GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE Leto V. — Štev. 7 Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Jože V i l d — uredništvo in uprava M Sobota, Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 75, polletna 150. celoletna 300 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini Davek za preteklo leto se bo odmerjal po katasrskem dohodku Že večkrat Je bilo poudarjeno, da odmera davka na dohodek ni vedno na mestu, ker je pridni kmetovalec moral plačati davek tudi za svojo pridnost, lenuh ali špekulant pa se je poceni izmuznil. Zato bi bilo pravičneje in bi kmetovalce bolj podžigalo k izboljšanju obdelave zemlje, čemur bi sledil povečan pridelek, če bi se ugotovila rodovitnost zemlje na posameznih poljih in bi se po tej odmerjal davek. Po odmeri davka na katastrski dohodek — kakor se takemu načinu reče — bodo pridni kmetovalci imeli korist, lenuhi bodo pa seveda prizadeti. Obenem pa bo to lenuhe sililo, da bodo tudi oni bolje obdelovali svojo zemljo. K takemu načinu odmere davka pa ni bilo lahko preiti. Stari katastri so se ponekod porazgubili; zato jih je bilo treba zbrati, kolikor niso bili uničeni. Poleg vsega pa ti tudi niso ravno točni, zato lahko služijo le za osnovo. Izjave posameznih kmetov pa se tudi niso mogle upoštevati kot končno veljavne, ker mnogi sami niso vedeli, koliko merijo posamezne njihove njive in koliko meri celo posestvo. Nekateri pa so poskušali še zlonamerno utajiti nekaj površine. Treba je bilo mnogo priprav, da se ne bi pri odmeri davka po katastrskem dohodku dogajale grobe napake. Pred dokončno odmero davka je treba urediti še mnoge stvari. Treba je ugotoviti dejansko lastništvo, ker so stari katastri, ki so stari že 80 let, pomanjkljivi. Pomanjkljivi so tudi v klasifikaciji zemlje, ker ponekod še vedno piše pašnik, čeprav lastniki že desetletja sejejo pšenico. Te in podobne pomanjkljivosti popravljajo zadnje tedne po en uslužbenec občinskega ljudskega odbora in nekajčlanska komisija kmetovalcev iz dotične vasi, kjer delajo. Tile podatki, ki jih zadnje tedne zbirajo, bodo gotovo lahko služili za bodoči novi kataster, ker sedaj vpisujejo dejanske lastnike in dejanske površine, kakor si jih kmetovalci lastijo in jih obdelujejo. Sporna vprašanja pa sproti rešujejo. Davek se bo potem izračunal po tako popravljenem katastru; izračunavale oziroma odmerjale ga bodo občinske davčne komisije Vendar bodo za razliko od davka v predvojni Jugoslaviji, ki je tudi obračunavala davek po čistem katastrskem dohodku, uvedene neke novosti. Katastrski dohodek ne bo služil kot edini činitelj za izračunavanje davka. Upoštevati bo treba elementarne nesreče kot povodenj, točo. hudo sušo itd. Prizadetim kmetovalcem se bo po predpisih znižal davek. Zato pa se bodo upoštevali tudi prekomerni dohodki in obdavčili. Na primer, lani so kmetovalci prodajali krompir mnogo draže kot predlansko leto, prav tako tudi jabolka. Njihovi povečani dohodki niso posledica več vloženega dela in truda, temveč porasta cen na trgu — ali z drugo besedo. njihova polja so jim prinesla večje dohodke, ker so pridelke draže prodali, ne zato, ker so Jih bolje obdelali in več pridelali Podobno je pri sadju. Zato se tak dohodek mora obdavčiti. Ponekod so se zadnje tedne razširile govorice, da je letošnji popis živine bil zato, da bi bolje vedeli obdavčiti kmetovalce. Te govorice so neresnične, kar se bodo kmetovalci lahko kmalu prepričali, ko bodo dobili odmero davka za leto 1952. Davek na živino se bo obračunaval po tem, koliko živine se lahko redi na posestvu, ne po tem, koliko glav kmetovalec dejansko redi Nekdo lahko prodaja seno in ne redi nič živine. Za obdavčitev ni važno, ali redi živino ali prodaja seno, ker ima dohodke iz enega ali drugega, zato bo enako obdavčen. Drugi pa morda kupuje seno in redi več živine, kot mu daje krme njegovo posestvo. Ta ne bo plačal zaradi tega nič več davka od onega, ki morda nima nič živine, ker seno prodaja, če imata oba enako veliki posestvi. Nekateri kmetovalci dajejo zemljo v najem. Za tako zemljo bo plačal davek lastnik, ne tisti, ki jo bo obdeloval. Izjema je le, če da zemljo v najem socialističnemu sektorju: zadrugi ali državnemu posestvu, ali če je lastnik zemlje v inozemstvu. Za zemljo, ki jo daje v najem občina; bodo plačevali davek najemojemalci Zbiranje podatkov od kmetovalcev bo kmalu končano. V Bodoncih so zaključili že pretekli teden Tudi v Cankovi so pohiteli. Ponekod, kot v Rogaševcih in Bogojini pa so konec preteklega tedna komaj začeli. Kaže, da niso povsod dovolj razumeli važnosti tega dela. V korist kmetovalcev pa je, da se to čimbolje in točneje opravi. Predsednik FLRJ maršal Tito obiskal Ljubljano T nedeljo zvečer je prispel v Ljubljano predsednik FLRJ maršal Josip Broz Tito. Ko se je peljal proti vladni palači, ga je ljudstvo spoznalo in mu prirejalo burne ovacije. V nekaj minutah se je zbrala pred vladno palačo velika množica ljudi, ki je predsednika Tita navdušeno pozdravljala. Predsednik Tito je v prostorih vladne palače priredil sprejem, ki so 700 MILIJONOV DINARJEV INVESTICIJ ZA PROIZVODNJO NAFTE Ljudska skupščina LRS je na četrtem rednem zasedanju sprejela družbeni plan in proračun za leto 1953. Na osnovi naknadnih dopolnitev, ki jih je sprejela vlada, je prišlo v seznam ključne investicijske graditve med drugimi tudi podjetje Proizvodnje nafte v Lendavi, ki bo prejelo 700 milijonov dinarjev za dograditev začetih objektov kompresorske postaje in naprav za degazolinažo. S temi investicijami se bo dvignila proizvodnja nafte od. dosedanjih 50.000 ton na 95.000 ton. Obenem bodo lahko izkoriščali visokovredne stranske proizvode, ki ostajajo danes s plinom vred neizkoriščeni. To bo prispevalo k nadaljnemu napredku Lendave in izboljšanju gospodarstva v Prekmurju SLUŽBA V STALJNEM KADRU JLA SKRAJŠANA 5. februarja je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. Po določilih tega zakona traja služba v stalnem kadru JLA dve leti, razen v mornarici, kjer traja tri leta. Tudi v enotah pehotne vojske, ki so v sestavi vojne mornarice, traja služba dve leti, Osebe s srednjo ali njej enako šolo ali s fakulteto, ki niso končale študija in položile izpita iz predvojaške vzgoje, bodo morale služiti v kadru 18 mesecev. Osebe, ki so te šole končale in položile izpit iz predvojaške vzgoje, bodo služile v kadru samo leto dni. Leto dni bodo služile kadrovski rok tudi osebe, ki uspešno končajo pouk v enotah, ustanovah in šolah za rezervne oficirje in položijo izpit za rezervnega podporočnika. Določbe tega zakona se bodo uporabljale pri vseh osebah, ki bodo klicane na odslužitev vojaškega roka od letos dalje. Za osebe, ki so že v službi v stalnem kadru pa bodo ta določila veljala od danes. se ga udeležili poslanci Ljudske skupščine LR Slovenije, elani CK Zveze komunistov Slovenije in drugi najvidnejši politični in kulturni delavci, kakor tudi predstavniki delovnih kolektivov in Jugoslovanske ljudske armade. Med sprejemom je ljudska množica pred vladno palačo stalno naraščala in neprestano vzklikala predsednika Titu. Dogodki zadnjih dni OBISK AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Fostera Dullesa Evropi je za nami. Takoj po svojem prihodu v Washington je predsedniku Eisenhowerju več kot eno uro poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel z vladnimi predstavniki Italije, Francije, Velike Britanije, Zahodne Nemčije in držav Beneluxa. Vendar doslej še ni bilo čuti uradnega Eisenhowerjevega komentarja k poročilu, ki mu ga je naslikal zunanji minister. Velika Britanija se ni v celoti strinjala s Trumanovo politiko na daljnem Vzhodu, sedaj pa se — kot vse kaže — strinja še manj. V Londonu so opozorili Dullesa na njegovo izjavo, da se bodo morale zahodnoevropske države odreči lastne poti pri reševanju obrambnih nalog, če bodo hotele še vnaprej sprejemati ameriško vojaško in gospodarsko pomoč. Te izjave so namreč ocenili v zahodnih prestolnicah, posebno v Parizu in Londonu, kot odprti pritisk na zahodnoevropske vlade. Velika Britanija razen tega ne namerava pristopiti zahodnoevropski vojski kot njena članica, temveč želi z njo samo tesno sodelovati. Predstavniki zahodnih držav so razen tega zahtevali nadaljnjo ameriško finančno pomoč, da izpolnijo svoje oborožitvene obveznosti do Atlantskega pakta oziroma do zahodnoevropske obrambne skupnosti. Kaže, da Dullesa obisk ni mogel zadovoljiti in da bo moral v bodoče poiskati poti, ki bodo za zahodne države sprejemljive. PACCIARDIJEV OBISK EGIPTU Jugoslovanski tisk je tudi obširno komentiral obisk italijanskega obrambnega ministra Pacciardija Egiptu. V Rimu so sktišali njegovo potovanje prikazati kot pričetek prijateljskega sodelovanja med obema državama, ki da ni naperjen proti britanskim interesom v Egiptu. Pokazalo pa se je, da je veliki del fazgovorov veljal bodočim pošiljkam italijanskega orožja egiptovski vojski in medsebojni izmenjavi vojaških misij. Italija se hoče — kakor je to storila pred nedavnim fašistična Španija — prikupiti arabskim državam in z njimi navezati tesnejše stike. Ker pa se to dogaja v času, ko se britanski položaj na daljnem Vzhodu v celoti maje, ni težko presoditi, da gre v resnici za protibritanski manever. ZLOČIN V GORICI V zvezi z Italijo naj še omenimo, da italijanske oblasti doslej še niso našle zločincev, ki so pred tednom vrgli dve bombi v slovensko nižjo gimnazijo v Gorici. Poročajo pa, da so podobno dejanje hoteli storiti tudi v slovenski višji gimnaziji, vendar so policijske oblasti pravočasno odstranile podtaknjene bombe, še preden so eksplodirale. Protesti naše javnosti kakor tudi Slovencev na Goriškem in v Beneški Sloveniji se vrste drug za drugim. O zadevi je bil po posebnem pismu obveščen celo sam predsednik italijanske vlade De Gasperi. In še najnovejše zanimivosti PROTISLOVENSKE GONJE na Slovenskem Koroškem. Predstavniki avstrijske »ljudske« stranke in »Zveze neodvisnih« še nadalje napadajo dvojezično šolstvo. V protislovensko in protijugoslovansko kampanjo pa se je vključila tudi katoliška cerkev. Pastirsko pismo avstrijskih škofov naravnost zapoveduje svojim vernikom, da naj pri odločanju za kandidate pazijo na »božje interese«. Da bi dali na Slovenskem Koroškem še poseben protijugoslovanski ton, je celovški škofijski ordinariat svaril katoličaneSlovence, da ne obiskujejo prireditev, ki jih je v imenu Ci- rilmetodijskega društva LR Slovenije organiziralo 20 duhovnikov-članov ob obletnici smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Obenem je prepovedal omenjenim duhovnikom izvrševati verske obrede na področju celovške škofije, pod pritiskom javnega mnenja pa je ta sklep umaknil. GRŠKI ZUNANJI MINISTER Štefan Stefanopulos je zapustil našo državo. Kakor omenja uradno poročilo o obisku, je grški visoki gost izmenjal z našim tajnikom za zunanje zadeve in maršalom Titom gledišča o vseh vprašanjih medsebojnega sodelovanja. Kmalu se bodo pričeli tristranski razgovori vključno z vojaškimi vprašanji. Jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Popovič bo na povabilo grške vlade obiskal Grčijo. Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Soboti napovedal tekmovanje Ljutomeru in Ptuju Na zadnji seji Okrajnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov v Soboti, ki je bila 6 februarja, so se pomenili o izvedbi letnih skupščin svojih organizacij po občinah in o pripravah za okrajno skupščino, ki bo v drugi polovici marca Skupščine organizacij po občinah bodo pomagali pripravljati okrajni odborniki. Najprej se bodo na sejah odborov pomenili o pripravah: o sestavi poročil ih kateri člani bi bili sposobni in vredni voditi organizacijo v letošnjem letu. Na teh sejah bodo tudi določili, kdaj bodo letne skupščine Važno je namreč, da bodo te dobro pripravljene, ne le da bi bile zaradi formalnosti Na letne skupščine občinskih organizacij vojaških vojnih invalidov bodo šli tudi okrajni odborniki, da bodo pojasnili pomen novega ustavnega zakona in druge spremembe v naši družbeni ureditvi in gospodarstvu, kakor tudi razne uredbe in odredbe, ki se tičejo neposredno invalidov Poleg tega pa bodo lahko odgovarjali tudi na razna nejasna vprašanja, predvsem kar se tiče zdravljenja v zdraviliščih in podobno. Pomagali bodo reševati tudi razne težave, ki se morda pojavljajo v posameznih organizacijah. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o tekmovanju v čast III. kongresa Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije. Obenem so napovedali tekmovanje okrajnima odboroma Zveze vojaških vojnih invalidov v Ljutomeru in Ptuju. Tekmovali bodo v pripravah letnih skupščin občinskih organizacij, za izboljšanje dela, v zbiranju naročnikov za svoje glasilo Invalidski vestnik, v prostovoljnem delu za koristi lastne organizacije in skupnosti, v reševanju socialnih vprašanj invalidov, vojnih vdov in vojnih sirot ter v skrbi za zaposlilev svojih Članov. S tem tekmovanjem bodo seznanili vse organizacije po občinah že na sejah dosedanjih odborov in na letnih skupščinah. Tekmovanje se začne takoj in bo trajalo do konca aprila, ker bo v začetku maja že kongres. Letne skupščine Zveze vojaških vojnih invalidov so se po občinah že pričele. V Dobrovniku so imeli skupščino že 1. februarja, ki je uspela kar zadovoljivo. V Bogojini in Turnišču pa jih pripravljajo za prihodnjo nedeljo. Predsednik FLRJ Tito pozdravlja gosp. Stefanopulosa POMOČ FRANCIJE JUGOSLAVIJI Francoska narodna skupščina je z ogromno večino glasov — 455 proti 107 — odobrila Jugoslaviji posojilo v znesku dveh milijard 480 milijonov frankov kot gospodarsko pomoč. Proti gospodarski pomoči naši državi so glasovali samo kominformistični poslanci. Občni zbor Gostinsko-trgovinske zbornice ljutomerskega okraja V Radencih se je vršil v zdraviliški restavraciji 1. redni občni zbor lani v avgustu ustanovljene gostinsko-trgovinske zbornice ljutomerskega okraja. Zbora se je udeležilo okrog 100 delegatov raznih podjetij. V zbornico Je vključenih po izpadu pekov, ki so se pridružili obrtni zbornici, 95 podjetij Zboru so prisostvovali tudi zastopnik republiške zbornice ter zastopnika zbornice iz Ljubljane in Maribora. Predsednik, podpredsednik ter tajnik so v obsežnih poročilih dali obračun in nakazali smernice za bodoče delo. V poročilih so se dotaknili vprašanja strokovnih kadrov, mnogo so razpravljali o pomanjkljivosti kontrole v podjetjih, o potrebi večje kulturne postrežbe, o nepravilni težnji nekaterih podjetij po dobičkarstvu, o delovnem času v trgovinah, o vprašanju socialistične trgovinske morale in sploh o problemih, ki naj doprinesejo k zboljšanju dela v trgovini in gostinstvu. Naši trgovci in gostinci se morajo zavedati, da delajo z družbenim denarjem. Predsednik zbornice iz Maribora je poudaril potrebo po močnejših komercialnih odnosih med podeželjem in mestom. Na zboru je bil sprejet predlog proračuna ter več drugih važnih sklepov. Med drugim sklep glede rednega plačevanja prispevkov. V Ljutomeru bodo pa gradili trgovski dom, ki naj bi bil do spomladi pod streho, zato apelirajo na pomoč vseh včlanjenih podjetij. Dom, v katerem bodo prostori za večja trgovska podjetja ter vajeniška šola, bo stal okrog 30 milijonov dinarjev. Za vzgojo nekvalificiranega gostinskega kadra pa bo v Radencih v najkrajšem času 14-dnevni seminar. -ik- Beseda podeželskega dopisnika „V vsako hišo naš domači list...“ Prekmurski podeželski ljudje so v čedalje večji meri povezani s čitanjem slovenskih časnikov. Število naročnikov raste iz dneva v dan. Kot poštar hi lahko to trditev statistično dokazal, nakar pa bi najbrž ugriznil v številke, ki so bolj na razpolago v službene svrhe, s čimer pa bi lahko koga ujezil. Posebno zimski čas nudi kmečkemu človeku dovolj prilik za čtivo. Ljudje po vsakokratnem prihodu pošte raznesejo časopise. Poštarji imajo v tem času polne roke dela, da zadovoljijo prošnjike. Ob nedeljah in praznikih pa kar navalijo na pošte. Najsi bo kakršenkoli dan v letu, nikoli nočejo ostati brez časopisov To je znamenje, da je že tudi naš preprosti človek posegel po zakladih kulture in ga zanimajo vsa dogajanja doma in v svetu Od političnega razvoja, gospodarskih nasvetov, kulturnih zapiskov do drobnih krajevnih novic; vse slastno sprejema, si širi duševno obzorje in bogati znanje. S pisanjem časopisa so zaposleni različni ljudje Enim izzvenijo besede umsko in sočno, pero preprostega dopisnika pa se zasuče bolj okorno. Vendar eni kot drugi si prizadevajo, da bi bilo pisanje poučno in vzgojno, brez trohice primesi laži. Prav gotovo vsakega dopisnika, ki si upa namočiti pero in napisati besede za javnost, preveva predanost do oblasti ter ljubezen do domovine in ljudstva. Ta dejstva želi prvenstveno ludi obdelovati. Ni lahko podeželskemu dopisniku prijeti za ročice pluga in zaorati v pisanje krajevnih dogodkov. Ne bo domneva, temveč stvarnost, da prav tam, kjer ima pokrajinski časopis dobrega krajevnega dopisnika, je tudi število naročnikov neprimerno večje Da pa lahko tak dopisnik prisluhne vsem krajevnim dogodkom in jih pridno priobčuje, je potrebna trdna povezava, ki pa mu ni vedno dana. Bodisi da je s poklicnim delom preveč zavoslen ali pa krajevni činitelji nanj niso pozorni. Zato ne bi bilo napak, ako bi ga pri službenem delu malce razbremenili Od časa do časa pa naj bi tudi uredništvo sklicevalo konference z dopisniki, na katerih bi le-ti dobivali koristne napotke za delo. V tednu knjige, v teh dneh, ko pretehtavamo našo kulturno moč in zalivamo rast z novimi doprinosi, ne bo odveč, ako se spomnimo tudi »Obmurskega tednika« z željo, da najde pot v sleherno prekmursko hišo, saj je po načinu pisanja našim ljudem najbližji. Pi-Jo VREMENSKA NAPOVED za čas od 12. do 19. februarja Okrog 12. februarja sneg. V naslednjih dneh jasno in izredno hud mraz Okrog 18 februarja lahen sneg in popuščanje mraza. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK M. Sobota, 13. februarja 1953 Če da emo, imamo pravico povedati: Želimo si vsebinsko dobrih, lepo opreml enih in cenenih knjig Tudi na področju ljutomerskega okraja je v zadnjih letih občutno padlo število naročnikov Prešernove knjižnice; po nepopolnih podatkih smo imeli leta 1950 nad 3000 naročnikov, lani pa okrog 800. Vzroke za tako nazadovanje je treba iskati v slabem izboru knjig, ki jih je Prešernova knjižnica posredovala svojim naročnikom, pa tudi v nezadostnem in često neučinkovitem agitacijskem delu, ki je bilo prepuščeno zgolj knjižni ustanovi. Tako je v zadnjih letih izdajala take knjige, ki so bile bralcem že več ali manj poznane, ker so zagledale svet že v drugih Izdajah naših založb. Tudi izdajanje knjig v različnih formatih in njihova oprema nista povsem zadovoljila večine zahtevnejših bralcev. Treba je povedati, da so tudi naši kmečki ljudje pričakovali od Prešernove knjižnice, da jim bo posredovala najboljša književna dela, ki so se porodila na domačih tleh v gigantskem boju za preobrazbo naže dežele, in dela tujih naprednih pisateljev in mislecev. Ta pričakovanja se jim žal niso docela uresničila. Zato so z zadoščenjem sprejeli vest, da bo skrb za dobro in lepo knjigo prešla v roke družbene organizacije — snujoče se Prešernove družbe. Na pobudo okrajnega frontnega vodstva Je bil pred kratkim imenovani iniciativni odbor za Prešernovo družbo. V njem so Zastopniki naših množičnih organizacij in kulturni delavci, ki so že po prvem delovnem pomenku odšli v naša podjetja in zadruge in začeli pridobivati nove člane. Med prvimi, ki so vzidali svoje opeke v temelj nove družbene organizacije, so delovni kolektivi, ki so se vpisali kot ustanovni ali podporni člani in prispevali: Splošno trgovsko podjetje Ljutomer 25.000 dinarjev; Okrajni odbor Osvobodilne fronte Ljutomer 25.000 dinarjev; Podjetje »Mlekopromet« Ljutomer 25.000 din; industrijsko podjetje »Konfekcija« Ljutomer 25.000 din; kmetijsko gospodarstvo Podgradje 25.000 din; Okrajni ljudski odbor Ljutomer 25.000 din; Slatinsko podjetje Radenci 25.000 din; Okrajni odbor Ljudske prosvete 25.000 din; Vinogradniško posestvo Radgona 25.000 din; kulturno umetniško društvo »Ivan Kaučič« Ljutomer 5000 din; Vinarska zadruga Ljutomer 10.000 dinarjev; Sindikalna podružnica državnih uslužbencev OLO Ljutomer 5000 din; okrajno podjetje »Slikoplesk« Ljutomer 5000 din; občinska mizarska delavnica Ljutomer 5000 din in Trgovinsko-gostinska zbornica 5000 din. Vsote že dosedaj vplačanih članskih deležev presegajo četrt milijona din. Imenovanim kolektivom pa se bodo v kratkem pridružili; kmečka delovna zadruga »Berce« Ivanjkovci, gradbeno podjetje OZZ Ljutomer, Obrtna zbornica Ljutomer, državno posestvo Jeruzalem, Društvo učiteljev in profesorjev Ljutomer, Tovarna usnja Ljutomer, podjetje »Les-Kurivo« Ljutomer, Remontno podjetje Ljutomer in »Živinopromet« Ljutomer. Člani odbora so na drugi seji sklenili, da ne bodo odnehali, dokler ne bodo obiskali zadnjega podjetja, zadruge in ustanove ter Jih pridobili za članstvo v Prešernovi družbi. Že sedanji uspehi kažejo, da naši ljudje razumejo potrebe po širjenju naše lepe slovenske knjige na podeželje, da so pripravljeni za te knjige tudi nekaj žrtvovati. Sodeč po izjavah vodilnih tovarišev v tem odboru, bo ljutomerski okraj prispeval Družbi nekaj nad pol milijona din in ji tako pomagal, da bo v prihodnosti uspešno opravljala svoje vzgojno poslanstvo z izdajanjem cenenih, toda vsebinsko bogatih in lepo opremljenih knjig. Tako bo ustregla našim delavcem in zadružnikom, ki so v zadnjem času, ko so se na svojih sestankih pogovarjali o Prešernovi družbi, povedali svoje želje: če dajemo družbi, imamo od nje pravico zahtevati, da nam to povrne z dobro knjigo po ceni, ki bo dostopna vsakemu povprečnemu bralcu. V prihodnjih dneh bodo člani odbora obiskali tudi občinska središča in se tamkaj posvetovali s predstavniki množičnih organizacij. Vsaka občina bo imela svojega poverjenika, ki naj bi na svojem področju organiziral mrežo zaupnikov v množičnih organizacijah in društvih in po njih pridobival redne člane Prešernove družbe. Ne smemo namreč zamižati pred dejstvom, da si je letos Prešernova knjižnica s tem, da je zakasnila izdajo koledarja in ostalih knjig, omajala zaupanje pri svojih naročnikih. Zato se bo treba zelo potruditi, da ji vrne dober glas, ki ga je imela prva leta po osvoboditvi. Najboljšo pot do uspehov pa bo nova družba našla v izdajanju dobrih knjig. S. K. NOVI USTANOVNI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE Delavski svet mineralnega podjetja Slatina Radenci je na zadnji seji razpravljal o samoupravljanju podjetij ter o tarifnem pravilniku, ki ga je dokončno sprejel in potrdil. Soglasno so tudi sklenili, da pristopi podjetje v Prešernovo družbo kot ustanovni član z deležem 25.000 dinarjev. TVD „Part zan“ v Soboti je naredil velik korak naprej Na zadnjem občnem zboru TVD Partizan, ki je bil v ponedeljek zvečer, so ugotovili, da Je preteklo leto društvo premagalo začetne težave in je doseglo precejšnje uspehe. Poleg raznih nastopov, od okrožnega zleta, na Prekmurskem tednu in več manjših, se je društvo tudi številčno pomnožilo. Zato si je priborilo v tekmovanju četrto mesto v Sloveniji. Posebno so se pomnožile vrste telovadečih članic, k čemer so največ prispevale delavke tovarne perila Mura v Soboti, katerih telovadi kar 40. Vseh članic pa Je že nad 100. Tudi število telovadnih ur se je povečalo od 8 na 13 tedensko. V društvu pa telovadi še vedno največ šolske in dijaške mladine, a premalo vajencev. Občni zbor je ugotovil, da je vaditeljski kader svoje naloge v glavnem dobro opravil. Pomanjkljivo pa je bilo delo neka- terih članov upravnega odbora in sicer onih, ki bi morali skrbeti tudi za kulturno-prosvetno vzgojo. Z boljšo organizacijo dela, če bi vaditeljski kader opravljal tudi vzgojne naloge, bi se ta napaka dala omiliti. Kajti težko je ločiti telesno vzgojo od kulturne vzgoje, prav tako tudi vzgojitelje. Sicer pa se je to vprašanje pojavilo po vseh društvih v Sloveniji, ne le v Soboti, ker so imeli skoraj povsod približno enako organizacijo dela. Letos se bo izboljšalo. Ob zaključku so sprejeli sklepe in načrt dela za letošnje leto. V teh je posebno poudarjeno, da bo TVD Partizan v Soboti pomagal ustanavljati in vzgajati podobna društva tudi na vaseh. Zato je zaželeno, da bi letos priredili v Soboti tekmovanje najboljših iz vsega Prekmurja, kar lani ob Prekmurskem tednu ni uspelo v celoti. Beseda naših bralcev Ali nebi kazalonadaljevati začeto delo Potrebo po vaškem domu je čutilo prebivalstvo na Vanečih že od nekdaj. Gotovo pa ta potreba ni bila nikoli tako velika kakor sedaj. Pred vsakim vaškim sestankom se sklicatelji sprašujejo, v katerem prostoru naj bi bil, kar povzroča težave in nezadovoljstvo. Prizadeti ostro občutijo, kako potreben bi bil na Vanečih zadružni dom. Leta 1949 so imeli vaščani lepo priložnost zgraditi zadružni dom, toda, žal, ostalo je le pri temeljih. Krediti, ki s obili namenjeni za gradnjo, so splavali po vodi, material, ki je raztresen okrog gradbišča, pa uničujejo naravne sile. Te ga bodo tudi uničile, če se ne bodo našli ljudje, ki bi to preprečili. Zamisel gradnje je takrat sprožilo nekaj delavnih frontovcev, ki so želeli s skupnimi močmi uresničiti stare želje vaščanov. Pripravili so material in začeli graditi. Bojazen, da bo v zadružnem domu tudi skupni kotel, ki so Ji nasedli ljudje, je zmanjašla voljo do gradnje, zato uspeh ni bil tak, kot bi bilo želeti Vodstvo, ki se je nekaj- krat menjalo, ni znalo pridobiti vaščanov, zato je največkrat delal vsak za sebe in brez posebnega napora. Zadnji upi, da bi dogradili zadružni dom, so propadli, ko so si zamislili »vodilni« vaški možje, da bi bilo dobro, če bi naredili gasilsko mlako. Z gasilsko mlako so zavrti delo pri zadružnem domu, ker so mu odtegnili delovne moči. Tako je na gradbišču delo popolnoma zastalo. Ne bi navajal, koliko denarja je šlo v razne žepe, ki je bil namenjen za gradnjo, znano pa je, da so biti »vodilni« po končanem delu pri gasilski mlaki v dobrem finančnem položaju. To je bilo dobro znano tudi gasilski zvezi, vendar ta ni upala vzdramiti vanečkih »vodilnih« mož. Gasilska mlaka ne koristi nikomur, razen nekaj kmetijam, ki so blizu. Vsi drugi vaščani Jo lahko le gledajo. Medtem pa ne more nihče zanikati, da bi zadružni dom koristil vsem vaščanom. Sicer pa tako menijo sami vaščani, ko se več ne bojijo skupnega kotla v zadružnem domu. Toda material in temelji zadružnega doma propadajo in čakajo na ljudi, ki bodo započeto delo nadaljevali in mu dali dokončno obliko. Pri pogledu nanj se vaščani spominjajo truda, ki so ga vložiti v opravljeno delo, katero doslej ni prineslo nobenih koristi. Zato ugibajo, če ne bi kazalo nadaljevati. Gotovo se bodo našli sposobni ljudje, ki bodo pripravljeni prevzeti vodstvo in nadaljevati gradnjo. Nihče ne more trditi, da na Vanečih ni takih ljudi, čeprav zaenkrat še oklevajo. Kajti lahko so prepričani, da jim bo sledila velika večina vaščanov, če že ne vsi. B S. Se o gasilskem društvu v Domajincih Ker je Obmurski tednik v eni zadnjih številk poročal, da je gasilsko društvo v Domajincih eno izmed najslabših v okraju, bi rad pojasnil nekaj stvari. Res je PGD v Domajincih zelo slabo, saj je od 40 članov prišlo na občni zbor le 13, ostali navzoči ljudje pa niso bili gasilci, temveč so prišli le poslušat. Tega pa niso krivi člani, saj mnogi niso niti vedeli za občni zbor temveč je temu krivu dosedanje vodstvo. Na občnem zboru je hotelo vodstvo prikriti dejansko stanje z lepimi poročili. Tako je predsednik društva poročal, da je društvo imelo več sestankov, čeprav ni sklical nobenega. Poveljnik je poročal, da je večkrat skliceval sestanke, a člani niso hoteti priti; tega pa ni omenil, kolikokrat sam ni prišel in so se člani razšli brez sestanka. Tudi podpoveljnik ni izpolnjeval svojih dolžnosti, čeprav je prejel od društva, zato ker je bil na tečaju podčastni- kov, 2500 dinarjev. Sedaj pa je pozabil na gasilsko društvo. Niti se ni hotel udeležiti seje podčastnikov na Okrajni gasilski zvezi v Soboti, češ da to ni njegov kruh. Zakaj pa je šel na tečaj? Sekretar društva je v začetku občnega zbora prikrival napake upravnega odbora. Ker pa so se vsi izgovarjali in bi nazadnje vsa krivda obležala na njem, je povedal, kdo so krivci. Krivda za tako pomanjkljivo delo torej ni pri članih, temveč pri vodstvu. Toda, ali bo društvo letos bolje delalo? Na to zaenkrat ne bi mogel odgovoriti, ker je zelo dvomljivo, da bi tak občni zbor lahko izbral dobro vodstvo. Peščica članov ni mogla izbrati v vodstvo najboljših. Stanje se bo popravilo le takrat, če bodo člani pazili, kako bo odbor delal in bodo sami zahtevati sklicanje sestankov in razprave o delu. Gasilec. Naročniki, in bralci preberite! Prihodnja številka »Obmurskega tednika« izide v povečanem obsegu — na šestih straneh s prilogo! Pridobivajte nove naročnike! Naslove novih naročnikov javljajte sproti na upravo lista, da bomo vsem novim naročnikom lahko takoj dostavili naslednjo številko. V prihodnji številki bomo podrobneje poročali o novih uspehih naše akcije »Februar — mesec Obmurskega tednika.« Kolikor več bo novih naročnikov našega lista, toliko obsežnejši in boljši bo, zato ne pozabite na naše geslo: »OBMURSKI TEDNIK V SLEHERNO PREKMURSKO IN PRLEŠKO HIŠO!« Občinski odbori OF! Mladina! Žene! Gasilci! Tekmujte, kdo bo pridobil več novih naročnikov za domači list! POPLAVE SO ZAHTEVALE VEČ tisoč Žrtev Hud vihar, ali kakor mu rečejo, ciklon je povzročil v Holandiji, Belgiji in južni Angliji toliko škode in zahteval toliko človeških žrtev, da že dolgo ne pomnijo podobne nesreče. Na Holandskem so izselili iz prizadetih in ogroženih pokrajin 50.000 prebivalcev. Doslej so ugotoviti okrog 1500 mrtvih, mnogo ljudi pa še pogrešajo. Voda Je uničila tudi okrog 35.000 glav živine in okrog 6 odstotkov vse obdelovalne zemlje Tudi v Belgiji in Angliji je bilo precej žrtev in mnogo škode. Organizacije Rrdečega križa iz raznih držav so poslale pomoč ponesrečencem. Pomagajo pa tudi državne oblasti prizadetih držav in razne organizacije. Telovadnica društva „Partizan“ v Apačah V dopisu »Kako se razvija društvo Partizan v ljutomerskem okraju« je med drugim rečeno, da hoče upravnik KDZ Apače napraviti v novo dvorano zadružnega doma pritrjene stole, da člani Partizana ne bi mogli v njej telovaditi. K temu dajemo sledečo obrazložitev: Društvo Partizan ima telovadnico v razredu osnovne šole, ki je doslej neizkoriščena. Z majhno adaptacijo pa bi se dal urediti tudi drugi prostor v bivšem mladinskem domu. O dvorani zadružnega doma pa se ni na ustanovnem občnem zboru, ki je bil pred kratkim, govorilo, da bi služila za telovadnico, temveč da bi društvo Partizan priredilo na pustno nedeljo zabavo s plesom. Proti temu, da bi se dvorana zadružnega doma uporabljala za , razne zabave in popivanja, pa ni nastopil le predsednik, temveč je tako sklenil zbor zadružnikov 23. decembra 1952. Zadružni dom je dogradila KDZ »Edvard Kardelj«, ki je najela za to potrebni kredit, ki znaša okrog 3 milijone dinarjev. Zato naj iz doma veje duh kulture. Zadružniki ne bodo nikoli ovirali društva Partizan, če, bo, v domu nastopilo z raznimi igrami in kulturnimi prireditvami ter ob raznih praznikih. Ko je bila dvorana zadružnega doma urejena, je zadruga nabavila kinoprojektor v tovarni »Iskra« v Kranju, ki bo v kratkem, montiran. Zato si zadružniki KDZ pri držujejo pravico nabaviti v dvorano primerne stole. S tem pa ne bo oviran kulturnoprosvetno razvoj. To pa ne bo služilo le zadružnikom, temveč ljudstvu vse Apaške kotline. Prečitano na zboru članov KDZ, dne 19. januarja 1953. GASILSKA OBJAVA Občni zbori PGD bodo: 17. II. ob 13. uri v Dokežovju, Ižakovcih, Melincih, Gor. Bistrici in Bratoncih; 16. II. ob 8. uri v Dankovcih in Kuštanovcih. Vsa PGD pozivamo, da se pripravljajo na skupščino OGZ, ki bo 3. III. 1953. OGZ Sobota. V spomin velikemu poetu in mislecu -Francetu Prešernu Vel častna proslava v Ljutomeru Ljutomer je v preteklem tednu zabeležil več kulturnih dogodkov, ki so privabili množico mestnih prebivalcev in okoliških ljudi v prostorno dvorano kulturnega doma. Pa naj so bile to uprizoritve Župančičeve umetnine »Veronike Deseniške«, zanimivo predavanje profesorja Stražarja, ki je kot gost iz Maribora v svojo temo »France Prešeren in njegove zasluge za slovensko kulturo« vpletel toliko lepih misli, da so bili navzoči poslušalci naravnost ganjeni, in jo zaključil s prozaičnim slavospevom velikemu in nesmrtnemu preroku, čbeličarju in kulturnemu velikanu, ali pa skrbno pripravljena in z bogatim kulturnim programom nasičena proslava, ki smo jo doživeli preteklo soboto. Prostorna dvorana je bila vsikdar nabito polna Na proslavi je kot recitator in posredovalec vmesnih dialogov, ki so nastali pod peresom mladinskega pesnika Manka Golarja, sodeloval režiser ptujskega gledališča tovariš P. Malec, ki je 600 ljudi na Štirih predavanjih LJUDSKE UNIVERZE V LENDAVI Na četrtem predavanju Ljudske univerze v Lendavi je predaval ing. Koloman Cigit »O izvoru religije«. Tudi topot se je predavanja udeležilo okrog 150 ljudi. V Lendavi so vsa letošnja predavanja LU dobro obiskana, kar dokazuje, da je izbira posameznih tem predavanj zadovoljiva, pa tudi vsa predavanja so bila dobro pripravljena in podana Ljudje poslušajo ono, kar jim je koristno in od česar nekaj pridobijo. Prešernovim umetninam — »Krst pri Savici«, »Nezakonska mati«, »Luna sije« itd. — dodal še svojo umetnino sproščenega, duhovitega in očarljivega podajanja. V svojih besedah je pred poslušalci oživel burne dogodke, zapisane v Prešernovih umetninah, za hip je priklical samega Prešerna. Pridno so mu pomagali tudi pionirji-recitatorji z nižje gimnazije, moški pevski oktet, pionirski pevski zbor in orkester kulturno umetniškega društva »Ivan Kaučič«, ki so publiki v pesmi, besedi in glasbi posredovali nekaj kristalov iz bogate Prešernove zakladnice. Burno pozdravljena je zapustila oder tudi solistka Seršenova, ki je ob spremljavi orkestra zapela »Nezakonsko mater«, umetnikovo izpoved o ljubezni do matere. Da končamo: take proslave še letos nismo doživeli, pričakujemo pa, da vendarle ni bila zadnja v letošnji kroniki domačih kulturnikov. ... IN PRI VIDMU OB ŠČAVNICI so se dostojno oddolžili spominu na velikega Prešerna. Na proslavi je poleg domačinov nastopil tudi komorni zbor iz Maribora. Ljudje so z veseljem pozdravili nastopajoče goste, ki so dali prireditvi še bolj svečano obeležje. ... V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU so občani do zadnjega kotička napolnili prosvetno dvorano v zadružnem domu. Na svečani akademiji, posvečeni spominu na Franceta Prešerna, je po govoru tovarišice učiteljice, ki je v jedrnatih besedah opisala dogodke in revolucionarno gibanje v dobi, ko je živel veli- kan slovenskega ljudstva, je nastopil moški pevski zbor, pionirji-gimnazijci pa so recitirali umetnikovo pesem »O Vrba...« Slovesnost je zaključil tamburaški zbor, ki je v zadovoljstvo publike zaigral nekaj skladb. -nik KULTURNI ZAPISKI Prešernove proslave v M. Soboti Sobočani so se spomnili velikega pesnika s tremi prireditvami, minulo sredo, četrtek in v petek. Člani MKUD »Dane Sumenjak« s soboške ekonomske srednje šole so priredili uspel večer s pestrim sporedom recitacij, plesov in enodejanko »Berite novice«. Posebno telovadna točka je ugajala, dober vtis pa sta naredila tudi oba belokranjska narodna plesa. Predstavil se je tudi mladinski ženski zbor pod vodstvom prof. Hartmana. Naslednji večer — v četrtek — se je predstavil občinstvu SKUD »Stefan Kovač«, s koncertom orkestra, mešanega in ženskega zbora. Orkester Je pokazal vidn korak naprej. Izvajal je zelo zahtevni skladbi: Andante P. I. Čajkovskega in Schubertovo uverturo Rozamunda. Dirigiral je prof. Daniel Grum. Mešani in ženski zbor društva sta izvajala spored narodnih in umetnih pesmi in nekaj prekmurskih narodnih. Poslušalci so s presenečenjem sprejeli prekmurske narodne — prvič javno izvajane (končno se je le našel nekdo, ki zbira in prireja našo prekmursko narodno pesem!). Poznajo pa se predvsem v našem zboru spremembe: novi obrazi — novi glasovi. Zato Je ob uspelem koncertu zbora treba izreči dvakratno priznanje požrtvovalnemu pevovodji prof. Močanu. Nadvse prijetno presenečenje (vsaj v prvem delu) pa so pripravili Sobočanom člani MKUD »Štefan Cvetko«, dijaki soboške gimnazije. S tako razlago Prešernovih del postane veliki pesnik še bolj dostopen in razumljiv slehernemu, še tako preprostemu človeku. Tudi pionirski zbor pod vodstvom prof. Hajnška se je dostojno predstavil. Prireditve v počastitev velikega pesnika Prešerna so bile tudi drugod po Prekmurju, najuspelejše v Beltincih, v Lendavi, Gradu in drugod. Bitenc, učitelj iz Lendave. Vlogo Je dobro rešil in navdušil gledalce Tudi tovariša Štefanič in Ježek sta uspela v svojih vlogah. Zasluženo priznanje pa gre vsem igralcem, gledalci so to sami potrdili. Ti dve prireditvi ponovno dokazujeta, kako zelo si Lendavčani želijo takih in podobnih prireditev. V sosednjem Mostju pa so v nedeljo uprizorili igro »Glavni dobitek«. Prireditev je bila v osnovni šoli. Kaže, da se je tudi v Mostju kulturno-prosvetno delo razgibalo. DVE KULTURNI PRIREDITVI V LENDAVI Zadnjo soboto in nedeljo so se Lendavčanom predstavili člani SKUD Lendava z Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. Lendavčani so dvakrat napolnili dvorano Triglav. Uprizoritev je dobro uspela. Igralci so s svojim nastopom ponovno pokazali svoje znanje in sposobnosti. Posamezne vloge so bile posrečeno razdeljene. V glavni vlogi Scapina se je predstavil tov. Rudi „Veronika Deseniška“ na ljutomerskem odru Po daljšem odmoru so se nam predzadnjo soboto zopet predstavili igralci dramske skupine kulturnoumetniškega društva »Ivan Kaučič« z Župančičevo »Veroniko Deseniško«, ki je do sedaj doživela že tri uprizoritve. Ta »visoka pesem« Župančičeve muze je dokaj trd oreh za amaterske skupine. Zato smo tembolj nestrpno pričakovali napovedano uprizoritev, ki pa nas je prijetno presenetila. Skoraj nismo mogli verjeti, da se sučejo na odru domači igralci, kajti vzdušje v dvorani je bilo tako, kot da se dogaja nekaj posebnega. In v resnici se je. Dramo je režiral kot gost tovariš Peter Malec, režiser Okrajnega gledališča iz Ptuja. Z veščo roko je znal sijajno rešiti vse probleme tega odrskega dela, tako da je dogajanje potekalo brez daljših odmorov. Kritično besedo bi našel le za izgovorjavo. Srbi pravijo: »Govori glasno in jasno, da te razume celi svet!« To bi priporočal skoraj vsem igralcem, ki so to- krat nastopili Kar se tiče slovenščine, je bila izgovorjava dokaj dobra, gledalce pa sta precej motila pretiho govorjenje in požiranje končnic. Kljub temu smo bili veseli, da je bilo to težko odrsko delo oživljeno tako, da je pomenilo dostojno oddolžitev Župančičevemu tekstu. Kako pogreša ljutomersko občinstvo ravno take prireditve, je videti po tem, da so bije vstopnice za vse tri predstave razprodane. To naj bo spodbuda za naše dobre igralce — amaterje. Tudi za manj disciplinirane! Rad bi povedal še besedo o naših gledalcih. Marsikateri gost, ki je nastopil na našem odru, nam je izrekel priznanje: »V Ljutomeru pa imate disciplinirano občinstvo ...« Toda tokrat? Ne vem. ali go bili gledalci tako ravnodušni, ali pa jih igralci niso zadovoljili... O tem bi se dalo razmišljati, vendar razmišljajmo vsi — tudi občinstvo. Bodimo na prireditvah sodelavci in dajmo primemo priznanje tistim, ki so dneve in M. Sobota, 13. februarja 1953 Stran 3 Kako bomo volili poslance v Zvemo ljudsko skupščino Izdelan je načrt zakona o volitvah ljudskih poslancev v Zvezno ljudsko skupščino (Zvezni svet in Svet proizvajalcev). Ob koncu februarja ga bo že lahko sprejela Ljudska skupščina, ki bo potem tudi razpuščena in bodo razpisane nove volitve, ki bodo bržkone 24. maja, v Zvezni svet in, kakor je nameravano, tudi v republiške svete. Volitve v svete proizvajalcev bi bile najkasneje 8 dni po izvolitvi zveznega in republiških svetov. V primeri s prejšnjimi volitvami v ljudsko skupščino prinaša ta načrt nekatere spremembe. Gotovo je največja sprememba to, da bomo volili svet proizvajalcev, ki ga doslej nismo imeli. Po en ljudski poslanec v Svet proizvajalcev se bo volil na 70.000 prebivalcev. Manjši okraji se bodo morali združiti po dva ali več v en volilni okraj, če en sam nima potrebnega števila prebivalcev, da bi lahko izvolil poslanca. Volišča za volitev poslancev v Svet proizvajalcev niso ista, kakor za poslance v Zveznem svetu. Ta volišča bodo v posameznih gospodarskih organizacijah. Na enem volišču bo glasovalo približno 500 volivcev, pri čemer se za vsako gospodarsko podjetje ali ustanovo, v kateri je zaposlenih najmanj 25 delavcev in uslužbencev, odnosno v vsaki kmetijski zadrugi, v kateri je najmanj 25 zadružnikov, osnuje posebno volišče. Kandidaturo more predložiti najmanj 100 proizvajalcev iz vseh gospodarskih organizacij. V Zvezni svet se bo volil po en poslanec na 60.000 prebivalcev. Volitve bodo po volilnih okrajih, ki bodo po pravilu zavzemali področje enega administrativnega okraja. Veliki okraji se bodo razdelili na dva ali več volilnih okrajev. Manjši okraji, ki nimajo 40.000 prebivalcev, pa se bodo združili s sosednjimi v skupen volilni okraj. Za Zvezni svet more predlagati kandidaturo za ljudskega poslanca v okrajih in mestih skupina 100 volivcev. To omogoča, da kandidira v volilnem okraju več ljudi za ljudske poslance. Izvoljen bo tisti, ki dobi največ glasov. Glasovalo se bo z glasovnicami, na katerih bodo označeni kandidati po vrstnem redu, kakor so bili prijavljeni volilni komisiji. Oba sveta ljudske skupščine bosta štela 566 poslancev. Po posameznih republikah pa bodo izvolili v Zvezni svet: v 'Srbiji 116, v Hrvatski 66, v Sloveniji 24, v Bosni in Hercegovini 48, v Makedoniji 21, v Črni gori 7. Poleg teh vsaka republika še po 10 poslancev in Vojvodina 6 ter Kosovo in Metohija 4, ki jih bodo izvolila določena predstavništva. K tem je treba dodati še 230 poslancev v Svet proizvajalcev in še enega iz Črne gore, ki po ključu ne bi imela nobenega zastopnika v obrtništvu. Radgonski ,,Partizan“ je izvedel telovadno akademijo Zadnjo nedeljo je izvedlo radgonsko telovadno društvo Partizan kar uspelo akademijo. Nastopili so vsi oddelki telovadcev in telovadk v desetih točkah. To je tembolj razveseljivo, ker do nedavnega nismo slišali prav ničesar o delu tega društva. Akademijo Je pričela ženska deca, ki Je z ljubkimi vajami pridobila simpatije gledalcev. Dobro so se odrezale tudi mladinke, čeprav bi bilo treba več skladnosti. Menda je bilo za vaje premalo časa, kajti vrsto so tvorile večinoma dijakinje nižje gimnazije, ki so bile ta čas skoraj vse na počitnicah. Precej pozornosti so zbudile tudi pionirke z obroči; vaja je bila razgibana in pestra. Kmalu za tem so nastopili člani na drogu, od katerih je bil, kot kaže, samo en domačin; ostali so gostovali iz Sobote. Člani niso pokazali mnogo; morda bi bilo bo- lje, če bi se pri vajah posluževali lažjih stvari. Tako pa Je ostalo skoraj vse premalo izdelano. Prav gotovo je bil nastop članic najuspešnejša točka. Telovadile so skladno in njihovi gibi so bili do dobre mere izdelani Člani s prostimi vajami so želi manj uspeha kot članice. Na bradlji so se uveljavile članice iz Sobote. Čudno, da se ne najde v Radgoni vsaj ena, ki bi reševala čast telovadk na orodja Člani na bradlji so bili nekoliko boljši kot na drogu. Večina tovarišev je bila iz Sobote. H koncu so nastopili še mladinci iz Sobote Izvajali so parterno telovadbo Ob neki priliki smo videli, da zmorejo nekaj takega tudi mladinci iz Radgone in bi tudi lahko nastopili. Na splošno je akademija uspela in bi jo želeli še videti! -rko Kakor si boš postlal, tako pa boš ležali Prijatelj naš dragi, odloči se, odloči, k nam stopi in si novo spalnico natočil MESTNO MIZARSKO PODJETJE LJUTOMER Ali že veš? ... da smo prevzeli posle »Invalidskega podjetja — mizarstvo in kolarstvo — Ljutomer«. Cenjene stranke, ki so naročile pohištvo v omenjenem podjetju, naprošamo, da se oglase v naši pisarni. Tudi pri nas jim bomo ustregli! ... da izdelujemo pohištvo vseh vrst: od najpreprostejšega do najmodernejšega funiranega pohištva — po željah. Prevzemamo stavbena dela. Izdelujemo opremo za kino dvorane, prosvetne domove in ljudske odre, za šolske prostore, pisarne, izdelujemo okna, vrata, stopnišča in še marsikaj drugega. ... da so naši izdelki kakovostni, da jih prodajamo po konkurenčnih cenah. ... da kupujemo mehki in trdi les po najvišjih dnevnih cenah. ... da sprejmemo v službo več strokovno sposobnih pomočnikov, ki so že odslužili vojaški rok. Naši izdelki se sami hvalijo! PISMA VÜJECA BALAŽA Z VUJDRIMLAKE Človik bi na toton plantaven sveti že fčista lehko živa, či nebi bio teko totih preklemanih skrbi. Mene že tü no tan presneto mantrajo no žmikajo, dosti meje pa najbrže tistega, keri tan f svetih Ivajncih guni štacün kmečke zadrüge, ven si je z malega magacine polek štacuni naprava fajn hiško, ka hodi met delon leži svojo mlado staro glejat, po sol, žajfo, kofe no drüge reči pa leče rat v drügo kučo. Tan pa jih pre vüra jako skrbi. Na staro leto. dere so novega čakali, je loto nekin pol vüre prle prilo kak drügin Zaj pa ne vejo, kerin je prišlo praf, korin ne. Veke skrbi so meli to etan požiniki v Stavešincih z letošjin debelin snegon. Dere so pokopali starega Fekoja z Očéslavec, te so jega — ne Fekoja, peč pa snek — dumu gredečki z nosom doj s ceste rivali. Nič maje se ne skrbijo vsi tisti tan okolik Radgone, keri kan kakšo pismo pošlejo — pa prat za prst (čista zabadaf, ven pride pismo že f štirih dnevih celih pet peških vür daleč tijanta na Gorno Sčavnico. Najbrže gre pošto prek visokoga Janešperga pa se fstavla pr tisti küči, na keri je še zaj napisano Kaathaus, te pa je f hujdih skrbeh, ali se je morti ne že f sosedno Afstrijo zaletela. Peson v Radgoni se godi najbole f celen okraji, ven se jin f toti hujdi zimi ne treba nič skrbeti, ge do se stepll. To lehko napravijo skorok f fseh oštarijah, pr Fišari no pr Sloni, pr Brlani pa celo lehko skoz okno skažejo, kak če bi meli te vaje za olumpijado. Enih skrbi pa so se tan v Radgoni srečno znebili — skrbi za lumpe, ta to no drüge tak nobi lidi. Preselili so jih fse f Centralne kajhe v Lotmerki, božne podgrajnske kajhe po so püstli otprte, te pa so jih lücki lidje tak fajn spucali, kak so najnč klüke ne ostale. Tistin zaporon zaj lehko pravijo otpori. V najvekših skrbeh pa je gvišno tisti človik tan z Mor- ščaka, ker se boji, ka bi bio tan no v Murski grabi preveč fačokof. Zato mi je na petih straneh svojega pisma nastoja celih 54 puc, čehov, bab no dedof, kerih bi so to pre ftegnilo pripetiti, či nebi un tak pazko meja, kak ma. Jas pa bi ga pita, ali je jemi morti što jegof prek odneso, ka nema ge zmetati Meni se vidi, ka je san leko vdarjeni na to, kaj ot drügih piše. Či san z dirka glejaš, ga vidiš tudi pofsodik indi. Tan nogi je duma človik z lesenin imenon no železnin auton, keri je etan na nekši veselici f Križovcih poskrbo, ka so tüdi mize no stoli plesali, pa je liden take lüšča, kak či bi f kakšen pogljenen pitališči prasce krma. Po künštni pre tata vl je z auton domu obbrna. Potlan pa je zavolo nekših püc f takših skrbeh bila. ka te ja še nazaj po je prpela. Te pa bi skorok f tisten debelen blati prst zadrüžno dumom vozna, kerega najbrž za poleti šparajo. Dosta bole si je gvišno svoje skrbi k srci gna. kak neki falati tan na Koštali, kere nekši lide še na opčinski seji fajn zagovarjajo. Dere gen ze ovi den enok ta spüsto, ka bi vida tole srečno farare, ten vido f Klüčarofcih človeka, kak je vlaka veki žakja krompira, nabermanega pot lückoj strehoj za boge hodile, pa ga je jako skrbelo, Počen de ga Vüptüji oda. — Pros skrbi pa to bil v nekši hiži, ge sen ven majnciko notri povohna, ven je bio tan dosta kolin no lidi — pod miloj paso meli plac sa mlako. Na Seniki to je nekši človik ot samih skrbi grozno po kečki čohlinta. Doba je ot sodnije ceglc, ka je pre na vüzen strela. Naj se nič ne skrbi sa kvantir! Pot lotmerškoj vüroj je zmiran kakši štibic prazen, celo zabadaf. Dere ze privlečeš tan gor na brek no pitaš za Kostajn, ga neš nisi najša, čiglih bi ga pr belen dnevi z lahternoj iska. Skrbelo me je, ali so ga ne morti te posekali. ven sen vide na fseh kučah no celo na pošti ime Tomaš. Te pa sen reke: Fitigot, stari Tomaš, keri se novega Kostaja bojiš! — Ne ven, morti sen se s ten pregreša prta totemi močnemi patroni — istina je, ka je po malen taka tema gratala, ka sen bila naürok f skrbeh, ali bon najša s tomašofsko-kostajnskih vulic ta prta rünčofskl visoki šoli! Te pa se mi je t hipi dvojno zasvetilo! Spota san se. ka sen bra, ka de saj enok mesec mrkna, zagledno pa sen tüdi veko luč no čüja neko cigütaje — v neki küči so mali gostüvaje — pres ženiha Kari je tan šteja jesti no piti, si je fse moga sobon prnesti — či se ga sploh pozvali. Tak so ble küharce tan prva skrbi. — Kaj sen te še vida no svetle, to ven bon v drügen pismi povoda. Vüjec Balaš. V soboto zvečer vsi na VELIKO PUSTNO MAŠKERADO v dom TVD „PARTIZAN“ v M. Soboti! dneve žrtvovali ves prosti čas, samo da so nam lahko posredovali tako težko dostopne kulturne dobrine. Ne bodimo kritiki, ker nam zato manjka potrebno znanje, marveč gledalci. In še nekaj. Če smo že ure in ure potrpežljivo sedeli in zasledovali dogodke na odru, zakaj ne bi mogli potrpeti še vsaj dve minuti, da bo padel zastor. Taka naglica ni spodbujajoča za nastopajoče Na prireditvah bodimo obzirni. Napravimo plemenito gesto svojemu bližnjemu — v našem primeru igralcem — in videli boste, da bodo naši amaterji-umetniki še z večjim veseljem delali v kulturnoumetniških društiv. Pa brez zamere. -kin. Mnenje enega izmed mnogih Glasbeni odsek kulturnoumetniškega društva »Ivan Kaučič« iz Ljutomera je pred dnevi razpisal anketo in se v njej z devetimi vprašanji obrnil do poslušalcev svojih koncertov. Ljutomerski glasbeniki so tako izrazili željo, da bi jim občinstvo povedalo svoje mnenje o glasbenih stvaritvah, ki naj bi prišle v prihodnosti v koncertne programe. Čeprav še zaenkrat ne moremo dati končne sodbe o izidu ankete, pa lahko povemo, da se je v omarici, ki nosi vabljiv napis, »Koncerti po željah«, nabralo precej odgovorov. Tokrat se ustavimo pri neznancu — ljubitelju glasbe, ki Je v anketno listo med drugim zapisal: Na vprašanje, kaj najraje posluša, je odgovoril: Rad poslušam godbe na pihala, petje In orkester. O solističnih koncertih pravi: Ti koncerti so pri nas prava redkost, zato jih bo treba v prihodnosti večkrat prirejati. Najrajši poslušam take solistične skladbe, ki jih izvajajo violinisti ob spremljavi klavirja. Po možnosti naj bi nastopali tudi solisti za violončelo. Koncerti: Menim, da bi bilo treba Izmenoma prirejati koncerte resne In lahke glasbe. Pa o sestavi programov: Že dosedaj ste lahko sestavljali programe, ki so ustrezali zahtevam ljutomerskega občinstva. V slučaju, da boste prirejali koncerte po željah na katerih bo prevladovala lahka glasba, bo treba dati resni glasbi svojo mesto na ostalih koncertih. O tem, kdaj naj bi nastopali učenci glasbene šole, je povedal: Učenci naj bi po možnosti nastopali pred semestralnimi in velikimi počitnicami. Svoje koncerte naj bi prirejali posebej za mladino in posebej za odrasle poslušalce. S takimi nastopi bomo učence vzpodbudili, da se bodo še bolj pridno učili. Napak pa bi bilo učencem dopuščati, da si sami izbirajo program. Tudi pri Izbiri programa naj bi njihovi učitelji sodelovau z nasveti in tako opravili svoje vzgojno poslanstvo. Treba je ločiti plehkost od stvarnosti. Pri- poročam, da bi nad vsakim koncertom učencev prevzelo pokroviteljstvo neko večje podjetja, ki bi tudi materialno pripomoglo k čimvečjemu uspehu. In koncerti po željah: Ta predlog iz srca pozdravljam, vendar pa menim, da bo treba posvetiti vso pozornost sestavi programov V program ne kaže sprejemati stvari, ki nimajo z umetnostjo ničesar opraviti. Dojim se da se bo orkester ob vsakršnem programu prelevil v »Jazz« in tako izgubil tisto vzgojno vlogo, ki jo ima danes. Truditi se bo treba, da bodo koncerte obiskovali tudi delovni kolektivi. Prevelika individualnost bi lahko samo škodovala. Že zaradi tega, ker boste na takih koncertih pobirali vstopnino, sem mnenja, da naj bi naročniki za Izvajanje zaželenih skladb plačali lake nagrade, ki bodo omogočile vsakomur, da s svojimi željami sodeluje na koncertu. Kdor bo naročil težjo skladbe, naj plača več, kdor lažje, naj plača manj. Kako naj bi te koncerte imenovali: Menim, da naslov »Želeli ste — poslušajte« ne ustreza takim koncertom, saj bodo prav gotovo navzoči tudi taki poslušalci, ki svojih želja niso povedali. Jaz sem za naslov »Koncert vendre in solistične glasbo po željah«. Sicer pa: se bo kdo oglasil z morda umetnejšim predlogom, ki ga bo mogoče osvojiti. Na vprašanje, ali naj bi tudi učenci glasbene šole sodelovali na teh koncertih, je odgovoril: Ne bi priporočal. Menim pa, da naj bi učenci pogosteje nastopali na proslavah in drugih slavnostnih prireditvah. A odgovor na zadnje vprašanje »Kako izboljšati sodelovanje med godbeniki in poslušalci« se glasi: Orkester naj bi si izbral napovedovalca, ki bo s potrebno rutino napovedoval program. To bo zaželeno zlasti na koncertih po željah. Na publiko precej vpliva tudi to, da napovedovalec ni »gladek« pri svojem poslu, ki prav tako terja vajo. Ne bi priporočal, da napoveduje program dirigent, ki mora pri nastopih vendarle ostati »skrivnostna oseba« (Cipci, Hubad itd.), Poslušalce in izvajalce bi po mojem mnenju najbolje povezoval pristen humor, ki bi ga bilo treba vplesti v koncertne progrome. Ta humor pa naj ne bi se približal »veselemu teatru« ali radijskemu veselemu večeru. Ostal naj bi v mejah koncerta In še nekaj: Mislim, da se bo večina naših poslušalcev strinjala z mojim predlogom, da bi sposobnejši Člani orkestra več pisali v »Obmurski tednik« o programih In Izvajanih skladbah, predvsem pa o avtorjih sodobnejših glasbenih del. Vidite, naš nepoznani tovariš je imel marsikaj povedati. Posnemajte ga še vi, da bo anketo dala čimbolj popolne rezultate V eni izmed prihodnjih številk našega tednika pa bomo povedali, kaj mislijo o glasbi tudi ostali poslušalci. Do tokrat pa. potrpite! GOSPODARSKE ZANIMIVOSTI Na posvetovanju vinogradniških in vinarskih strokovnjakov v Zagrebu so razpravljali o programu za napredek vinogradništva in vinarstva do leta 1962, ki je sestavni del desetletnega perspektivnega načrta razvoja jugoslovanskega kmetijstva. Po tem programu bodo v bodočih 10 letih začeli po vseh vinogradniških predelih z obnovo vinogradov. V Jugoslaviji imamo okrog 230.000 ha vinogradov, ki dajejo letno nekaj več kot 800.000 ton grozdja, kar jo v primeri s pridelkom v državah z razvitejšim vinogradništvom malo. Naprave za umeten del so začeli izdelovati serijsko v kovinski tovarni »Tito« v Skoplju, Naprava bruha vsako minuto 2000 litrov vode v zrak, ki pada na zemljo v obliki kapljic. V 10 dneh lahko zalije 40 ha površine. Če bo dovolj naročnikov za naprave, jih lahko podjetje izdela letos kakih 300. Naprava stane približno dva in pol milijona dinarjev. • 105.000 ton plenice, 40.000 ton koruze, 10.000 ton ovso in 3000 ton masti bo nabavila naša država poleg drugih industrijskih surovin polizdelkov in izdelkov za znesek 30 milijonov dolarjev iz ameriškega dala tristranske pomoči, ki jih lahko porabimo v drugi polovici gospodarskega leta 1952-53. GASILSKE OBJAVE Upravni odbor okrajne gasilske zveze v Ljutomeru sklicuje na osnovi člena 29 Pravilnika o organizacij in delu prostovoljnega gasilstva REDNI ZBOR. ki bo 2. marca t. l. ob pol deveti uri v sindikalni dvorani OLO Ljutomer, III. nadstropje. Dnevni red: 1. Otvoritvena beseda in pozdrav. 2 Volitve delovnega predsedstva. 3. Poročilo upravnega odbora. 4. Poročilo nadzornega odbora. 3. Razprava. 6. Dopolnilne volitve sa upravni odbor. 7. Sprejem delovnega načrta in finančnega proračuna za leto 1953. 8. Raznoterosti. Vabimo vse delegate PGD in PIGD, da se zbora udeležijo v paradnih uniformah. Okrajna gasilska zveza Ljutomer M. Sobota, 13. februarja 1953 Več vzgojnega dela v sindikalne organizacije V zadnjem času so Imeli skoraj v vseh podružnicah na področju radgonskega sindikalnega sveta, čigar delokrog se razteza na 5 občin s 17 podružnicami in nad 1000 člani, letne občne zbore. Najboljšo udeležbo so zabeležili na Kapeli in v Črešnjevcih, kjer so delavci živahno razpravljali o svojih težavah in uspehih ter sprejeli več sklepov za bodoče delo. Na občnih zborih je bilo mogoče dognati, katera organizacija je lani izpolnila svoje naloge. Zelo slabo se je tokrat odrezala sindikalna organizacija krajevne industrije in obrti v Radencih; na občnem zboru, ki se ga ni udeležil niti sam predsednik podružnice, niso imeli kaj poročati. V splošnem so zbori pokazali, da bo morala sindikalna organizacija izdatneje pomagati delavskim svetom in upravnim odborom organizaciji dela v podjetjih, da ne bo smela zanemarjati izobraževalnega dela med delavci. Le tako bodo člani sindikata čutili, da je njihova organizacija razredni pobornik za delavske interese, ne pa samo izterjevalec članarine in breme za delavca. RAZSTRELIVO NI ZA IGRAČO Pred dnevi se je težko ponesrečil mlad fant iz Hotize Ignac Benko. Ko je z žarečo cigareto poskušal prižgati neko razstrelivo, je to eksplodiralo. Pri tem je zgubil eno oko in štiri prste na roki. Ali podobne nesreče še niso izučile naših mladincev? Tem bolj čudno je, ker ponesrečenec ni otrok, temveč odrasel fant. ZA ELEKTRIKO SE BIJEJO Prebivalci Drvanje v Slovenskih goricah si vztrajno prizadevajo, da bi v njihovi vasi čimprej zasvetila elektrika. Nakupili so žico in izolatorje ter pripravili drogove za visoko in nizko napetostno omrežje. Največ zaslug pri tem delu imata občinski ljudski odbor in vaški odbor za elektrifikacijo. Dosedanja vnema vaščanov jim vliva upanje, da bo letos elektrificirano vse področje Drvanje. Pridni pa so tudi v Zgornji Ščavnici, kjer prav tako pripravljajo drogove in zbirajo finančna sredstva. Domača kmetijska zadruga je v ta namen prispevala 50 tisočakov iz svojega letnega dobička. Vaščani pa so zaprosili za pomoč tudi Okrajni ljudski odbor Maribor-okolica. Upajo, da bodo dobili najnujnejša sredstva, kot so jih bili deležni Cerkvenjak in okoliški kraji. RADGONSKI MLADINCI TEKMUJEJO V Radgonski občini se mladina vneto pripravlja na V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Mestni aktiv v Radgoni živahno tekmuje z mladinsko organizacijo Ptuja. Tekmovalna napoved Ptujčanov jih je še bolj vzpodbudila in opogumila, da so krepkeje prijeli za delo. Mladinci pridno proučujejo gradivo VI. kongresa ZKJ in tekmujejo v odbojki, šahu in nogometu. Tudi v delavskem kulturno-umetniškem društvu »Svoboda« so našli svoje mesto; v posameznih strokovnih sekcijah se prizadevajo, da bi bilo delo društva čimbolj uspešno. Lani so radgonski mladinci ustanovili nove organizacije v Hercegovščaku, Črešnjevcih in Spodnji Ščavnici, v zadnjem času pa se trudijo, da bi tudi mladina Lumanoš dobila svojo organizacijo. Največ težav jim dela pomanjkanje prostorov, kjer bi se mladina tudi kulturno izživljala. V kratkem bo mladina radgonske občine izvolila svoj občinski komite. DELAVCI V GOSTEH PRI PODEŽELSKIH LJUDEH V zadnjih dneh je dramska skupina SKUD »Oton Zupančič« iz Črnc gostovala v sosednjih vaseh s spevoigro »Kovačev študent«. Minulo nedeljo je nastopila v Zgornji Ščavnici, kjer je svoj program zares dobro izvedla in žela iskreno odobravanje občinstva. Kmečki ljudje so tokrat izrazili željo, da bi jih delovni kolektiv še večkrat presenetil s tako dobro naštudiranim programom. ZA PETINDVAJSETLETNICO DRUŠTVA SE BODO POSTAVILI Gasilci iz Žerovinec so na občnem zboru ugotovili, da je delo v društvu lani nekoliko šepalo. Posamezniki so se sicer trudili, da bi se člani čimbolj usposobili za opravljanje gasilske službe. Sodelovali so tudi v političnih organizacijah. Imeli pa so nekaj takih članov, ki so hoteli delati po starem kopitu. Zaradi tega je trpela gasilska disciplina. Letos bodo praznovali 25-letnico dela prostovoljnega gasilskega društva. Na ta praznik se bodo dobro pripravili; postavili bodo stolp za sušenje cevi, priredili tečaj za izprašane gasilce, poslali enega člana v podčastniško šolo in še bolj delali v množičnih organizacijah. Tako hočejo upravičiti častno ime ljudskega gasilca. JERUZALEMSKI ŠAHISTI SO ZBOROVALI Na občnem zboru šahovskega kluba Ivanjkovci-Jeruzalem so mladi šahisti kritično ocenili svoje delo v lanskem letu in izbrali novo vodstvo. Lani so trikrat tekmovali z Ljutomerčani, dvakrat z delavci Tovarne svile iz Maribora in dvakrat s prijatelji iz Sobote. Čeprav so tekme večkrat izgubili, kot pa dobili, so vendarle pridobili precej dragocenih Izkušenj, ki jim bodo letos pomagale na višjo stopnico. Na zboru pa so tudi odločno povedali, da ne bodo trpeli v svojih vrstah ljudi, ki niso člani OF ali mladinske organizacije. Kritika je pomagala Naš list je večkrat opozarjal na nerednosti, ki so se dogajale v pekarskih obratih Mestne občine Radgona. Bivša uprava mestnih podjetij je često ovirala pobude delovnih kolektivov, ki so se v zadnjem času otresli bi- rokratskega vmešavanja v njihove posle in so z neumornim delom pridobljena sredstva znali koristneje uporabiti. Tako je kolektiv Radgonske pekarne, ki jo vodi tov. Kotnik, samoiniciativno izboljšal naprave v obratu in precej spremenil njegovo zunanje lice. Uredili so novo kopalnico, kupili nov inventar ter sodobno opremili prodajalno kruha in izložbena okna. Sanitarna inšpekcija, ki je imela do sedaj precej posla v njihovem obratu, si je lahko oddahnila. • LETNA SKUPŠČINA ZVVI V DOBROVNIKU Organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v občini Dobrovnik je imela prva v okraju Sobota svojo letno skupščino in sicer prvo nedeljo v februarju. Obisk je bil dober, saj so prišli vsi člani. Skupščino je obiskal tudi predsednik Okrajnega odbora ZVVI Sobota tov. Šabjan in referent za invalide pri OLO tov. Razdevšek. Navzoči so ugotovili, da je v preteklem letu naredilo 54 članov organizacije 5800 prostovoljnih ur piri sajenju sadik v državnem gozdu in popravilu cest. Ob tej priložnosti so razdelili tudi nove članske izkaznice. Med diskusijo so se invalidi največ zanimali za brezplačno zdravljenje v zdraviliščih. Sicer pa diskusija ni bila dovolj živahna, ker Je med člani mnogo žena, ki se ne oglašajo rade. * V STAVEŠINCIH SO OBRAČUNALI Z NEDISCIPLINO Ko so v Stavešincih drugič sklicali občni zbor gasilskega društva, je prišlo 60 gasilcev, ki so v sproščenem razgovoru ugotovili, da je bila lani večina članov premalo disciplinirana. Izjavljali so, da bi se bili občnega zbora že prvič udeležili, če bi bili o njem pravočasno obveščeni. Zaradi nediscipline posameznikov je društvo lani zgolj životarilo. Zato so tokrat sklenili, da bodo letos stopili vsaj za korak naprej; s prostovoljnim delom bodo pomagali pri urejevanju prosvetne dvorane, na domačem in sosednih odrih uprizorili pet iger in poslali tri člane na gasilski tečaj. Na zboru so izvolili novo vodstvo in kulturnoprosvetni odbor, ki ga bo vodil mlajši A. Škrlec. Množična udeležba članov na zboru je jamstvo, da se bodo stavešinski gasilci od križali starih napak in podvojili napore za uspešno delo v svojem društvu. Železniška nesreča v Lendavi Dne 6. februarja 1953 je prišlo do resne železniške nesreče v Lendavi. Osebni vlak, ki je odpeljal ob 10 uri 10 minut iz Lendave proti Čakovcu, Je blizu naftne vrtine Pt—113 zavozil v 20-tonsko dvigalo na gosenicah Salzgitter, ki je šlo čez progo k vrtini na delo. Podrobni vzroki nesreče še niso raziskani. Vendar je glavni vzrok bila gosta megla, ki je bila v jutranjih urah precej gosta. šofer na dvigalu ni slišal prihajajočega vlaka, vsled ropota motorja, videti pa ga vsled megle ni mogel. Izgleda, da tudi strojevodja vlaka ni bil dovolj previden, ker menda ni pravočasno zavrl vlaka, ko je že zagledal prihajajoče dvigalo. Tako je lokomotiva z vso silo treščila v 20-tonsko dvigalo in ga vrgla na samo progo, ga močno razbila, saj so delci dvigala ležali kakih 30 metrov na okoli, dočim je lokomotiva zletela s kakih 3 metre visokega nasipa in se nagnila na bok. Poleg lokomotive je iztiril tudi prvi osebni vagon. Materialna škoda Je večmilijonska, saj samo dvigalo Salzgitter stane več kot 10 milijonov deviznih dinarjev, če ne računamo škode na lokomotivi in prvem osebnem vagonu, ki je razbit na sprednji strani. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Čudno Je pri tej stvari to, da se je nesreča zgodila pri čuvajnici. Nerodno je tudi, da industrijske ceste podjetja Nafte v Lendavi prečkajo železniško progo, a nikjer ni nobenih zapornic. Mogoče tudi niso predpisane, a bile bi močno koristne, saj je že večkrat za las manjkalo, da vlak ni zavozil v kamione, traktorje ali dvigala — zdaj se je pa končno le zgodilo... -C- V RADGONI SO ODPRLI NOTO ZOBNO AMBULANTO Konec Januarja so v poslopju vinogradniškega gospodarstva v Radgoni odprli sodobno urejeno zobno ambulanto, ki je velika pridobitev za prebivalstvo Radgone in okolice. Zdaj bo mogoče izboljšati zobozdravstveno službo v tem okolišu. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo pri republiški vladi je prispeval en milijon dinarjev za inventar in ordinacijske naprave, precejšnjo pomoč pa je dal tudi okrajni ljudski odbor. Ne pozabite! Kjerkoli ste, povsod povejte ljudem o našem domačem časopisu. MALI OGLASI POZOR! Gremo v Malo Nedeljo! Tam bomo kupili 9 ha arondiranega posestva z zidanimi in z opeko kritimi gospodarskimi poslopji ter električno razsvetljavo. Resni kupci dobe naslov v upravi lista. TRAČNO ŽAGO, srednje težko, kompletni brizgalni aparat, amaterski radio aparat, eno nizko italijansko kolo, trpežni elektromotor 1/3 ks in kompletno električno strugalnico proda v Murski Soboti, Mariborska ul. 2. KOVAŠKO NAKOVALO, težko 25 kg, prodam. Koloman Dervarič, Križevci 192, Prekmurje. RADIO APARAT Philips, 5-cevni, in večjo količino hrastovih desk prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM: Motor HofherSchrantz 5—6 HP na petrolej ali bencin, montiran na originalno tovarniškem vozičku. Naslov v upravi lista. OBČINA GRAD išče za svoja podjetja sposobnega knjigovodjo. Nastop službe s 1. marcem — kavcija din 100.000.—. Stanovanje preskrbljeno. Pismene prijave vložiti na občino Grad. Vsak teden ena POLZASTONJ A: »Ali bomo za pustne dni tudi v Soboti pili vino polzastonj?« B; »Kdo pa tu ga bo dal polzastonj?« A: »Saj pa sem v »Večeru« bral, da bo kavarna »Central« v Mariboru točila v predpustnih dneh belo vino po 115 din liter. Ali ni to polzastonj?« B: »Za soboške razmere že.« TEDENSKI K0LEDAR Petek, 13. febr. — Katarina Sobota, 14. febr. — Valentin Nedelja, 15. febr. — Vesela, Georgija Ponedeljek, 16. febr. — Danilo, Julijana Torek, 17. febr. — Silvin, Frančišek Sreda, 18. febr. — Pepelnica, Simeon Četrtek, 19. febr. — Julijan Petek, 20. febr. — Leon Sobota, 21. febr. — Feliks, Irena Nedelja, 22. febr. — Marjeta GIBANJE SONCA: v petek, dne 13. februarja vzide ob 7,04, zaide ob 17,21; v četrtek, dne 19. febr. vzide ob 6,55, zaide ob 17,29. GIBANJE LUNE: mlaj dne 14. febr. ob 2,10; prvi krajec dne 20. febr. ob 18,44. SPOMINSKI DNEVI: 15. febr. 1573. leta je bil v Zagrebu strahotno mučen in junaške smrti umrl Matija Gubec, vodja kmečkih puntarjev. — 18. febr. 1950. leta je umrl v Mariboru Prežihov Voranc=Lovro Kuhar, veliki jugoslovanski pisatelj. Rojen je bil 10. avg. 1893, — 19. febr. 1922. leta je pričela izhajati v Zagrebu „Borba‘ glasilo Komuntstične partije Jugoslavije. — 19. febr. 1944. leta je bilo I. zasedanje SNOS v Črnomlju. KINO SOBOTA predvaja 13. do 15. lebr. avstr. lilm ..POTEPUHI", — 17.—19. febr. ameriški film ..KOBILICE", Ljutomer predvaja 14. in 15. febr. amer. lilm ..SREČANJE S FRANKENSTEINOM". — 18. febr. italijan. film ..GLUMAČI". ČEPINCI predvaja 15. lebr. ..ZGODBA O TVORICI". PROSENJAKOVCI predvaja 14. in 15. febr. amer. film ..VRNITEV". — 21. In 22. febr. angl. film ..ANA KARENINA". — Predstave ob sobotah ob 19. uri; ob nedeljah ob 13. uri. RADGONA prikazuje 14. in 15. februarja angleški film »Beli hodniki«; mladini se priporom ča. — 18. februarja angleška film »Browingova verzija«. Zahvala vsem ki ste spremili na njegovi zadnji poti našega predragega sina, brata in ujca FRANCA HORVATA iz Bakovec ki je umrl v starosti 33 let. Zahvaljujemo se darovalcem vencev ter duhovščini in pevskemu zboru za njegove ganljive žalostinke. Žalujoči starši, brat, sestra in ostalo sorodstvo. Ne pozabite! Ne pozabite! Vsa slikarska in pleskarska dela Vam najbolje opravi podjetje „SLIKOPLESK“ v Ljutomeru Naročila izvršimo hitro, lepo in po zmernih cenah ! Janez Švajncer: (19) STRELI NA MEJI »Že s tem pomagamo, da dajemo živino,« je rekel Vinko. »To je postranskega pomena. Pri tem ne žrtvujete skoraj nič, saj celo zaslužite. Brez plačila morate nekaj napraviti za zmago tretjega rajha. Ljudi morate znati pridobivati in jih pripravljati, da bodo dostojno sprejeli in pričakali našega velikega vodjo. Sodelujte z našim Kulturbundom, razširjajte letake in brošure, pišite parole na vseh javnih mestih, izobešajte zastave s kljukastim križem in ne poslušajte svoje gospode! Poslušajte, kaj domačini pri vas govore in poročajte o ljudeh, ki nočejo slišati o Hitlerju.« Cmager je komaj sledil Gojzerjevim besedam in je stežka razumel njihov pomen. Ugovarjati in niti vprašati se ni upal. Njegove misli so počasi delovale. Nikdar še ni slišal tako odkrito, di se bo Hitler zavzel tudi za viničarje. Rajši bo držal z gospodo, ki je lepše oblečena. »Gospod Gojzer nam je obljubil nebesa na zemlji,« je rekel Anzi, ko so se vračali iz Avstrije. »V šoli pa so nam pravili, da bomo šele po smrti v nebesih vsi enaki.« »Cmager, ne mlati prazne slame. Na svoja ušesa si slišal gospoda Gojzerja. Mislim, da je govoril resnico. Če bo potrebno, mu bomo pač pomagali,« je namesto Anže odgovoril Vinko in dodal: »Zdaj pokaži ljudem, da nimaš prazne glave.« »Danes si težko naložil. Kam pa pelješ?« je radovedno vprašal cestar Majerič Anzo. Za vsakega na cesti je imel pripravljeno besedo. Nobenega ni pustil mimo, ne da bi malo poklepetal z njim. Tako je lahko po večerih govoril z ženo o tem, kar je čez dan doživel. Če ni zvedel za novice, se ni znal pogovarjati. »I, kaj. Zrno je v vrečah, če že hočete vedeti. V mlin peljem,« je odgovoril Anza na vozu. Čutil je v sebi odpor do cestarja, največjega radovedneža in vaškega klepetavca, vendan mu tega ni pokazal. Majerič je, z greblico v rokah stopal ob vozu. Se več je hotel izvedeti. »Toliko imaš teh velikih vreč. Tega ne boste mogli tako hitro pojesti.« »Dosti ust dosti poje. Kdo pravi, da je treba vse naenkrat snesti? Bomo pač napolnili kašče. Rojsove so dovolj velike.« »Mhm, mhm, tako je s to rečjo pri vas. Navsezadnje si le lahko srečen, da si pri takšni hiši, kjer imajo hlapci in dekle dovolj kruha,« je povzdignil z glasom Majerič in se držal za ročico na vozu. »No, bi vsaj malo zaustavil. Voloma počitek ne bo škodoval. V tej vročini človek še sence ne prenese.« »Daleč je še in mudi se mi. Gledati moram, da bom do večera doma.« Anza je hotel dalje. Že je mislil pognati, a si je premislil. Vinku bo lahko povedal, kako ga je Majerič radovedno spraševal. Skočil je z voza, prijel levega vola za rog, se naslonil k njegovi glavi in zakričal: »Jeee!« Vola sta obstala. Muhe in brenclji so jima sedali na gobec in na trebuh. Strigla sta z ušesi, opletala z repom in grbančila kožo, da bi pregnala nadležni mrčes. Majerič si je s predpasnikom obrisal pot s čela. »Anza, slišal sem, da so pri vas financarji preiskovali hišo. Seveda jaz nič ne vem o tem... le tako govorijo.« »Kdo vam je to povedal? Ljudje pa res iz muhe napravijo slona.« »Ti praviš, da so si izmislili?« je vrtal Majerič. »Zakaj naj bi pri nas preiskovali hišo? Nič nimamo skritega, kar bi bilo proti zakonu.« »Pravzaprav nisem radoveden, kako je s to rečjo. Veš, vedel bi pa le rad, če je kaj na stvari. Saj veš...« »Ljudje pač nekaj govorijo, da jim ni dolgčas. Nič ne vem o tem. da je bil kdo pri nas.« »Saj sem vedel, da mi boš ti povedal resnico. Nisem mogel verjeti govoricam. Pri Rojsu se še niso nikdar pregrešili.« Majeričeva radovednost je popustila. Z grebliico je odstranil s ceste navlako, ko da jo je prav zdaj zagledal. Anza se je med tem vsedel med vreče na vozu. »Če bi tudi bila v hiši preiskava, kaj to koga briga. Vsak naj gleda nase.« Majerič je samo pokimal z glavo in nerazumljivo gledal za vozom, ki je risal ojesnice v prah na cesti. Ta ga ima za ušesi, nič mi ni hotel povedati. Zena mi je pravila toliko o tej preiskavi, kakor da bi bila sama zraven.« »Kako je radoveden ta naš cestar. Vsakega oblaja.« si je rekel Anza. ko je bil že streljaj od Majeriča. Zadovoljen se oddahnil, da ga je zlahka odpravil. Tudi to mu je bilo po volji, da financarji niso nič našli. Dva sta prišla v hišo: Vi skrivate prepovedane stvari, sta rekla in preiskala vse kote. Z železno palico sta prebadala seno nad hlevom in še v stranišču sta dvignila pokrov. .Kaznovani boste za vse, kar bova našla, sta ponavljala, potem pa sta z dolgim nosom odšla. »V jamo pod praznim sodom v kleti bi pogledala, a sta prenora,« si je Vinko mel roke za njima. Pred mlinom se je trlo ljudi. »Bom še dolgo čakal?«, je Anza že nekajkrat vprašal mlinarja. »Samo majčkeno še potrpi,« mu Je mlinar že tretjič pokimal. »Ta vaš »majčkeno* se je nategnil že v ure.« Srbel ga je Jezik, da bi mlinarju povedal še več. Mlinar je samo skomizgnil z rameni in izginil med vrečami. Vročina Je popuščala in sonce je stalo nizko, ko je Anza z vozom zapeljal iz kolovoza na glavno cesto. Jezilo ga je, da se je tako dolgo zamudil. Sobota je bila in zvečer ga bodo! fantje čakali. Sedel je na vozu ter požvižgaval. Z bičem Je pokal po zraku, z nogami pa je bingljal nad vaško često, ki je bila prazna. Na njej je bilo najbolj živo ob nedeljah, ko so šli ljudje k maši, ali ponoči, ko so se vračali pijanci iz gostilne. Nenadoma ga je skoraj vrglo s sedeža. Zagledal se je bil v sonce ter preračunaval, kdaj bo zašlo. »Dober dan, Anza,« je slišal ob sebi. Naglo se je obrnil in ni mogel verjeti očem. Ob vozu je šla Lojzika. »Bog daj, Lojzika. Ti si? Le kje si se vzela v tem času? Tebe res nisem pričakoval,« je iztisnil iz sebe in ni vedel, ali govori z robatim glasom, kakor je odgovarjal Rojsu, ali mehko, kakor bi rad. »To ni nič takega. Saj veš, da hodim ob sobotah pogosto domov k staremš.« Toplo mu je postalo pri srcu in obenem nerodno, da ni vedel, kako bi se vedel. Z deklo bi na lahko opravil. Povedali bi ji, kar ji gre in jo odslovil. Lojziko je tako zelo želel videti in govoriti z njo Ni mogel pozabiti, kakšna smola ga je doletela, ko mu je pisala, da bo prišla na vinotoč. Tekel je takrat po hribu, si zmočil praznično srajco, a kljub temu prišel prepozno, ker je ona že odšla. (Nadaljevanje sledi)