. S»nn|e denarnih vlog na hranilno knjižice dne 30 avgusta 1913
_____31* decembra 1912 na knjižice in tekočI račun K 214,160-979 _.
ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
71,024.722 K,