1 '.\ l lililill IICMli~I~ ;lfT~r!zem \ t l\ Svetovani dan turizma: Turizem in voda ! . Intervju s predstavnico Evropske komisije f 1 Analiza poslovanja in lastniške strukture v hotelirstvu v Sloveniji t·' ~!· ,;•:C,'·,;,• WWW.slovenia.info/turizem ~. ·.• . ~ - -· . ' ·_'-"· ·JJ .•.'·· ' ' ' · __ .-... _·.-.,i,..: ..... •, ~.. · .• ,_~ -~ ' ~-' . . \~ . i .. '" '· ' . lf. . r~, : . -"" . TURIZEM Z BESEDAMI "' ROKA KLANCNIKA »Si danes lahko še predstavljate Posočje brez hribolazcev in navdušencev nad hladnimi soškimi brzicami? Ali pa Kras brez svojih gastronomskih čudes, na katerih ponovno odkritje in razvoj so - roko na srce -vplivali nasmejani italijanski dobroj edci? Pa Prekmurje brez izvirov termalne in mineralne vode, v kateri se crkljajo domači in tuji obiskovalci? Si predstavljate Slovenijo in njeno gospodarstvo brez turizma? Težko. A naj bom za uvod še malce oseben: ko sem bil še dijak jeseniške Gimnazije, si sploh nisem mogel misliti, da bi kdaj lahko živel zunaj Kranjske Gore, pozimi tako bele, poleti pa zelene. Razen v deževnih mesecih sem smrkavec čez dan na Kompasu na Korenskem sedlu tujim turistom predajal turistične informacije o vsej Jugoslaviji, pisal zelene zavarovalne karte in sem pa tja prodal kakšen butast spominek (se spomnite lesenih dalmatinskih osličkov?) ali steklenico Badelove slivovke. Vmes pa ves čas , zlasti pa zvečer po kranjskogorskih srečevališčih, pilil angleščino, nemščino, francoščino in nizozemščino in spoznaval psihologijo ljudi, ki so nas tedaj obiskovali. Časi so spremenili. Na Korenu ne pišejo več »zelenih kart« in verjetno tudi nič več ne prodajajo dalmatinskih oslov. A turizem je še vedno tu. Po nekaj letih, ki so jih zaznamovale »suhe krave«, je vsak dan bolj očiten del našega življenja. Naučili smo se, da je največja gospodarska panoga na svetu, da vsako leto preko meja svojih držav (ne glede na Evropsko unijo, Mercosur, ASEAN itd.) potuje več kot 800 milijonov ljudi in da samo mednarodni turizem obm e letno več kot 500 milijard evrov. Če k temu dodamo še komajda sledljive in verjet.ne podatke o domačem turizmu, zlasti v najbogatejših državah ... nas malce zmede, saj se nismo pripravljeni pogovarjati o zneskih, kot so na primer 6,4 Uvodnik / Tur!zem trilijona dolarjev. To je več kot znesejo računi naftne industrije, trgovine z orožjem in prodaja čevapčičev in cvička pod Planiško velikanko v marcu skupaj. Mednarodni turizem, potovanja, namestitveni sektor, globalni distribucijski sistetmi itd. na leto obrnejo najmanj 10 odstotkov celotnega globalnega bruto proizvoda. Na Korenskem sedlu, v masajskem nacionalnem parku Mara v Keniji, na jezeru Titikaka v Boliviji, v Yogyakarti, trendy lokalih New Yorka in celo ob obalah Antarktike. Prednosti turizma so ekonomske, okoljevarstvene in družbeno- kultume. Mednarodni turizem je največj i generator izvoznih prihodkov na svetu (približno šest odstotkov vsega izvoza) in pomemben dejavnik uravnavanja plačilne bilance mnogih držav. Tmizern je tudi odličen generator prihodkov iz davščin, na primer v namestitvenih objektih in restavracijah, letaliških taks, vstopnin v turistično zanimive objekte in lokacije in še mnogo tega. Turisti ne trošijo denarja samo v hotelih, temveč tudi v trgovinah, taksijih, garažah, galerijah, na kmetijah ... Težko bi našli gospodarski sektor s takšnim (1:4) multiplikativnim učinkom kot je naš. Naposled, turizem dviguje kvaliteto življenja: združuje ljudi različnih kulturnih, jezikovnih, rasnih ozadij in spodbuja razumevanje med ljudmi in sodelovanje ter mir med državami. Omogoča družinam, da skupaj preživljajo kakovosten čas, česar je v teh časih tako malo, majhnim lokalnim skupnostim pa da se še bolje poznajo in delujejo v skupnem cilju. Turizem je torej v bistvu človeška zgodba. Prav zato se mora družba, ki se odloča za agresivnejši turizem, zavedati bistva trajnostnega razvoja, namreč da je »turizem gospodarska panoga, ki združuje potrebe turistov in domačega okolja, ob skrbni zaščiti naravne in kulturne dediščine in odpiranju novih perspektiv za prihodnost«. Odlomek je del članka Roka Klančnika objavljenega v reviji Tur!zem, september 2006, z naslovom Turizem bogati. Pod tem imenom je potekala tudi globalna kampanja ob Svetovnem dnevu turizma. Pomenila naj bi vrh in zaključek svetovne kampanje pod istim imenom, ki jo je lansirala prva Svetovna konferenca o komuniciranju v turizmu (TOURCOM),januarja 2004 v Madridu. Konferenco, kampanjo in vsakoletni program Svetovnega dne turizma je vodil direktor komuniciranja na UNWTO Rok V Klančnik. Misli Roka Klančnika ob Svetovnem dnevu turizma iz leta 2006 so kako aktualne tudi danes. Oživili smo jih v tokratnem uvodniku posebne izdaje revije Turi!zem ob Svetovnem dnevu turizma 2013. Zahvaljujemo se mu za njegov neprecenljiv prispevek in vizionarski pogled na slovenski in svetovni turizem. Mag. Karmen Novarlič Vodja sektorja za turizem, SPIRIT Slovenija s sodelavci 3 SVETOVNI DAN TURIZMA 2013 Sporočilo Taleba Rifaia, generalnega se- kretarja Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) Letos bomo svetovni dan turizma praznovali na temo Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. To nam daje enkratno priložnost, da vode obravnavamo kot bogastvo in vir ter poudarimo ukrepe, potrebne, da se z vodo spoprimemo kot z izzivom. Voda je eno glavnih bogastev v turizmu. V sako leto na milijone ljudi potuje po svetu in uživa v krajih z vodo na kopenskih in obalnih območjih. Voda je tudi eden najdragocenejših turističnih virov. Oskrbuje vse turistične dejavnosti, od hotelov, restavracij, prostočasnih dejavnosti do prometa. Turizem je kot eno najmočnejših gospodarskih področij na svetu odgovoren, da prevzame vodilno vlogo ter zagotavlja družbam in turističnim krajem vlaganje v primerno upravljanje voda v celotni vrednostni verigi. S trajnostnim upravljanjem lahko turizem prinaša koristi državi in lokalnim skupnostim ter prispeva k ohranjanju voda. Svetovna turistična organizacija Združenih narodov je ena najdejavnejših zagovornic trajnostne rabe vodnih virov in članica gibanja United Nations Water. Dosledno tudi spremlja in podpira številne sisteme, ki že delujejo in pomagajo pri zmanjševanju porabe vode ter izboljšujejo gospodarjenje z odpadki v hotelih , restavracijah in 4 drugje. Straniščni kotlički in pršne glave z manJs1m pretokom vode ter naprave za odkrivanje puščanja vode so danes sestavni deli večine podjetij. Ta napredek so omogočile inovacije v turizmu. Ker letos praznujemo mednarodno leto Združenih narodov sodelovanja na področju voda, pozivam vse, ki so dejavni v turizmu, da se pridružijo naši svetovni kampanji ob svetovnem dnevu turizma in nadaljujejo ustvarjanje inovativnih rešitev, s katerimi bo lahko turizem prispeval k trajnostnemu dostopu do vodnih virov po vsem svetu. Če tega ne bomo storili, se bosta kakovost in količina razpoložljive sveže vode še naprej zmanjševali, pri čemer bodo ogroženi občutljivi ekosistemi, ki jih uživamo vsi, tudi turizem. Voda izboljšuje naša življenja - varujmo našo skupno prihodnost. Taleb Rifai generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO) Svetovni dan turizma se praznuje 27. septembra vsako leto od leta 1980. Generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov je na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut, hkrati pa datum sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni polobli in njenim začetkom na južni. Namen praznovanja je osveščanje o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene socialne, kulturne, politične ter ekonomske vrednote. Letošnja tema Svetovnega dneva turizma je prispevek turizma pri ohranjanju vodnih virov. rl rn TOUR SM r Protec ln ure Tur!zem / Svetovni dan turizma E- C:: --v ~ ·= ..!;: l... ~ o .... o !::.., Poslanica mag. Stanka Stepišnika, m1n1- stra za gospodarski razvoj in tehnologijo, ob Svetovnem dnevu turizma 2013 Ob letošnjem svetovnem dnevu je izpostavljena tema Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. Voda je pomemben element in vir turistične ponudbe. V Sloveniji smo dejansko zelo bogati z vodami . Skupna količina vode na prebivalca skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Imamo več kot 26.000 kilometrov rek, potokov in hudournikov, 46,6 kilometrov morske obale in približno 1.300 naravnih in umetnih jezer, izvorov, slapov in talnih vod, skupno vodno bogastvo pa kronajo še obsežne podzemne vode. Vse to bogastvo je osnova, da lahko uspešno razvijamo turistično dejavnost ob Obali, v Alpskem in Panonskem svetu in drugod; še posebej močno se je razvil turizem ob izvirih termalnih in mineralnih vod, kjer slovenska naravna zdravilišča ustvarijo tretjino vseh nočitev v slovenskem turizmu. Vodni viri, nujen pogoj in eden izmed temeljnih elementov ponudbe slovenskega turizma, so in morajo biti v ospredju ukrepov, s katerimi varujemo njihovo neoporečnost, ter zagotavljamo ustreznost minimalnim in tudi strožjim standardom kakovosti, ki nam jih nalaga evropska direktiva. Pri tem smo že uspešni, želimo pa takšno stanje zagotavljati tudi v prihodnje. Pred nami so zagotovo še številni izzivi. Morali bomo zavihati rokave in zagotoviti čim manjšo obremenitev okolja , ohranitev čistega morja - zlasti pri nadaljnjem razvoju segmenta križarjenj -, čistost rek in podtalnic za zagotovitev čiste pitne vode, na katero smo v Sloveniji zelo ponosni. Samo trajnostno upravljanje razvoja turizma v vseh slovenskih turističnih destinacijah bo zagotovilo ohranitev slovenskih voda in drugih naravnih virov ter biodiverzitete. S skupnimi močmi in z doslednim izvajanjem zavez, ki smo si jih zadali partnerji slovenskega turizm a, bomo začrtani cilj - turizem, ki Svetovni dan turizma / Tur!zem bo v celoti temeljil na trajnostnem razvoju -, lahko tudi dosegli. V to verjamem. Zato bomo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju s partnerji temu področju posvečali še več pozornosti in spodbujali k izvajanju ustreznih ukrepov. Ob svetovnem dnevu turizma čestitam vsem, ki s svojim znanjem in delom prispevate k temu, da je ta gospodarska panoga med najuspešnejšimi v Sloveniji. V sem, ki se uspešno povezujete z ljudmi z enakim ciljem v svetovnem merilu. Mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski ra zvoj in tehnologijo V letu 2012 je bila v zdraviliških občinah zabeležena skoraj četrtina vseh prihodov (okoli 787.000) in skoraj tretjina vseh prenocitev turistov (okoli 3.091.000). Vse tri obmorske občine, Izola, Koper in Piran, pa so v letu 2012 zabeležile okoli 597.000 prihodov turistov (to je 18 % vseh prihodov turistov) in okoli 2.051.000 njihovih prenočitev (ali 22 % vseh prenočitev turistov). Tudi gorske občine so bile dobro obiskane: zabelezile so skoraj 860.000 prihodov turistov (26 %) in okoli 2.277.000 njihovih prenočitev (24 %); od tega je bilo okoli 80 % prihodov turistov in prav tako njihovih prenočitev ustvarjenih v naslednjih gorskih občinah: Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Bovec, Radovljica in Kobarid. I FEEL SLOVENIA 5 Alpe--Adria 29. januar - 1. februar 2014 Gospodarsko razstavišče · Jakob Gospodarsko razstavišče Ljubljana Exhibition and Convention Centre • v OBELEZITEV SVETOVNEGA DNEVA TURIZMA V v DRZAVNEM ZBORU Svetovni dan turizma, 27. september, je dan, posvečen obeležitvi tematike s področja turizma. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) vsako leto izbere tematiko, ki je rdeča nit aktivnosti nacionalnih turističnih organizacij ter drugih organizacij povezanih s turizmom. ~- ~ , ·--.::-,.~· -· ~~""'• •· . ,1 ,! ~- ~ _,.:;- - --.-, .. ~-= ___ _ "."" . ::: Yt1 i .. 1$~ ". · • , • '. , . _ ,,t,; • -~ 1 · .J.' ·~~t .. ;-;~~/~, .. _ . .' •. 1(-"<~,· . ~it~t;f ;·1·· .. I ·:" • • J Jll . l .. !"" ~i!: '. .':., ~ , ~_,i ' ,l. . . • .• J A. ' . ,·... . .., fik '; . . . ~ ' . • ' ji ~ ,, ;,: . . . l t ~~: .. ~ .:'."" ••·· l'- .t '\. t~-· -Osretlnja .olieleži ev Svetov11ega anevhli:irizma V Sloveniji je letos r.viČ-J.?.OteRala v Državnem -~boru Nosilna tematika letošnjega Svetovnega dneva turizma je Turizem in vode: varovanje naše skupne prihodnosti. Svetovni dan turizma 2013 tako postavlja v ospredje spoštovanje vode kot pomembnega elementa in vira turistične ponudbe. Turizem je odvisen od zdravega naravnega okolja in neokrnjenega vodnega bogastva in s spoštovanjem voda lahko prispeva tudi k njihovi ohranitvi. Osrednja obeležitev Svetovnega dneva turizma v Sloveniji je letos prvič potekala v Državnem zboru Republike Slovenije, in sicer v četrtek 26. septembra. Namen dogodka je bil poslancem v Državnem zboru in tudi širši javnosti pokazali pomen turizma ter njegov pozitiven prispevek k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu. Predstavnike Državnega zbora, slovenskega turističnega gospodarstva in druge udeležence sta nagovorila predsednik Državnega zbora Janko Veber in predsednik Turistično gostinske zbornice Zdravko Počivalšek. Slletovni dan turizma / Turizem ' : ,.1-~l~ ~ ·. 1---- it r-✓ ' -J' . :' ~ / / - -,.fl!ko Veber, edsednik Državnega z'l;ora' t ' Predsednik Državnega zbora Janko Veber: » Finančna in gospodarska kriza, ki nas spremlja zadnja leta, nas je močno prizadela na vseh področjih, a hkrati pomeni tudi nove možnosti in nas spodbuja k razmisleku. Svetovni dan turizma, 27. september, je tako dodatna spodbuda, da v času, ko potrebujemo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, turizem tudi v Sloveniji prepoznamo kot področje priložnosti in prihodnosti. Sonaravne oblike turizma postajajo svetovni trend, v Sloveniji pa je razvoj turizma, s poudarkom na zelenem oziroma okoljsko odgovornem turizmu, že kar nekaj časa - tako v slovenski zakonodaji kot tudi širši javnosti - prepoznan kot družbena vrednota in se kot taka tudi že udejanja v praksi. Osebno verjamem, da turizem v Sloveniji čaka svetla prihodnost, s tem pa Slovenijo tudi bistveno izboljšanje gospodarskega položaja in blaginja.«. Predsednik Turistično gostinske zbornice Zdravko Počivalšek: »V Sloveniji imamo Strategijo razvoja turizma 2012 - 2016, ki jo je sprejela Vlada RS. V njej si je turistično gospodarstvo postavilo smele cilje: povečati priliv iz tujskega turizma z 2 na 3 mrd € in zvišati število delovnih mest v turizmu s 45000 na 55000. Od države pričakujemo le dve stvari, ki sta ključni pogoj za realizacijo strategije razvoja turizma 2012 - 2016: da nam pomaga pri promociji Slovenije v tujini in, da naredi Slovenijo in naše turistične kraje bolj dostopne. Za dosego ciljev strategije moramo na letni ravni zagotoviti minimalno 20 mio €. Sredstva za promocijo niso strošek, so investicija v dodatnih 10000 delovnih mest. Zagotoviti moramo tudi boljšo povezavo Slovenije s svetom.« Števžlne prireditve ob obeležitvi Svetovnega dneva turizma tudi danes potekajo po Sloveniji. 7 TURIZEM JE TRETJA v NANECJA PANOGA V EVROPSKI UNIJI Pogovor s Francesco Tudini, vodjo enote za oblikovanje turistične politike v Ge- neralnem direktoratu Evropske komi- sije za podjetništvo in industrijo, ki jo vodi podpredsednik Evropske komisije Antonio Tajani, komisar za podjetni- štvo in industrijo. Turizem je panoga, ki je pokazala visoko prožnost v gospodarski krizi in je glede na statistiko svetla iz- jema na svetovni in evropski ravni. Kakšna je vloga turizma v evropski industriji in kako pomemben je za evropsko gospodarstvo? Turizem je zares tretja največja panoga v EU in ima širok ter pozitiven učinek na gospodarsko rast in zaposlovanje v Evropi. S približno 1 ,8 milijona podjetij, večinoma majhnih in srednje velikih, je v turizmu zaposlene približno 3,3 % delovne sile v EU (približno 8 milijonov 8 delovnih mest), ki ustvari približno 2,9 % BDP EU. Če bi upoštevali še panoge, ki so povezane s turizmom, zlasti distribucijska, gradbena in prevozna podjetja (zračni, železniški, pomorski in avtobusni prevoz), in kulturni sektor, pa je posredni doprinos turizma še večji: ocenjujemo, da zagotavlja približno 8,5 % vseh delovnih mest (približno 18,8 milijona zaposlenih) in ustvari približno 7,9 % BDP EU. Navkljub vedno večji konkurenci je EU do sedaj uspela ostati prva svetovna turistična destinacija s 384,8 milijona mednarodnih prihodov leta 2011, ta številka pa se je leta 2012 povečala še za 2,5 %. Turistični trg EU se močno zanaša na domače potnike in potnike znotraj EU. Potniki, ki prihajajo iz EU in potujejo čez meje znotraj EU, predstavljajo približno 25 % vseh turistov. Potniki, ki niso iz držav EU, pa predstavljajo približno 10 % vseh turistov. Navkljub gospodarski recesiji v preteklih letih turizem v EU še naprej beleži stalno rast, kar kaže na njegovo prilagodljivost v času krize in dokazuje njegovo sposobnost, da ustvarja gospodarsko rast in delovna mesta. S trenutno turistično strategijo EU, tj. Evropa, prva svetovna turistična destinacija - nov okvir evropske turistične politike, želimo spodbuditi turizem, tako da bo ohranil položaj Evrope kot vodilne destinacije, in kar najbolj povečati doprinos te panoge k rasti in zaposlovanju. Kateri so glavni učinki te politike, ki bi jih izpostavili (do sedaj)? Kot sem že omenila, je turizem ena od redkih panog, ki rastejo in ustvarjajo delovna mesta še naprej, navkljub krizi. Glede na najnovejšo raziskavo Evrobarometer je v letu 2012 potovalo sedem od desetih Evropejcev (enako kot leta 2011). Poleg tega je kar 88 % dopustnikov iz EU svoj dopust preživelo znotraj EU, bodisi v svoji državi bodisi v drugi državi članici EU. Z aktualno turistično politiko EU in njenimi ukrepi želimo ohraniti takšno stalno rast. Cilj teh konkretnih ukrepov je izboljšati trajnost in konkurenčnost podjetij v EU, ki se ukvarjajo s turizmom, glede na nove, nastajajoče destinacije. Primer teh ukrepov so na primer vsakoletne nagrade EDEN, ki se podeljujejo manj znanim in netradicionalnim destinacijam, da jim omogočajo boljšo prepoznavnost. Trenutno destinacije EDEN tvorijo največjo mrežo trajnostnih turističnih destinacij na globalni ravni in štejejo prek 100 članov, ki koristijo prednosti mreženja in promocijskih aktivnosti. Naj še omenim, da je Slovenija nedvomno eden naših najboljših partnerjev v dogodivščini EDEN! Ustvarili smo tudi sistem trajnostnih kazalnikov, ki turističnim destinacijam pomagajo spremljati njihovo uspešnost in po potrebi prilagajati njihovo delovanje. Sistem jim daje tudi možnost, da svoje izkušnje delijo Tur!zem / Intervju in se uc1Jo eden od drugega. Trenutno je v postopku izvajanja tega sistema več kot 100 destinacij, seveda pod nadzorom Evropske komis ije. Obenem smo vzpostavili tudi tesno sodelovanje z drugimi področnimi politikami, kot so npr. p omorska, prometna, ok oljska in vizumska politika, in s tem poskrbeli, da se pri oblikovanju p rihodnjih ukr epov na teh podro čj ih t u rizem primerno upošt eva. Naše vsakoletne pr ireditve, kot sta Evropski dan turizma in Evropski turistični forum, so zelo cenjene med akterji turizma v EU, pa tudi v p olitičnih krogih. Več o n aš ih dosežkih in trenutnem delu je mogoče n ajt i na naši spletni strani http:/ /ec.europa.eu/ enterprise/ sectors/tourism/index en.htm. Kateri so naslednji ukrepi evropske politike na po- dročju turizma? Trenutno je naše delo osredotočeno na pobude, ki nudijo konkretno pomoč pri ustvarjanju rasti in delovnih mest. Preučujemo možnosti , kako olajšati vizumske obveznosti za obiskovalce, ki prihajajo v določene države in predstavljajo resen potencial za povečanje turističnih tokov v destinacijah EU. Razen tega razvijamo ukrepe, s katerimi želimo turizem narediti dostopnejši vsem državljanom, tudi invalidnim in gibalno oviranim osebam oz. osebam v manj ugodnih gospodarskih razmerah. V ta namen Komisija raziskuje možnosti spodbujanja in podpiranja potovanj med državami EU izven glavne sezone. Obenem želimo zapolniti tudi vrzel med izobraževanjem v turizmu, ki je trenutno na voljo, in poklicnimi znanji v turizmu, ki so v tem trenutku redka, a zelo potrebna. Nazadnje želimo s svojo uspešno promocijsko kampanjo »Pripravljeni na Evropo« le-to promovirati kot niz bogatih in raznolikih destinacij ter s tem povečati turistične tokove zlasti iz prekomorskih držav. Spletno stran te kampanje si lahko ogledate na naslovu http://europa.eu/readyforeurope/. V Sloveniji velja splošno mnenje, da je turizem sto- ritvena panoga. Po mnenju podpredsednika Tajanija pa »turizem ni storitvena, ampak industrijska pano- ga«. Kako vi gledate na to? Turizem je panoga, ki se prepleta s številnimi drugimi panogami. Kadar govorimo o turizmu in načrtujemo turistične politike , ne moremo upoštevati zgolj tradicionalnih turističnih storitev, ki se turistom ponujajo neposredno, kot so npr. hoteli, restavracije, potovalne agencije , organizatorji potovanj, turistični vodiči , najem vozil, čarterski poleti, turistični avtobusi itn. Intervju / Tur!zem Upoštevati moramo tudi vse panoge, ki so povezane z zagotavljanjem teh storitev: gradbeništvo, prevozništvo, proizvodnjo, trgovino, kmetijstvo, izobraževanje in tako naprej. Ta seznam je neskončen. Večina gospodarskih dejavnosti je neposredn o ali posredno povezana s t urizmom in slednji ima nanje precejšen vpliv. Torej tur izem, četudi je v osn ovi st oritvena panoga, vseeno deluj e vzajemno z drugimi panogami in je t ako pomem ben kot druge glavn e industrijske panoge. Zaradi tega je zelo pomembno, da tako ak terji v industriji ko_t tudi snovalci politik razumejo in p repoznaj o gosp odarsko in zaposlovalno moč turizma. V intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo julija le- tos v Pekingu je podpredsednik Tajani poudaril, da bi se Slovenija morala osredotočiti na turizem kot na ključno panogo. Kako ocenjujte razmere v sloven- skem turizmu? Katera strateška priporočila bi dali slovenski javni in zasebni turistični panogi? Vemo, da turizem v Sloveniji zelo pomembno prispeva h gospodarstvu, saj ustvari 12 % BDP. Slovenska obalna turistična ponudba ter kulturna in naravna dediš čina pomembno prispevajo k ugledu Evrope kot sklopu bogatih in raznolikih destinacij. Slovenija bi lahko še naprej izkoriščala potencial svoje turistične industrije, tako da bi se osredotočila na podaljšanje tradicionalne turistične sezone v različnih destinacijah. To je mogoče storiti tako z razširitvijo ponudbe turističnih aktivnosti kot tudi s ponujanjem paketov izven glavne sezone, in sicer določenim ciljnim skupinam, kot so starejši, študenti, družine ali ljudje s posebnimi potrebami. Sodelovanje z akterji v javnem in zasebnem turizmu drugih držav članic EU, konkretno s čezmejnimi kulturnimi in tematskimi ponudbami, kot so kulturne poti, ni le odličen način za širitev tržnega dometa , ampak ponuja tudi gospodarsko in okoljsko trajnostno ravnovesje pri doživljanju turizma. European Commission 9 DNEVI SLOVENSKEGA TURIZMA Osrednji strokovni dogodek v turizmu bo letos potekal od 7. do 9. oktobra v Termah Olimia v Podčetrtku. V okviru DST se bodo v teh dneh zvrstili poleg osrednjega plenarnega dela pomembni dogodki: 60. Gostinsko turistični zbor (7.-9.10.), 16. Slovenski turistični forum, prireditev »SLOVENIJO ČUTIM: Moja dežela - lepa in gostoljubna in podelitev najvišjih priznanj v turizmu« pod pokroviteljstvom predsednika države RS in vrsta drugih pomembnih dogodkov in srečanj. Turizem je ena najbolj perspektivnih in hitro rastočih panog. V Sloveniji ustvarja skoraj 13% BD P in je s 40% največji izvoznik na področju storitev. V letu 2012 je bila vrednost izvoženih potovanj 2 milijardi BUR. Rast števila turistov v Sloveniji je bila v zadnjih letih rekordna, kljub temu pa se turistična panoga v zadnjih letih sooča z vedno večjo izgubo, pretežno zaradi finančnih odhodkov. Kdo upravlja slovenski turizem? Kakšen je pogled na vizijo turizma s strani lastnikov? Kakšne so ključne priložnosti in ovire za večji preboj v turizmu? Na ta in številna druga vprašanja bomo odgovore poiskali z uglednimi udeleženci v plenarnem delu DST na okrogli mizi z naslovom >>Kako močno stavimo na turizem?«. Na okrogli mizi bosta sodelovala tudi mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS in mag. Stanko Stepišnik, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Več na: www.slovenia.info/ dst 10.00 - 12.30 14.00 -17.30 19:00 - 20:30 20.30 PROGRAM 7.-9.10.2013 8.10.2013 PLENARNI DEL DST OKROGLA MIZA: »Kako močno stavimo na turizem?« 16. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM Internacionalizacija slovenskega gospodarstva v letu 2014 Izzivi digitalnega trženja Svečana podelitev priznanj v turizmu pod pokroviteljstvom predsednika države RS: »SLOVENIJO ČUTIM: Moja dežela - lepa in gostoljubna in podelitev najvišjih priznanj v turizmu« Skupna večerja »Okusiti Slovenijo« 7. -9.10.2013 60. GOSTINSKO - TURISTIČNI ZBOR SLOVENIJE " ~~~s~~v~~~~~~~DARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO SPIRITIDmlll 'Tll 'llQw,. SLOVENIJA - • ~ ztas ANALIZA POSLOVANJA DEJAVNOSTI HOTELOV IN PODOBNIH NASTANITVENIH OBRATOV V SLOVENIJI V OBDOBJU 2007-2012 IN STRUKTURE PODJETIJ GLEDE NA VELIKOST IN LASTNIŠKI DELEŽ JAVNEGA SEKTORJA Pet er Vesenjak, direktor Hosting d.o.o. Članek obravnava temo, ki bo obravnavana tudi v okviru plenarnega dela Dnevov slovenskega turizma. Osnove za analizo V družbi Hosting, d. o. o., že drugo leto zapored na podlagi dostopnih javnih podatkov (SURS, AJPES, Gvin) in številnih lastnih analiz, opravljenih v preteklosti, pripravljamo pregled osnovnih ugotovitev in ključnih kazalnikov, ki pokažejo vzroke in posledice stanja v poslovanju in ne nazadnje tudi v lastništvu turističnih podjetij. Pri tem se v najpomembnejšem delu analize omejujemo na hotelsko in hotelom podobno dejavnost (statistična klasifikacija I.55.10), tj. približno 310- 328 gospodarskih družb (hoteli, tudi zdraviliški hoteli, moteli, penzioni, gostišča, prenočišča) v preteklih šestih letih (obdobje 2007-2012). Tako sta zajeta obdobje pred poglobitvijo gospodarske krize in čas, v katerem je slovensko gospodarstvo že v celoti zašlo v resno krizno situacijo, ki še traja. V letošnji analizi (za leto 2012) smo se dodatno lotili tudi analize lastniške strukture (ti podatki temeljijo na podatkih iz avgusta 2013) in družb v dejavnosti glede na velikost, pri čemer smo v ta del analize zajeli tudi gospodarske družbe iz celotnega gostinstva (I.55). Analizirali smo tudi lastniško strukturo in poslovanje 18-21 največjih oz. izbranih ključnih družb v slovenskem turizmu, in sicer predvsem z vidika lastniškega deleža države in občin (javnega sektorja) v teh družbah. V določenih delih analiz (kjer se pojavljajo tudi ključne družbe in analiza lastniškega deleža ter velikosti družb s področja turizma) so dejavnostima celotnega gostinstva (I.55) in hotelov in hotelom podobnih dejavnosti (I.55.10) plištete in preračunane tudi vrednosti za nekaj dodatnih družb s področja turizma, katerih osnovna klasif,.kacija zaradi njihove organiziranosti oz. registracije osnovne dejavnosti sicer ni na področju gostinstva (npr. HIT, d. d., Casino Portorož, d. d. , Unior, d. d. , - program turizem ipd.). Kratkoročna rast fizičnih kazalnikov v hotelih (in hotelom podobnih dejavnostih) v letu 2012 še vedno nižja kot v obdobju 2007-2012 V letu 2012 se je nadaljeval trend - sicer zadnje leto res nekoliko skromnejše - rasti fizičnih in določenih agregatnih kazalnikov turističnega prometa v Sloveniji (prihodi, nočitve, turistični devizni priliv ipd.), kar dokazuje dolgoročno rastočo stabilnost turističnih trgov in dejavnosti kot celote. Skupno število vseh prihodov gostov v Sloveniji je v opazovanem obdobju 2007-2012 naraslo za 21 %, prenočitev pa za 13 %. V istem obdobju je bila v hotelski in hotelom podobni dejavnosti dosežena nekoliko nižja rast prihodov gostov in sicer za 18,3 %, prav tako tudi števila nočitev, ki je v tem obdobju naraslo za 11, 7 %. V veliko večji meri pa se je v tem času povečalo število prihodov gostov in njihovih nočitev v drugih vrstah Dnevi slovenskega turizma / Tur!zem nastanitvenih gostinskih obratov v Sloveniji (kampih, apartmajskih naseljih, turističnih kmetijah, zasebnih sobah ipd.). Z nekoliko nižjo rastjo števila noči tev v hotelski in hotelom podobni dejavnosti se je tudi delež nočitev, ustvarjen v teh vrstah nastanitvenih obratov, glede na vse nočitve v Sloveniji znižal, in sicer s 67,1 % v letu 2007 na 65,1 % v letu 2012, torej za 3,0 %. 7 -~O,----------------- +11,7 % 5- .~o +---------------- )-0 0(>.CHIO +---------------- LOOO.OCJO +---------------- o +---,c-----.---....----,------,..-- UJ07 2008 2009 :1.0 10 zon 2 012; - tcvi lo prihodov - štc,i lo nočitrv - tcvi loproclanih sob 6],5% -,- ---------- ----- -3,0% ------- ..-..~,"4l- -- • Dd cz YŠ'.(;h nočitvah S!mezzanine«, >>equity«) v kombinaciji z ugodnimi kreditnimi viri ali/in olajšavami za razvojne turistične naložbe. • Intenzivno povečevanje dostopnosti Slovenije za letalske goste in poslovneže kot strateška usmeri Lev države. • Posodobitve železniške infrastrukture in povezave z evropskimi destinacijami. • Sistemska organiziranost slovenskega turizma od lokalne do nacionalne ravni z aktivno in odločilno vlogo gospodarskega/privatnega sektorja in sistemsko določenimi okvirji učinkovitega zbiranja in porabe namenskih sredstev za trženje in pospeševanj e prodaje. S tem pa zagotoviti učinkovit in dolgoročno vzdržen model upravljanja in izvajanja trženjskih in lTženjsko-razvojnih funkcij od lokalne do nacionalne ravni . Dejavnost turizma in znotraj tega tudi hotelirstva in podobne dejavnosti v Sloveniji - na osnovi danosti in trendov na mednarodnih turističnih lrgih - lahko v naslednjih letih zagolovo nadaljuje rast s še večjo dinamiko kol v zadnjih nekaj letih. Turizem je lahko za Slovenijo ena ključnih dejavnosti za povečanje zaposlovanja, saj je delovno intenzivna panoga, ki hkrati zaradi izredno visokega ekonomskega multiplikatorja v svojem razvoju in poslovanju ustvarja delovna mesta v izredno velikem številu gospodarskih panog. Razvojna pot od sedanjih 2 milijard EUR do ciljnih 3 milijard EUR deviznega priliva iz naslova turizma v Sloveniji vodi preko zagotovitve privlačnega poslovnega okolja, mednarodne odprtosti za kapitalsko in tržno internacionalizacijo in učinkovitih in domišljenih trženjskih aktivnostih na poslovni in nacionalni ravni usmerjenih na pravilno izbrane trge v zadostnem obsegu in intenzivnosti. Na tak način lahko slovenski turizem z vsemi povezanimi dejavnostmi generira najmanj 15.000 dolgoročno stabilnih novih delovnih mest. Peter Vesenjak ima 27 let izkušenj na različnih ravneh in področjih lurisLične dejavnosti. Že 16 lel pa vodi družbo Hosting d.o.o., ki zdruzuje skupino specializiranih podjetij za kreativno, poslovno in razvojno svetovanje na podro čj u turizma in gostinstva ter Lehnicni inženiring pri snovanju, načrtovanju in vodenju turisličnih projeklov. Hkrali je investitor oz. vodja investicijskih konzorcijev za vlaganja v nalozbene projekle v induslriji prostega casa. v zadnjem času pa tudi na področju energetike. Hosling v praksi prevzema upravljanje in vodenje hotelskih objektov ter podjetij po načelu )>pogodbe o upravljanju<< in zagolavlja usposobljene tirne za vodenje hotelskih objektov in podjetij . Izvaja prostorsko urbanistično planiranje in kreativno in tehnicno specialistično projektiranje projektne dokumen tacije na področj u turizma. Hos ting vodi tudi naložbene projekte po načelu svetovalnega ali izvedbenega inženilinga v fazi izgradnje luristicnih objektov do uspešnega zagona poslovanja. www.hosting.si 15 .... Zdravko Počivalšek, 4, • predsednik 'J.'urislii:no g9šiinske zbornice , ' ZA NAMI JE CASTITLJIVIH SESTDESET LET Intervju s predsednikom Turistično-gostinske zbornice Slovenije Zdravkom Počivalškom Gostinsko-turistični zbor Slovenije po- znamo kot prireditev, ki združuje stro- ko in zaposlene v gostinstvu in turiz- mu, torej profesionalce, ki vsakodnevno opravljajo poklic, dijake srednjih šol za gostinstvo in turizem, dijake srednjih živilskih šol, pa tudi vse tiste, ki jih ta stroka zanima oziroma radi kuhajo, pe- čejo. Kakšni so bili začetki pred 60 leti? Kako se je prireditev razvijala skozi čas? Turizem je panoga, ki je pokazala visoko prožnost v gospodarski krizi in je glede na statistiko svetla iz- jema na svetovni in evropski ravni. Kakšna je vloga turizma v evropski industriji in kako pomemben je za evropsko gospodarstvo? Gostinsko-turistični zbor Slovenije letos praznuje svoj 60. jubilej. V vsem tem obdobju je to največja cehovska p r ireditev v naši državi. Zaposleni v turistično-gostinski dejavnosti na zboru prikažejo svoje najboljše dosežke , izmenjujejo strokovna znanja, skrbijo za ras t kakovosti p onudbe in se med seboj družij o. 16 Začetek zbora izhaja iz množično obiskanih sindikalnih športnih iger. Zaposleni iz turistično-gostinskih podjetij so se pomerili v športnih igrah in ob tem razstavili svoje malice, ki so jih prinesli s seboj. Začetni zbori so bili množični, vendar gostinsko skromnejši. Spremljala so jih strokovna predavanja in razstave. Že od začetka se je prireditev selila po Sloveniji. Gostitelji prvih 22 zborov so bili izmenično Bled, Rogaška Slatina in Portorož. Tem krajem so se nato pridružili še Postojna, Kranjska Gora, Lj ublj ana, Radenci in Maribor, p red p et najstimi leti pa so se v večji meri pridružila še os t ala slovenska naravna zdravilišča . Najprej Čatež, nato Term e 3000 in n azadnj e , p red p etimi leti, še Terme Olimia. Zbor se je od vsega začetka razvij al. Že n a t retjem zboru so udeleženci tekmovali v teku s pladnji, na naslednjem pa beležimo prvo tekmovanje v pripravi pogrinjkov. Konec petdesetih let so začeli s kuharskimi in slaščičarskimi razstavami , sredi šestdesetih so se tekmovanjem pridružili vinski svetovalci, v začetku sedemdesetih pa še barmani. Pomemben napredek je bil narejen leta 1973, ko se je zbor razširil na tekmovanje kuharjev v pripravi menijev, in nato leta 1975, ko se je razširil na tekmovanje dijakov gostinskih šol. Danes se zbor ponaša s 34 strokovnimi tekmovanji in je po letu 2000 z udeležbo tekmovalcev iz sosednjih držav postal mednaroden. Pomemben mejnik v zgodovini zbora je tudi njegov razvoj v komercialno-sejemski smeri, ki se je pričel pred petnajstimi leti. Na tem delu se je nadgrajevalo sodelovanje vseh, ki v turizmu in gostinstvu delamo in od njiju živimo. Udeležba na zboru je bila vedno množična. Število udeležencev se je od začetnih 700 povečalo na rekordnih 11.000 in se zadnja leta ustalilo med 5.000 in 8.000. Tako kot je raslo število tekmovanj, je raslo tudi število tekmovalcev, ki se v zadnjih nekaj letih giblje med 500 in 600. Za nami je častitljivih šestdeset let zgodovine. V vsem tem obdobju smo se z razvijanjem vsebine zbora veliko naučili. Nove razmere na trgu, razvoj ponudbe in huda konkurenca tudi od vseh, ki smo odgovorni za rast in razvoj GTZ, zahtevajo prilagajanje novim časom. Zato bomo z vsebino zbora v največji meri poskušali spodbujati uporabo znanja, inovativnosti in hrabrosti za uvajanje sprememb v poslovanje za uspešno delo v turizmu. 60 let Gostinsko-turističnega zbora Slovenije potrjuje dejstvo, da je prireditev nepogrešljiva v gostinsko-turističnem sektorju v Sloveniji. Ali ob jubileju pripravljate kaj posebnega? Jubilejni 60. Gostinsko-turističn i zbor Slovenij e bo poseben, t ak, da se ga borno gost inski in turističn i Tur!zem / Dnevi slovenskega turizma delavci vedno spominjali. Novo dimenzijo mu daje skupna prireditev Dnevi slovenskega turizma, kjer bomo na okrogli mizi prvič gostili predsednico Vlade RS in pristojnega ministra. Zbor bomo v celoti izpeljali v sodobno grajenih objektih, in to velja tudi za komercialni/ sejemski del, kar prispeva še k dodatni kakovosti zbora. Nadgradili smo številna tekmovanja, zato bo strokovni del še zanimivejši. Na glavo pa smo obrnili tudi sam koncept zbora, saj bo glavni dogodek postal zaključek zbora: slovesna večerja se bo spremenila v slikovito zgodbo v treh dejanjih, z imenitnim programom in podelitvijo najvišjih priznanj, kaj več pa naj ostane skrivnost. V času trajanja Gostinsko-turističnega zbora Slovenije organizirate številna tekmovanja v različnih panogah. Tudi mladi dobijo priložnost, da se aktivno vključijo in javnosti pokažejo svoje znanje. Kakšno vrednost imajo pridobljena priznanja in ocene v slovenskem in mednarodnem prostoru? Ocene in priznanja, pridobljena na Gostinsko- turističnem zboru Slovenije, imajo veliko vrednost. Potrjujejo kakovost storitev v posameznih gospodarskih družbah, kakovost izobraževanja v posameznih šolah in fakultetah, vrhunsko usposobljenost zaposlenih in najobetavnejših dijakov in študentov. Sodelovanje na zboru, medalje in priznanja so izziv, ki zaposlene , Dnevi slovenskega turizma / Tur!zem dijake in študente med letom spodbuja, da se trudijo biti najboljši. Gospodarske družbe medalje oziroma priznanja zaposlenih tudi denarno nagradijo. Uspeh na nekaterih tekmovanjih je pogoj za udeležbo na sorodnih mednarodnih tekmovanjih. Mednarodno najbolj prepoznavni pa sta slovenska nacionalna kuharska reprezentanca in mladinska nacionalna kuharska reprezentanca - to so nepogrešljivi strokovnjaki, izjemno uveljavljeni v mednarodnem strokovnem okolju. K njim sodijo tudi najboljši barmani, vinski svetovalci, pa tudi učitelji v strokovnih šolah. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Turistično-gostinska zbornica Slovenije bo zbor še naprej nadgrajevala, da bo vedno atraktiven, sodoben ter prilagojen razvoju in trendom. Gostinski in turistični delavci z množično udeležbo vedno znova dokazujejo, da je zbor njihova prireditev, saj jo želijo imeti, na njej sodelovati in se skupaj truditi za kakovost v slovenskem turizmu. Gostinsko-turistični zbor Slovenije je v svetu edinstvena prireditev. Nikjer drugje ne spodbujajo kakovosti na tak družaben in množičen cehovski način. Naš zbor zato redno prejema najvišje pohvale in je vzor tudi v tujini. 17 I FEEL SLOVENIA = MADE IN SLOVENIA = SLOVENIA ORIGIN? Valerija Obu, valerija.obu@gov.si Podobno kot gospodarske organizacije poskušajo tudi države s predstavljanjem v tujini povečati svojo prepoznavnost, izboljšati simbolni in dejanski položaj države ter povečati obisk potencialnih turistov, število novih investicij, razširiti kulturno sodelovanje, podati več svojih izdelkov in storitev ter doseči večji mednarodni ugled. Turizem je panoga, ki je pokazala visoko prožnost v gospodarski krizi in je glede na statistiko svetla izjema na svetovni in evropski ravni. Kakšna je vloga turizma v evropski industriji in kako pomemben je za evropsko gospodarstvo? 18 V luči trenutnega slabšega ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti smo na Uradu vlade za komuniciranje (UKOM) presodili, da je treba okrepiti in pospešiti razvoj znamke I feel Slovenia. V ta namen želimo uporabo znamke, ki je že dobro uveljavljena na področju turizma, še okrepiti in predvsem razširiti na druga področja, kot so gospodarstvo, znanost, kultura, kmetijstvo, šport itd. Ena prvih aktivnosti za izboljšanje ugleda in prepoznavnosti Slovenije je organizacija seminarjev in srečanj z različnimi predstavniki znotraj in izven državne uprave, s katerimi želimo skupaj preučiti možnosti, ki jih znamka države ponuja, ter ugotoviti, katere so tiste konkurenčne prednosti Slovenije, ki jih želimo predstaviti tujim javnostim. Tako poskušamo najti ustrezne sinergije, ki bi omogočile, da z znamko I feel Slovenia dosežemo tudi večjo konkurenčnost države in slovenskega gospodarstva. Znamko predstavljajo razumske in čustvene komponente, pri čemer je zanimivo, da slednje prevladujejo pri sprejemanju odločitev. UKOM je kot skrbnik nacionalne znamke julija letos v Ljubljani organiziral enodnevno srečanje z naslovom »I feel Slovenia = Made in Slovenia = Slovenia origin?«. Letos bo organiziral še nekaj delavnic za predstavnike ministrstev, ki so ključni akterji promocije Slovenije v tujini, poleg tega pa bo pripravil posebne predstavitve znamke za visoke politične predstavnike, ki so med prvimi Tur!zem / Znamka promotorji Slovenije in znamke. Poleti je tako UKOM že izvedel predstavitev znamke I feel Slovenia za Kabinet predsednika vlade, sledijo pa še predstavitve za Vlado RS, Urad predsednika RS in Državni zbor ter za pet izbranih ministrstev. Ob koncu vseh srečanj v letošnjem letu bodo pripravljene konkretne usmeritve za uporabo znamke I feel Slovenia na posameznih področjih (gospodarstvo, šport, kultura, znanost, kmetijstvo). Zastavljen cilj teh aktivnosti pa je, da se nacionalna znamka zasidra v slovensko zavest in uveljavi tudi na mednarodni ravni. Vtisi in zaključki s srečanja »I feel Slovenia Made in Slovenia = Slovenia origin? « Na srečanje, kije potekalo 5. julija, smo povabili predstavnike ministrstev in institucij , ki so najbolj neposredno vključeni v promocijo Slovenije, in sicer predvsem na področju gospodarstva. Srečanja se je udeležilo 25 predstavnikov iz državne uprave, in sicer z Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za kulturo, SPIRIT Slovenija in UKOM. Srečanje je potekalo v duhu izmenjave mnenj, odpiranja vprašanj terpreverjanja možnosti, ki so strateškega pomena za življenje, moč in premoženje znamke. Udeleženci so se strinjali, da je treba začeti z dosledno uporabo znamke I feel Slovenia na vseh vladnih in državno-družbenih ravneh, da bi znamka začela doživljati svoj pomen na širši ravni. S pomočjo delavnic so udeleženci predstavili svoje poglede nanjo na področju gospodarstva in njeno uporabo v pestrih gospodarskih procesih ter oblikovali spisek predstavnikov, ki bi lahko bili njeni ambasadorji. Iskali so tudi razloge, s katerimi bi bilo mogoče motivirati uspešne slovenske Prikaz zgodbe Slovenije za področje gospodarstva Znamka / Tur!zem znamke, izdelke in storitve, da bi svoj uspeh povezali tudi s svojim slovenskim poreklom, ki ga je mogoče označiti z besedami I feel Slovenia. Področje gospodarstva predstavlja velik potencial za uporabo nacionalne znamke Slovenije, saj vrsta uspešnih in inovativnih gospodarskih subjektov, njihovih produktov, storitev, dejanj ter njihove zgodbe lahko dajo znamki I feel Slovenia potrebno tržno vrednost in moč. Z uspešno in močno nacionalno znamko bi imelo korist tudi slovensko gospodarstvo, saj bi se zvišalo zaupanje in povpraševanje po naših produktih in storitvah, in to tako od uveljavljenih podjetij kot tudi od (zaenkrat) manj znanih slovenskih podjetij. Enako velja tudi za druga področja, kjer se država lahko izkaže kot izjemna, drugačna, presežna in uspešna. Znamka je sklop izkušenj - gre za izkušnjo pred srečanjem z znamko, dejansko izkušnjo in izkušnjo po srečanju z znamko. Znamka je tudi obljuba, ki jo je treba dosledno izpolnjevati. Udeleženci srečanja >>I feel Slovenia = Made in Slovenia = Slovenia origin?« so izpostavili naslednje argumente oz. razloge, cemu bi posamezniki ali podjetja uporabili I feel Slovenia za svoje izdelke in storitve: • širša prepoznavnost • t. i. cross-selling (priporočilo za drug izdelek ali storitev) • perceptivno višja tržna v1ednost s pomocjo znamke I feel Slovenia • nacionalna pripadnost pridih zelenih in visokih tehnologij oz. inovativnosti za domači trg pridih nacionalne zavesti in domačnosti • dodaten porok pri deklaraciji (Made in Slovenia = I feel Slovenia) • promocijske aktivnosti doma in v tujini • želja po boljši pozicioniranosti in prepoznavnosti Slovenije v tujini Razlogov za uporabo znamke I feel Slovenia je dovolj, vsekakor pa bi bilo treba na prvo mesto postaviti nacionalno pripadnost ter boljšo pozicioniranost in prepoznavnost Slovenije. Tuji strokovnjaki nas večkrat »presenetijo« z mnenjem, da je omenjena znamka unikaten in inovativen pristop k znamčenju. Zakaj ne bi tega izkoristili v svoj prid? Zakaj ne bi šli še korak dlje v inovativnem pristopu k znamčenju in na svoje izdelke in storitve namesto oznake Made in Slovenia preprosto »prilepili« oznako I feel Slovenia? Vir: povzeto po Brand Business School: Poročilo in zaključki srečanja UKOM, 5. 7. 2013 19 Alpe letno obišče 95 milijonov turistov in 60 milijonov dnevnih obiskovalcev. J KAKO TRAJNOSTEN JE TURIZEM V ALPAH? Mag. Irena Milinkovič, irena.milinkovic@gov.si Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države (Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in EU z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja na območju Alp ter zaščite interesov tam živečega prebivalstva. Pogodba vsebinsko pokriva tako okoljsko, družbeno, gospodarsko kot tudi kulturno dimenzijo. V sklopu Dneva Alpske konvencije so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Sekretariat Alpske konvencije 20 in Center Rinka v Solčavi 23. 5. 2013 v Centru Rinka predstavili posebno poročilo Alpske konvencije, in sicer že četrto po vrsti (RSA4), ki obravnava tematiko trajnostnega turizma v alpskem prostoru. Poročilo poleg obravnave trenutnega položaja turizma na območju Alp daje tudi smernice in izpostavlja izzive, s katerimi se moramo soočiti pri nadaljnjem trajnostnem razvoju turizma v alpskem svetu. Ta prispevek izpostavlja nekatere poudarke poročila. Obiskanost Alp Leta 2010 so Alpe postale ena najpomembnejših turističnih destinacij na svetu. Strokovne ocene govorijo o deležu 10 oz. celo 12 % globalnih turističnih nočitev. V zvezi z obiskanostjo je Delovna skupina za promet Alpske konvencije ocenila, da Alpe letno obišče 95 milijonov turistov in 60 milijonov dnevnih obiskovalcev (DS za promet, Alpska konvencija, 2008). Ta številka je zagotovo še višja, saj nacionalne statistike večinoma ne upoštevajo bivanja v sekundarnih bivališčih. Znotraj tega števila pa je treba upoštevati še naslednja dejstva: • približno 46 % vseh nastanitvenih objektov je bilo zgoščenih v samo 5 % alpskih občin; • samo 10 % vseh občin (kar pomeni približno 8 % celotnega alpskega prebivalstva) je imelo gospodarstvo, ki temelji na turizmu; Tur!zem / Zeleni turizem • pogostost turizma je bila minimalna (manj kot 0,1 nastanitvenega objekta na prebivalca) v približno 40 % vseh alpskih občin t er zmerna (med 0,1 in 0,5 nastanitvenega objekta na prebivalca) v drugih 40 % občin. Uspeh Alp kot ene glavnih destinacij na svetovnem turističnem trgu je močno pogojen z njihovo visoko stopnjo raznolikosti, ki izh aja iz raznolikosti virov in kulturne dediščine na območju Alp . Dostopnost destinacije je izjemnega pomena, saj gre za vprašaje potovanja turistov v gorske destinacije na preprost način in z uporabo trajnostnega prevoza. Promet znotraj in okoli destinacij predstavlja v alpskem svetu težave. Ta položaj zahteva, da poiščemo specifične rešitve za vsako destinacijo. Na splošno je dostopnost območja Alp z javnimi prevoznimi sredstvi na sprejemljivi ravni. Večina destinacij znotraj alpskega loka kaže kazalnike dostopnosti, ki so nad evropskim povprečjem. Kljub temu ponudba prometa, s tem mislimo kakovost in pogostost storitev, kaže velike pomanjkljivosti. Identificiran ključni dejavnik je pomanjkanje neposrednih povezav in manjkajoči člen med povezavami na dolge razdalje, še posebej čezmejni javni promet ter prevoz na kratke razdalje, npr. »zadnji kilometer« med postajo in počitniško lokacijo. Naloga destinacij v Alpah je ponuditi učinkovit, cenovno sprejemljiv in celosten javni prevoz od krajev, kjer živijo glavne skupine njihovih obiskovalcev, do destinacij obiska. V prihodnosti naj bi takšen sistem predstavljal bistveno konkurenčno prednost! Primeri dobre prakse Brezplačna uporaba javnih prevoznih sredstev v dolini Tegernsee (Nemčija) Številne destinacije v Alpah imajo zelo dobre sisteme javnega prevoza, ki povezujejo vasi z znamenitostmi in tudi z omrežjem pohodniških poti. V dolini Tegernsee vsi hotelski gostje prejmejo posebno kartico, t. i. Tegernseecard, ki vključuje brezplačno uporabo vseh avtobusov v dolini in okoli jezera. Ta ponudba vodi do bistvenega zmanjšanja uporabe osebnih prevoznih sredstev za turiste. Nadzorovanje tokov obiskovalcev v naravnem parku Nagelffuhkette (Nemčija) Naravni park se je odzval tako, da je uvedel projekt Besucherlenkung (nadzorovanje in usmerjanje tokov obiskovalcev). Zbirali so informacije o občutljivih živalskih vrstah in njihovih habitatih ter potrebah v primerjavi s prostočasnimi aktivnostmi obiskovalcev v naravnem parku. Na tej osnovi so oblikovali konkretne predloge za aktivnosti usmerjanja tokov obiskovalcev. Zeleni turizem / Turizem Parkirna mesta in avtobus shuttle v naravnem parku Paneveggio-Pale di San Martino, Val Genovi in Alpah di Siusi (Italija) Val Genova in naravni park Paneveggio-Pale di San Martino v Trentinu ter Alpe si Siusi na Južnem Tirolskem so pod velikim pritiskom, kar zadeva dnevno obremenitev z avti, zato so lokalne oblasti organizirale zadostno število parkirnih mest s poštenimi parkirninami in avtobusnim prevozom shuttle, ki povezuje okoliške vasi in naravne lepote. Od poletj a 2003 je n a območju Alp di Siusi ces ta do planin e zaprta m ed 9.00 in 17.00. Turisti moraj o potovati z gondolsko žičnico . Nastanitev v destinaciji Turistična p odjetja , še posebej hoteli, se vedno bolj odzivajo na okoljske pomisleke, kar se pozna z zmanjševanjem porabe virov in ustvarjenih odpadkov. Razvidni so t rendi v smeri izvajanja okoljskih sistemov upravljanja (EMS; ISO 14000 in Eco-Management and AuditScheme (EMAS)). Sekundarna počitniška bivališča Sekundarna počitniška bivališča po navadi predstavljajo pomemben in precejšen odstotek turističnih nastanitvenih zmogljivosti, čeprav so večji del leta nezasedena. Na splošno njihovo število v večini alpskih držav narašča. Poleg jasnih koristi, ki jih prinašajo lastnikom, pa lahko povzročajo tudi gospodarske, družbene in okoljske težave. Primeri dobrih praks Nekatere švicarske občine so uvedle omejitve, ki ne določajo samo stalne rasti števila sekundarnih počitniških bivališč, ampak omejujejo tudi skupno površino razpoložljivih gradbenih zemljišč. Na Tirolskem (Avstrija) so pogoji, ki določajo gradnjo sekundarnih počitniških bivališč, veliko strožji. V turističnih destinacijah namestitve takšnega tipa ne smejo presegati 8 % vseh stanovanjskih objektov. V Franciji so ukrepi zasnovani tako, da lastnike sekundarnih počitniških stanovanj nenehno spodbujajo k oddajanju le-teh, tako da ne bi bila večino leta neizkoriščena . Sistem ORIL je bil ustanovljen z namenom, da lastnikom omogoči finančno pomoč za renoviranje njihove lastnine, medtem ko se lastniki s pogodbo zavežejo, da bodo svojo lastnino oddajali najmanj devet let. Na Bavarskem (Nemčija) lahko občine na sekundarna počitniška bivališča obračunajo davek, ki je leta 2006 v občinsko blagajno prinesel približno 19 milijonov€. Smučišča - pomemben element zimskega turizma v alpskem svetu Umetno zasneževanje je najbolj razširjena prilagoditev na podnebne spremembe v Alpah, saj ima sneg ključno vlogo v alpski zimski turistični ponudbi. Toda tudi nižjeležeča smučišča se na pomanjkanje snega odzivajo s širitvijo ponudbe. V nekaterih delih Alp lahko t ako opazimo trend usmerjanja k celoletnemu turizmu. 21 s ezt a« lfo o'l Ljubljena Ljubljana« (Beloved Ljubljana). Ljubljano predstavlja kot mesto z mladostno dušo, 32 mesto pa spoznamo skozi dogodivščine simpatičnega mladega para, ki se odloči raziskati Ljubljano na nekoliko nevsakdanji način. Nov promocijski film Ljubljena Ljubljana je naročila Mestna občina Ljubljana, nastal pa je v produkciji Sfinga PRO (scenarij in režija Gregor Kresal). Krajša različica filma ima 39 sekund, daljša predstavitvena pa 5 minut. Ob promocijskem filmu Pisma iz Ljubljane iz leta 2011 in ob koncu lanskega leta predstavljenem regijskem filmu ima zdaj Ljubljana reprezentativno paleto kratkih promocijsko-predstavitvenih filmov. Ogledate si jih lahko tukaj . Novost maribo1·ske turistične ponudbe turistična kartica Maribor City Card Od 3. septembra dalje je obiskovalcem Maribora in turistične destinacije Maribor - Pohorje na voljo turistična kartica Maribor City Card, ki omogoča uveljavljanje brezplačnih storitev in popustov na področju turistične, kulturne, gostinske in druge ponudbe v Mariboru in okolici. V pilotnem obdobju bo v ponudbo turistične kartice vključenih 14 turističnih in drugih ponudnikov z 22 storitvami, kot so vstopi v muzeje in galerijo, kulturni dogodki za odrasle in otroke, plovba s turistično ladjico in vožnja z mestnim vlakcem, vinska pokušina, vožnja z avtobusom in izposoja koles, sprostitveno-rekreacijske storitve ter druge. Turistična kartica je naprodaj v TIC Maribor in na spletni strani www.mariborcitycard.si . Tur!zem / Novice _C Q) O_ u) ~ o E Q) Q)' u) CD N Razstava slovenskih inovacij 12. in 13. november 2013, Cankarjev dom, Ljubljana Posebej vabljeni na dogodek ob 10. obletnici spodbujanja inovativnosti v slovenskem turizmu in podelitev jubilejne nagrade sejalec, 12. novembra 2013 ob 14. uri. PROST VSTOP! www .foruminovacij.si 8 SLJ VENSKI ~ RUM • IN ~ACIJ - REPUB LIKA SLOVEN IJA f'(;/ MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGQO SPIRIT Slovenija, Javna agencija Dimičeva 13, SI - 1000 Ljubljana tel.: + 386 1 5898 550 fax: + 386 1 5898 560 . www.slovenia.info Spr~inljajte nas: •• 1· , www.slove~ia.info/facebook O www.slovenia. info/googleplus ·.-:: ,·,•· www.slovenia) 1:foltwitter O · www.slovenia.info/foursquare . , .-.J..,:· . --~.~wJ{slovenia .info/ linkedin ~ -, .. ;---' www.slovenia.info/youtube