Leto LXVL, ŠL fl januarja Cena SLOVENSKI iznaja vaak dan popoldne, izvzemAl nedelje in praznika. — InseraU do 80 petit fcDin 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već JI InseraU petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode ▼aJJa mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 6 Telefon ftt. 3122, 3123, 3124, 3125 Is 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg at. 8 — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351 V OBRAMBO SOKOLSTVA Odpor narodne duhovščine proti napadom katoliškega episkopata na Sokola kraljevine Jugoslavije Zagreb, 21. jan. Današnje »N'ovostic objavljajo pismo dalmatinskega duhovnika, ki ga je poslal v irne-nu mnogih drugih katoliških duhovkov in ki v zelo ostrih b^dan obsoja pastirski list jugoslovenskih katoliških škofov proti Sokolu kraljevine Jugoslavije. V pismu pravi pred vsem. da morajo iz razlogov, ki jih je prav lahko razumeti, ostati njegove besede brez pravesa podpisa za javnost, kar pa nikakor zmanjšuje njihovega pomena, ker jih bodo oni. ki so jim v prvi vrsti namenjen*1, gotovo razumeli in jih znali točno ceniti. Kot katoliški duhovnik in dolgoletni župnik, ki mu nikdar niso mogle cerkvene oblasti količkaj očitati, obžaluje, ker je katolški episkopat izdal to poslanico, ki je v očitnem interesu nasprotnikov vere in cerkve. Poudarja, da je episkopat s to svojo poslanico mnogo škodoval ugledu cerkve v Jugoslaviji. Da so nekateri škofi pristali nanjo, smatra kot zelo čudno in žalostno. Nikakor ne more verjeti, da so se vsi strinjali z njeno vsebino, temveč misli, da je moral biti na netkatere izvršen silen pritisk. Kolikor se tiče vsebine pastirskega lista, vsebuje po mnenju tega župnika, ki pravi, da pozna delo Sokola še izpred vojne, izza časa pod avstro-ogTskim jarmom, zgolj potvarjanjc dejstev, ker ni sploh nobenih dokazov, da bi Spkol kdaj postopal protiversko- Sam je imel že priliko, da je blagoslovil dva Sokolska doma in tri sokolske zastave. Prav tako po njegovem mnenju ni točno, da bi bila Tvrševa sokolska načela protiverska. Sploh je postranskega pomena za stvar samo, ali je bil Tyrš osebno brezverec ali ne, poudarja pa kot dejstvo, da je pri svečanem pogrebu Tyrša sodelovala duhovščina. Zato bi moral vsak pameten človek znati iz tega dejstva izvaiati potrebne zaključke. Sokol dela v duhu strpnosti ter propoveduj.-mir in ljubezen, odkritosrčnost in nesebičnost. Po tem svojem delu je torej v popolnem skladu z nauki vere. žškoiovsko pastirsko pismo je nasprotno plod demagogijt-, ker izvira iz namena, da podpihuj strasti v duhu nestrpnosti in farizejščine- Po tej svoji vsebini je tudi v očitnem nasprot-stvu s temeljnimi zakoni in ustavo naše kraljevine. Oni, ki bi morali prednjačili v spoštovanju zakonov, dajejo z njo zelo poguben primer. Čudno je tudi to, da je bila ta poslanica izdana skoro istočasno kot razne punktacije in ko se je začela odkrita kampanja sovražnega tiska proti Jugoslaviji Zato se more reči povsem odkrito, da se Sokol ne napada zaradi dozdevnega proti- verskega delovanja, temveč zlasti zato, ker je jugoslovanska narodna ustanova. Dalmatinski duhovnik izraža svoje prepričanje, da ne greši, ako reče, da je treba izvor napadov proti Sokolu kraljevine Jugoslavije iskati izven naših mej. Napad na Sokola ima svojo oenovo v strahu, da ne Hi zbral Sokol vse nase mladine in izločil g tem razne »križarje« in slične anacionalne ustanove ter pokrete, v čegar tisku se zaman išče kaka beseda o narodni zavesti. Smatra kot svojo dolžnost duhovniika, ki jt postal s svojim 501etnim duševnim pestirstvom dostojen tega imena in svetega poklica, da odkrito Teče: Stari duhovniki, vzgojeni v duhu dolž* nosti do boga in domovine, do vere in naroda, ki smo preživel: dobo narodnega pokreta v Dalmaciji, trpeli pod tujo vlado, ki smo ob koncu življenja polnih izkušenj, kličemo katoliškim vernikom, naj ne pozabijo, da morajo biti tudi dobri J u gos lov eni in naj se ne puste zavesti od stranpota. Bodite svobodno Sokoli, bodite dobri Sokoli, ker se s tem ne boste pregrešili riti proti veri, niti proti cerkvi 1 Proti rušilcem države Nove izjave zastopnikov punktacijam dr. Korošca Objavljamo nadaljnje protestne izjave raznih organizacij in občinskih odborov proti punktacijam dr. Korošca in pastirskemu listu jugoslovenskega katolškega episkopata proti Sokolu kraljevine Jugoslavije kot dokaz, da obsoja slovensko ljudstvo z vso ogorčenostjo protinarodno in protidr-iavno gonjo gotovih krogov. Prekraurje Na iz redni seji sreskega odbora JKjvD za doljni lendavski srez v Doljnji Lend.t-vi so bile dne 16. januarja spre lete naslednje resolucije: V imenu 40 krajevnih organizacij m 4300 članov JRKD v obmejnem doljne-lendavskem srezu najodločneje protestiramo proti separatističnim agitacijam skupine dr. Korošca in izražamo svojo najglobljo udanost Nj. Vel. kralju in polno zaupanje kr. vladi. Vsako slabljenje skupnosti jugos'ovenske države in naroda bi imelo lahko najusodnejše posledice za našo obmejno pokrajino, na katero prežijo zunanji neprijatelji. Varnost -naših mej je podana Ic v močni integralni Jugoslaviji. Izrekamo se za popolno državno in narodno edmstvD pod žezlom ka rad jo roj e-vičev, ker smatramo, da more le Laka or-žava nuditi popolno jamstvo za uspešno politično, gospodarsko in kulturno udej-stvovanje Slovencev; izrekamo se oa tud: za široko občinsko in banovinsko samoupravo. Akt 6. januarja 1929 je sprejel naš" narod z največjim zadovoljstvom in S. novembra 1931 je nad 600 volilcev manifestiralo za jugoslovensko edmstvo proti bratomornim strankarskim borbam, ki si jih ne želimo več nazaj. Na tem stališču smo neomajano še danes, zato odrekamo dr. Korošcu vsako pravico govoriti v -menu večine prebivalstva dravske banovine. Dobrniče in Velika Loka Preteklo nedeljo sta se sestala občinski odbor občine Dobrniče ie občinski odbor Velika Loka k svojim sejam. Oba občinska odbora sta soglasno obsodila poizkuse razdi-ranja narodnega in državnega edinstva po voditeljih nekaterib bivših političnih strank ter so navdušeni podpisali resolucijo, ki je bila odposlana banski upravi v Ljubljani in ki pravi: Obsojamo vsako stremljenje, naperjeno proti naši državni skupnosti, ker vidimo v jugoslovenslti državni skupnosti edino jamstvo za narodni obstoj vseh Slovencev ter za neoviraji razmah slovenske kulture in vseh drugfih panog našega javnega življenja. Združitev Slovencev je najsvetejši ideal ne le vseh Slovencev, marveč vseh Jugoslo-venov. Izrekamo kralju Aleksandru in njegovemu prevzvtšenemu domu neomajno zvestobo in ljubezen. V današnji dobi gospodarske stiske smatramo za najnujnejše, da se vse sile združijo k skupnemu naporu za njeno omiljenje. Smatramo, da je v interesu vseh slojev našega naroda, da se prenese čimvečji delokrog upravnih in vseh javnih . poslov na nižje upravne edinice do one me- 1 slovenskega ljudstva proti in napadom na Sokolstvo je, ki jo dovoljujejo življenjski interesi dr-' žavne in narodne skupnosti. Krajevna organizacija JRKD v Dobrni-cah je odposlala ministrskemu predsedniku dr. Milanu Srškiću včeraj naslednjo brzojavko: > Protestiram o proti zahtevam separatistov. Hočemo narodno in državno edin-i stvo.« — Krajevna organizacija v Veliki j Loki je pa odposlala brzojavko sledeče vse-j bine: 3>Krajevna organizacija JRKD na Ve-. liki Loki odločno protestira poizkusu dr. I Koroščevih punktacij — izdajo nad edin-stvom Jugosiovenom — ker ljudstvo odloč-i no sledi samo programu 6. januarja.« Obe veliki dolenjski izrazito kmetski ob-I čin sta izpregovorili po svojih predstavni- Ikih in dali pošten odgovor razdiralcem naše domovine v času, ko zločinskim nakanam zunanjih sovražnikov Jugoslavije dajejo po-I tuho tudi v domovini nekateri voditelji bivših političnih strank., ki skušajo zlorabita težko gospodarsko in socialno preizkušnjo našega naroda. Iz raznih krajev Prote?rtiie brzojavke proti punktacijam dr. Korcšea in škofovski poslanici proti SKJ 90 poslale min, predsedniku dr. Srškiću tudi naslednje organizacije: Sresko odbor JRKD Krško, sreeki pododbor JRKD Radeče in krajevne organizacije JRKD Boštanj, Čadež, Krško, Kostanje-vica, Mokronog, Radeče, Raka, Sv Jurij pod Kumom, Studenec, škocijan, Smarjeta. Metlika, Crenšovci. Zg. Šiška. Sopota v srezu Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in okolica, Dolenja vas. Preval je, Laško, Sv. Krištof pri Laškem. D rami je, Kalobje, Velika Pi resica, ČrmoŠnjice. Majšperk-Bolfenk, št. Pavel v Savinjski dolini, Borovec, Lavrca pri Ljubljani, Št. Lovrenc na Dravskem polju, St Jošt pri Kranju, StražiŠče pri Kranju, Tržič, Šenčur. Tupaliče. dvorski okraj v Ljubljani, nadalje sre?ke organizacije JRKD K ran i. Črnomelj in Metlika, občinski odbori v Sopoti,, v Dol. Lendavi m v Crenšovci h. Proti napadu na SKJ Beograd, 21. jan. Uprava Sokola kraljevine Jugoslavije je prejela do danes nad 1320 raznih protestnih brzojavk in pisem iz raznih krajev naše države, v katerih se zahteva največje zadoščenje za žalitev ugleda in časti našega sokolstva. Vodstvo zveze invalidov je poslalo SKJ dolgo pozdravno brzojavko, v kateri se invalidi postavljajo v bran proti nezaslišanim napadom na velike ideje jugoslovenskega Sokolstva, ki se je vedno borilo za ustvaritev velike in nedeljive Jugoslavije. Povratek bolgarskih emigrantov Sofi/a, 21. jan. Tu se vtšc velike priprave za svečan sprejem bivših zemljo-radniškm ministrov, ki se sedaj na podlagi amnestije, po 10 letih vračajo iz mo-zemstva. Kakor poročajo današnji listi se bodo bivši ministri vrnili v Sofijo 29. t. m. Italijansko varustvo v Albaniji Beograd, 21. jan. Iz Tirane je došlo zelo zanimivo poročilo, po katerem bo dosedanji italijanski minister Rossetti, ki se mudi v posebni misiji v Albaniji, prevzel albansko državljanstvo, da bi mogel takoj nato postati albanski minister za narodno gospodarstvo. Albanska vlada misli na ta način še bolj ojačiti svoje zveze z Italijo, zla3ti glede na zakljucitev nove trgovinske pogodbe z njo. Ta skrivnostna zadeva je izzvala veliko zanimanje v vseh političnih krogih. UDoroženi mir London, 21. jan. Neugodni poiožaj angleške vojne mornarice je dal momari-škemu uredmiiku »Daily Telegraphac novod, da je objavil v listu dalfSi Članek, v katerem je cela vrsta zanimivih podatkov. Urednik kritikuje politiko vlade, ker ni pustila zgraditi Že p3ldrugo leto nobene nove košarke kot nadomestilo za zastarele vojne ladije. V 1. 1932 so zigradiij v Zedi-njenah državah dve novi križanki, v Japonski 4, v Franciji 2, v Italiji celo 6, v Angliji pa že od spomladi 1. 1931 še nobene, fe-med 21 križark, ki so sedaj v angleški mornariški siuZ^>u je 8 že docela zastarelih, šesrt pa bo doseglo predvideno starost še to leto. Tako ne bo našla izmed vseh 14 križark roti ena potrebnega nadomestila. V zadnjem času so pričeli graditi dve kri-žarki, ki pa ne bosta še tako kmalu dograjeni. Pisec kritikuje tudi stanje angleške posadike. Zedinuene države imajo 118.876 mož v aktivni službi, Anglija pa 91.140 ljudi. Japonska mornarica je dosegla že 80.000 mož. Pole^ tega imata obe državi dobro izvežbane rezervne mornarje, dočim Angliji docela pritnaniikujejo. Povečanje delavske zaščite v ČSR Praga, 21. januarja. Pravosodno ministrstvo je izdelalo načrt, po katerem naj bi se delavcem in nameščencem podaljšal odpovedni rek. Za delavce naj bi znašal odpovedni rok po triletnem službovanju najmanj štirinajst dni, po daljšem službovanju pa najmanj tri t edine. Za vsaka nadaljnja tri leta službovanja naj bi se odpovedmi rok podaljšal za teden dni. Pri nameščencih v višjh službah naj bi odpovedni rok znašal najmanj 6 tednov, če pa traja službovanje tri leta, najmanj tri mesece. Za vsaka nadaljnja tri leta se poveča ' odpovedni rok za mesec dni. Minister utemeljuje svoi načrt, da zahteva na racajoča brezposelnost povečano zaščito delavcev in nameščencev pri odpuščaaijiu iz službe. Prometna stavka v Londonu London, 21. jan. Tukaj je pričelo stavkati 4000 voza še v in sprevodi)'kov na onini-busih, dočim \e d rt osebja ustavil delo že v prejšnjih dneh. Stavko je povzočil sklep pod jetnikov, da se uvede na številnih pro-eab nov vozni red. po katerem fae bo zvišala vozna hitroet. Zvišanje vozne hitrosti je bila edina koncesija, ki so jo mogli podjetniki doseči pri veliki stavki lanske jeseni. Vodstvo zveze angleških transportnih delavcev, ki se je evojecasno sporazumelo s podjetniki glede vozne hitrosti, odklanja lo stavko. Kljub temu domnevajo, da se bo danes še bolj razširila. Sedaj trpi zaradi ustavitve dela najbolj promet v predmestjih. Borba za finančno reformo v Francif Odpor socialistov proti Cheronovemu načrtu za sanacijo državnih financ Pariz, 21. jan. Kakor znano, j« prišlo v četrtek zaradi sanacijskega načrta finančnega ministra Cherona do odkritega spora med finančnim odborom zbornice in vlado. Včeraj so se dalekosežna naaprot-atva pokazala tudi v finančnem odboru samem, in sicer v glavnem med socialističnimi in radikalnimi člani v taki obliki, da je bilo treba sejo kmalu po otvoritvi prekiniti. Socialisti so zahtevali spojitev svojih predlogov z vladnim načrtom, dočim se je del radikalov postavil na vladno stališče, češ, da se vladni načrt vsaj v svojih osnovah ne sme izpreminjati. Prerekanja, posebno med socialističnim voditeljem Leonom Bi umom in glavnim poročevalcem, so bila prav viharna. V ostalem so grozili tudi člani desnice, da se bodo sploh umakniti s posvetovanj, če se bo o sanaciji proračuna razpravljalo samo s političnih vidikov. Treba se bo najprej sporazumeti med seboj, nakar bo šele mogoče razpravljati o sporih, ki so nastali med finančnim odborom in vlado. Finančni minister Che-ron je moral včeraj zaradi prenapornega dela v zadnjih dneh ostati v postelji. Finančni minister Cheron je dal po izvedencih oceniti, koliko bi vrgla izvedba glavnih predlogov socialističnega protina-črta, ki ga Je finančni odbor sklenil upoštevati obenem z vladnim načrtom. Izvedenci so izračunali, da bi predlagana reforma dednega prava, ki bi prevrnila ves državljanski zakonik, dala komaj 100 milijonov, dočim so socialisti izračunali kar 2 milijardi. Tudi zavarovalni sistem se vt>aj prvo leto ne bi obnesel, namesto da bi prinesel 700 milijonov prebitka, bi prvo leto bil celo znatno deficiten. Radikalnosoci&listiČni in socialistični čla~ ni finančnega odbora so se na neoficielni seji zedinili, da naj finančni odbor »prejme tako iz vladnega načrta, kakor tudi iz socialističnega, nekatera načela, člani večinskih strank odbora so za to, da se glede prejemkov državnega uradništva po vladi predlagana lestvica izpremeni in da se sprejme predlog protmačrta o reviziji pokojnin. Tudi se zdi, da hočejo člani večinskih strank v načelu odkloniti nove davke in povišanje t*: arih. Družba tržaških svedrovcev v Ljubljani Policija je aretirala sedem nevarnih vlomilcev, ki so več vlomov že priznali Ljnbljana, 21. januarja. Zadnji dve leti v Ljubljani ni bila pred vlomilci varna skoraj nobena Železna blagajna. Kar po vnsti so navrtali več manjših in večjih jeklenih »Wertheimeric<, povsod jim je v roke prišel bogat plen. Našim čitateljem so gotovo še v spominu drzni vlomi v uradne prostore Stavbne družbe, kjer bo odnesli 97.000 Din, tem so pa sledili nekoliko manjši vlomi, in sicer lani, ko so izrabili temno in deževno septembrsko noč ter navrtali blagajno mestne zastavljalnice na Poljanski cesti, dalje brezuspešen vlom v blagajno Bratovske sklad-nice v Dvofakovi ulici, za božič so pa osrečili Gospodarsko zvezo na Tvrševi cesti, kjer so iz blagajne pobrali za 35.000 Din raznih valut, zlasti dolarjev. Vse kaže, da bodo ti vlomi, ali pa vsaj večina njih, pojasnjena te dni. Policija je namreč prijela 7 članov dobro organizirane svedrov&ke družbe, ki je navrtala večino teh blagajn. Kriminalni organi so že delj Časa opazovali družbo mladih ljudi, ki so prav razsipno živeli, čeprav nekateri že niso prijeli za delo dve, celo tri leta. V Ljubljani si sicer niso upali privoščiti razkošnejšega življenja, pač pa so se vozili v Kranj in Zagreb, kjer so v veseli družbi in pri ruj-nem vincu veseljačili po cele noči. Pretekle dni je policija prijela enega izmed njih, ki je vedela o njem, da že tri leta pohaj- kuje, pa vendar živi prav razkošno. Rezultat je bil presenetljiv. Priznal Je, da je nedavno vlomil, izdal je pa tudi tovariša, ki je bil z njim v družbi. Tudi tega je policija prijela in fant je izdal tretjega, tretji četrtega in tako je bila veriga sklenjena. Na policiji zaslišujejo zdaj 7 vlomilcev, starih večinoma od 20 do 30 let, ki so vsi doma iz Trsta in okolice. So pristni tr* žaški svedrovci. Aretirani so bili Pavel K., Martin P-Štefan T., Jože F., Stanko S., Vid Z. in Vincenc K. Doslej so priznali vlom v Mestno zastavljalnico in v Bratovsko sklad-nico, poskusen vlom v lokal tvrdke ,lris< v Komenskoga ulici, kjer so hoteli odnesti ročno blagajno s 5000 Din. Vlomilca je pa pri odhodu iz lokala opazila neka stranka, na kar sta ročno blagajno z denarjem vred skrila v čeber, kjer jo je pa popolnoma slučajno našel policijski agent. Ko sta se ponoči vrnila, blagajne seveda nista našla v čebru. Prav gotovo je, da so vlomili tudi v Gospod a rs koz vezo, po vseh znakih sodeč ima pa ta družba na vesti tudi vse ostale vlome, kajti način vloma Je povsod isti. Blagajne so povsod enako na-vrtane. Priznali »o tudi vlom v neko privatno stanovanje na Celovški cesti in već manjših tatvin in vlomov. Policija nadaljuje preiskavo in je prepričana, da bodo prišle na dan še zanimive stvari. Davčno predavanje Ljubljane, 21. januarja Voerag zvečer je pod oicriljem zborničnega zavoda za pospeševanje obrti predaval zbor. konzulent g. Žagar o davovuh prijavah, ki >ih m-oraoo d&vikoplačevalci vložiti do konca tekočega meseca. Uvodoma j« zbor. podpredsednrik g. Jos. Rebek v kratkem navedel, da je dalo Zavodu povod za prireditev predavanja dejstvo, da se davčna praksa od leta do leta ostri, zaradi cesar je vsekakor potrebno, da so davkoplačevalci do dobra poučeni o posameznih predpisih. N«to je g. Žagar uvodoma govoril o poostrenem izterjavanju neposrednih davkov io drugih davčnih vpaša-n^jih ter v daljših izvajanjih obrazložil izpolnitev prijave za pridobnino po posameznih razpredelikih ter tolmačil k vsakemu razpredelku predmetna zakonita določila. Dalje oasa se ie zadržal pri tolmačenju razpredefkov, ki merijo n« ugotavljanje zunanjih znakov davkoplačevalcevega privatnega življenja in na ugotavljanje možnega dohodka, v primerih,, v katerih davkoplačevalec ne vo>di vezanega knjgovod-stva. Končno še tolmačil predpise o davku na poslovni promet m o luksuznem davku, koHkor pridejo v postav za obrtnike, ter navajal prizadevanja zihornice, da se pri-dobinna, prometni davek in davek na luk-sus prilagode potrebam našega Gospodarstva. Za predavanjem, ki teran u 90 navzoči 7. zanimanjem skdih\ je zl*>r podpredsednik 5. Rebek iz odmerne prakse davčnega odbore dodal neka i navodil za davkoplačevalce, ki pridejo pred davčni odbor uremelievat prav;ln-c«t tvojih prijav in pokazal na nekatere napake, ki jih je v tem pogledu v praksi opazil. INOZEMSKE BORZE Ourih: Pariz 20.23, London 17.406, New York 519.—, Bruselj 71.90, Milan 26.53, Madrid 42.425, Amsterdam 208.325. Berlin 123.325. Dunaj 73.04—5980. Sofija 3.76, Praga 15.37. Varšava 58.10 Bukarešta 3.085. Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 21. januarja. JZSS je prejel davi naslednja vremenska, poročila: Bohinj: —3, jasno, mirno. 30 do 30 cm pršiča na stari podlagi. Bled: —4, burja, jasno, 30 can pršica. led, hrapav, debel 4 cm. Logatec: —4, jasno, 30 cm pršića. Kranjska gora: —10, jasno, 20 do 50 cm pršica, barometer se dviga. Rakitna: —5, 24 cm pršica, Planica-Slatjia: —4, 40 cm suhega pršića. Tamar: 60 cm suhega pršeča. Mrzli Studenec: —12, ja%Q^, 2D cm pršica, na stari podlagi, idealna ^mufca. Lisca: —6, 25 cm pršica. Begunje pri Cerknici: —5, burja, vzhoden veter, snega 30 cm na »tan pouiagi, dohod z železniške postaje RaKek. Krvavec: na staro podlago zapadlo 50 cm pršica, smuka idealna, veter sever. Preserje, 20. januarja ob 7. zjutraj: temperatura —2, mirno, obiaciko, kaže, da bo jugovina, snega pršića 25 do 35 cm, izgledi za nedeljo izvrstni v kolikor jug ne bo prevladoval. Izvrstni tereni na Planici (1 in pol ure hod« s postaje), za začetnike pa naravnost idealni v okolici t. j. Sv. Jožef, Ponikve itd. Zeleznižka zveza tz Ljubljane ob 6.15 zjutraj, povratek ob 14.15 v Ljubljano. Bloke, 21. januarja: —7, oblačno, vzhodni veter, 30—40 cm suhega t«iega na «tari podlagi, smuka idealna, izgledi za nedeljo pra-v- dobri. Da je omogočen cenejši izlet na Bloke, je avtobusno podjetje »Petnikar« znižalo cene vožnjo, tako da stane tja in nazaj 20 Din. Avto vozi ob delavnikih izpred Cešnovarjeve gostilne ob 17, ob nedeljah 06 8. zjutraj, vrača se pa ob 20. v Ljubljano. Gle»■*"• *>%.-aO»! icn večkrat dali celo prav koketno obliko. Protesor Plečnik nam je z novim parkom, ki je že skoraj »otov, pokazal za Ljubljano popolnoma novo moderno obliko vrtne arhitekture. Park namreč ni raven, temveč od roba proti sredi poglobljen, d.i stoji na ravnmi obkrožujooih ga cest kakor krožnik na migi. Okro*j m oflttOg ovalnega parka namreč teče pol metra nad hodnikom ob cestah visok z-idec ali škarpa, od tod s<^ pa rrata polagoma spušča do poti ;« Sete od tod dalje proti sred: >e park rasen — torej prav rako kakor ovalen pludenj. Za-to ni treba parku ograde, vendar pa ljudje ne bodo hodili po trati in samovoljno shodili nove poti iu «stare, ker bi morali skakati pol metra visoko na njo in bodo m to rud, bo-dtti v park p.j virih 3 m širokih potih, ki vodijo od nekdanjih oglov pravokutnika v diagonalni srnen v 22 metrov širok krog na srodi. Ves ta krog ho postit z betfani peskom, na oni stran: proti Ilirski ulici Ko pa v senci košatega drevja žuborel lep vodnjak. V novem nasadu ne bo gredic, temveč samo skrbno negovana trata v obliki ovalnega zelenega kolobarja, ki ga bo po sredi delila 2 metra in pol široka pot na dva enaka široka deia. Ob Zaloški cesti in ob Iiitskj ulici bo zunanji zeleni kolobar širok 6 in četrt metra, notranji pa le 6 m, na daljši osi elipse ob Jegličevi cesti in na nasprotni strani se bosta pa travnička razširila do enake širine po 9 in četrt metra. Notranji kolobar bo v smeri obeh osi tudi še presekan s štirimi le poldru^ meter širokimi potcami. tako da bodo « ceste v park vodile le štiri, v krog ua sredi bo pa pripeljalo 8 poti. Ena vetjih trat je rezervirana samo za otroke, kamor jim navožijo nrrrvk ?n peska, da bo deca imela vedno dosti opravka. Park je v glavnem že narejen in, kar je glavno, vsa del« razen vrtnarskih delajo brezposelni. Edino sMadi njih se je mestna «©čin« tako zgodaj lotite preureditve, da jim pomaga, povedati pa še moramo, da drugih atrPikov • to preureditvijo skoraj nima. saj so pri deki zaposleni le mestni uslužbenci m mestni konji, ogromne večine materijama pa tudi ni bilo treba kupiti. « Iz istega vzroka, namreč da pomaga de-lavoJjnim revežem, je mesteia občina sooči sklenila v tean okraju takoj napraviti še drug park. Tis-ti jezik med Zaloško cesto in Staro potjo pred Leon iščem res ni bfl Ljublja-n1 v okras, a šentpeteroani tudi zaslužijo kaj lepega, zato je pa mojster Plečnik tudi njim napravil načrt za prav miceu vrtiček, da ga bo vesela vsa okolica. Sicer je bil pa ta ogai tudi presneto nevaren, ker so vozniki s Stare poti kar ob zidu pri-dirjali naravnost pred tramvaj na ZalošV cesti, večkrat je pa tudi kak avto ali voz moral z Zaloške ceste divjati kar za zidom, ker se je mudilo v žensko bolnico. Takemu n-.kdo ne more zameriti, čeprav so otroci in odrasli nn obeh ot?l?h leoniške^a vrt« vedno v nevarnosti, prav tako pa tud: GOžtrvi sami že zaradi tramvaja. Zadnji čas je, da odstranijo ta vozel karambolov in vedno pretečih nesreč. Novi park ob Leoniscu >Ce .slika uam d-cx*ti pove, zato nJtn pa tega parka ni trebti obširno opisovati. Stranici eiiukokrokeg« trikotnika brez vrha sta dolgi po pičlih 50 in. obrobja ju pa pločnik. Tudi tu ni gredic, temveč sanvi /elena trata, zasajena paralelno ob cestah / visokim drevjem, na srednji trati bo pa stalo košato drevo ali se bo zrcalil cek> bazenček z vodometom, vmes so pa skupine manjšega drevja in okrasnega grmičja, le sem in tja bodo pa travnički okrašeni tudi s posameznim: dekorativnimi rastlinami, da bo vrtiček še bolj slikovit in prijazen Proti Adu bo polkrog s polmerom 5 m, v njegovem sredičsu pa dekorativeu vodnjak, a za njim pred zeleno goščavo tri kamenite klopi. Tudi v tem krasnem nasadu bo dosti prostora za otroke, samo preveč se ne bodo smeli dreti, d« ne bodo morili bolnikov v sosednih bolnicah. Tudi gospodarska bilanca Zgodba novopečenega kmetovalca, Dolenjsko, 20. januarja. Zastopnik Skof je spoznal, da se v tej vražji krizi ne more uveljaviti, zato se je zapičil v mater zemljo. Začel je pridelovati krompir, korenje m druge dobrote tega sveta; pomnožil je število presrečnih kmetovalcev, ki žive takorekoč od božje milosti in blagoslova. Vse je šlo po sreči, da je njegov uspeh kronala požrešna svinja. Novopečeni kmet se je neznansko veselil njene požrešnosti in seveda jo je — namreč svinjo neštetokrat v duhu pojedel ob poziranju slin. A Škofovega kmetovalstva nt spremljal dolgo božji blagoslov. Komaj mesec dni je bil svinjski gospodar, ko mu j« zvesta žena in še boljša svinjerejka voščila dobro jutro z žalostno vestjo, da je ponoči poginila svinja. Žalostno, pr©resnično! Svinja se je preselila v rdeče carstvo, kar so pokazale rdeče Hse. Vrag jo je vzel v rani mladosti. Konec je bu presladkih sanj o mastnih kolinah. Nesrečni kmetovalec je moral zdaj poskrbeti za primeren svinjski pogreb. Pa je naročil Metodu, naj odpelje mrhovino h k on jaču m da jo naj dobro pokrije, da bT škodoželjna soseska preveč ne sočustvovala zaradi njegove nesreče. Oc bi ga kdo pobaral, kaj vozi, naj reče, da pelje koruzo v m Itn. Toda Metod je odpeljal mrhovino na mestu na desno — na levo. Zdaj so se sele začele katastrofe druga za dru gol Pa so pobarali Škofa, zakaj je prekršil zdravstvene predpise, zakaj ni oddal mrhorine konjaču. Tako je, če se nanašaš na prija tdjrrf ki je čudno zaključil letno bilanco Škof je imel grde račune z Metodom: — Lepo svinjarijo si mi napravil, zdaj sem prišel še s paragrafi navzkriž pri vsej svinjski nesreči! Metod ga je pa takoj potolažil: — Zakaj si kvaril zdravje zaradi tc neumnosti! Sej tudi jaz dobro poznana postave, pomisli, 10 let že hodim pet na k^rl Ce bi prasioo zakopal jaz, bi bila zdaj oba v kaši. Pa je nisem, nak! — Ježeš, pa je menda res nisi peljal k mlinu? se je prestrašil svinj erejec. — Le brez skrbi bodi! Prasico *sca — ham — ham! da. pol centa mrhovine je pooimh> krasni Metodov bariton. Na, zdaj pa imaš! Gez M dni je Skofjv potelmček odletel med vaxdnhop4ove*; namreč z jastrebovo pomočjo. Takšnih nesreč v umnem kmetijstvu Skof seveda ni mogel kar tako preboleti, zato je bridko potožil sotrpinom v gostimi, kakšne izkušnje je imel. Končno se je pa nesrečnež le potolaži] pri kozarcu cvička, celo optimist je zopet postal DejaJ je, da si je vsaj prihranil stroške za klavca, ker mu je svinja poginila brez stroškov. In spomnil se je, da ima kljub vsej »moli še nad 300 kg pese. — Prodaj mi jo, saj je ne boš jedel, ker je na prašiče! je predlagaj sosed Jože. — Za 3 litre vinca jo pa res dam! — Gor s Štefanom! je naročil Jože. Drugi dan je prišel Joie po peso. Bil je tako zadovoljen s kupčijo, da je dal Škofu še 10 Din. Potem je pa umni kmetovalec i« ne- srečni svinjerejec sklepal pred bojlšo po- ; Kovico in pred polovico tuca ta otrok razveseljivo bilanco. Končno je dokazal, da so kljub vsemu temu aktivni. — CSsti dobiček kmetovalstva a vsaa postranskih dohodkov v preteklem lete znaša 10 Dm! — Živio naš a ta! je podala absohtcorij umnemu kmetovalcu. Baš pravi trenutek je vstopil pismonoša , J . da je Škof lahko poročaj k raznoterostim: Zvočni velefilm 0U0 WMS Predstave: danes ob 18. in 21. uri, jutri ob 15., 18., in 21. uri, v ponedeljek ob 18. in 21. uri. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI (ra mitnico) tel. 33-87 Odgovor in konec Ljubljana, 22. januarja. Ker g. Cveto švigelj v svojem odgovoru ni pobil niti ene moje trditve, nego istim te se pritrdil in se umiva tam, kjer se ga ni nihče dotaknil, dasi ravno je im-el 10 dni časa, mu sporočam, da je bil v Ljubljani, ko je moj članek izfiel in je celo izjavil, da bo počakal z odgovorom, dokler se stvar ne poleže, ni pa bii odsoten. Značilno je, da. se vsak pravično prizadeti umiva. E>a bi se pa stvar razčistila, predlagam anketo v strokovnih časopisih, kjer se bom s svojo skromnostjo pojavil in dokazal svojo opravičenost. V dnevni-kin pa je zame debata končana, ker na nestvarne odgovore stvarno ne morem odgovarjati. >nergati« nalik drugrm pa nimam navade. Za opravičenost psevtionJmnega (ne anonimnega, g. Svig^J) članka v znanj rubriki pa se ne bom prerekal, ker vsak raaaso-rten čitatelj to lahko sam spozna. Spectator. Sftcrrt — železničar: ASK Primorje. Jutri ob pol 3. uri bo na igrišču Primorja zanimiva prijateljska tekma med mariborskim Železničarjem in domačim Primorjem. Tekma se bo to pot vršila na belem polju, ker bo igrišče primemo urejeno, železničar je na drugem mestu p r ven štrene tabele in je potisnil za sabo tudi taka renomirana moštva, kakor sta Maribor in Rapid. Brez dvoma je sedaj pravi zastopnik Maribora. Po drugi strani pa se tudi o Primorju sme reči, da ima kot trenutni podsavezni prvak izvestne dolžnosti in da bo zaradi tega morala biti jutrišnja tekma na primerni višini. Vabljeni ste vsi. ki se hočete razgi-batl v mrzli zimi ob lepi nogometni tekmi! Redni letni občni zb«r SK Zagorja « bo vrtdl v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dop. v prostorih restavracije hotela Muller v Zagorju z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav in otvoritev po pi-edsednikvi, 2. čitanje zapisnika, zadnjega občnega zbora, 3. poročna funkcijonarjev: a) tajnika, b) blagajnika, c) gospodarja, d) načelnikov sekcij, 4. poročilo revizorjev o stanju lotnega zaključaka, 5. volitev odbora in preglednikov računov, 6. določitev članarine. iMStanovnme m vpisnine, 7. proračun za poslovno dobo tekočega leta, 8. razdelitev diplom in kolajn. 9. slučajnosti. Samostojni predlogi članov se morajo vz roči ti s podpisi do' glasovanja upravičenih Članov vsaj osem dni pred občnim zborom. Sklepčen je ot> ^ do glasovanja upraviče-t*»i članov, stoer pol ure poameje ob vsaki rjrMeSM. Opozarjamo vse članstvo, da poravna evairtmetoo zaostalo danartno za le-to 1982. čflaoBla sestanek se vrsi v soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri r ktabovem lokaki v svTho razgovora za sestavo odbora. — T. F >gkala«. smnear^ki ttdsek, poroča vsem tdležencem tečaja smučarske giai-Fiistike* da se vrši v nedeljo, ine 22. jan 1933 terensk tečaj na Babjeia 'olu pri Gcr tem brdu. Zbirališče pred esrkrijo v St. V> di» pri L ubijani. Odhod \o6i»> ob f. uri. Foto odsek poroča vsem članotn, da 9* viii prvi večer tečaja v pooedeljtiK hie ?3. j<\n ob uri v klubskem f'ini. !alK>ratrj:u-Odb-M. — MK mrlja, Ljubljana. Moto-skijd-ring. V slučaja ugodnih snežnih prilik se vrsi dne 20. januarja ozir. 2. in 5. februarja motoskljOrtng na obdčajni progi Dolgi mest (gostilna Kusar) do Podsmreke in obratno. Razpisane bodo kategorije sok> do 290 c cm, 350 cem, 500 ocm in do 1000 cem ter prikolice brez ozira na jakost motorjev. Istočasno se predvideva motoski-jBring na daljši progi, in sicer s startom Naša nacionalna glasba Olje, 'JI. januarja. V ponedeljek 16 t. m. je predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju profesor za-irrenškega Ulasbenega zavoda g. Antun Do-bronić o nacionalni jugoslovenski giasbi-Odlični jugoslovenski skladatelj nam je v koncizni obliki predočil razvoj glasbe oJ najstarejših časov preko napolitanske šole do dobe klasikov, po kateri so se v dobi romantike začeli vedno bolj uporabljati elementi narodne glasbene folklore v umetni glasbi. Se bolj očiten je bil ta pojav pri Slovanih, ki so razmeroma pozno pose^K v razvoj glasbe. (Ruski novatorji: Borodin, Cezar Kjuj, Balakirev. Musorgski in Rimski-Korzakov, pri Čehih Dvorak, Smetana, Suk. Janaček i- dr.) Vsi ti so zelo poživili evropsko glasbo s tom, da *o vneeli v njo elemente narodne muzike. Musorgski je pred-liodnpik najjačje muzikalne potence današnjih dni — Igora Stravinskega, pod katerega vplivom stoji vsa mlajša glasbena generacija. Tudi pri Jugoslovenih se širi njis**! za razvoj jugoslovenske nacijonalne glasbe. Predavatelj, sam eden prvih propagator-jev te struje, je navedel nekatera imena ^Mokranjac, Gotovac, (irgošević, Dobrome, i. dr. in je rlastfi poudarjal veriko muzikalno vrednost zborovske literature teh skladatelja, predavanje je bilo navzlic neugodnentu r-asu še precej dobo obiskano. C. P. pri restavraciji Kusar—Vič—Dobrova,— šmartao—Podamreka m ciljem pol Dolgem mostu pri Kusar ju. Prijave se zaključijo v torek, dne M. L m. ter se bo ozarsJo le na prijave s prijavnino Din 30.— sa vozilo. Naknadne prijave se ne bodo upoštevala, ker se bo motoskijOrlng vrsti le tedaj, ako se prijavi aadostno stevUo tekmovalcev. Prijave sprejema glavno tajništvo khiba. Upravni odbor MK drlje. Iz Trbovelj — Roman ^Prokletstvo ljubezm< se dobi v podružnici ,Jutra< v Trbovljah. Ce-i»a obeh delov Din 35. — Delovanje protituberkuloinega dispanzerja v Trbovljah. Z veseljem je lani prebivalstvo pozdravilo ustanovitev proti-tuberkuloziiega dispanzerja v Trbovljah. Saj je bila ta humana ustanova za rudarske revirje res več kakor potrebna, šef dispanzerja dr. Prodan je v 9 mesecih minulega leta napravil 300 kliuičnih preiskav, 133 rentgenok»ških in 11« drugih pregledov. V bolnico je moralo 13 pacijentov. Tuberkuloza je bila ugotovljena 139-krat, od tega 48 primerov odprte. S 1. decembrom je bila nastavljena tudi posebna zaščitna sestra, katere delokrog bo razširjen na vse rudarske revirje in okoliše. Da dvigne zanimanje za to ustanovo in njene namene, bo proti tuberkulozna liga pričela intenzivno propagando za pridobivanje novih članov, v ta namen priredi predavanja po Šolah in v društvih. Tudi TPD kaže največje zanimanje za dispanzer ter ga posredno in neposredno podpira. Kuratorij dispanzerja je zaprosil zdravilišči Golnik rn To-polšica, da bi znižala oskrbnino bolnikom, ki jih tja pošlje dispanzer. _ Pevako društvo »Zvoru je sinoči polagalo bilanco svojega dela v minulem letu. 37. občni zbor se je vršil v mali dvorani Sokolskega doma. Predsednik g. Ivo Pleskovič je izčrpno poročal o delu tega najstarejšega narodnega in kulturnega društva v trboveljski dolini. Lani je pristopilo k društvu 12 novih članov, da je sedaj zbor med najmočnejšimi v banovini. Na obeh •pevskih tekmah v Ljubljani je zbor dosegel prav lepe uspehe, sodeloval je pri sprejemu Korošcev itd. Lani je tudi proslavil 251etnico pevskega udejstvovanja svojega pero vodje Oskarja Mola in je priredil njemu na čast velik pevski koncert, pri katerem so sodelovali številni pevski »bori ra Ljubljane in Zasavja. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Pleskovič, sa podpredsednika Tone Ličar, za tajnico ga. Grilceva, za blagajnika Franc Saje, poleg tega pa 12 odbornikov in namestnikov. _ >Gospa ministrica« na Sokolskom odru. Sokolsko gledaKšče v Trbovljah priredi ob 15.30 komedijo >Gospa ministrica*, ki so jo bili nedavno vprizorili a velikim uspehom. Iz Celja —c i*rva**?dnik upcit\*ncj*x £od*«ćđ ji. dr. Ivan Vrtačnik bo obhajal v ponedeljek 23 t_ m. svojo oOletnico. Zavednemu, značaj ne mu in splošno priljubljenemu jubi^ lan tu iskreno čest-.tamo ra mu želimo še mnogo srečnih leti , —c Matineja iatfrsttMoe *tr*že se to vršila v nedeljo 23. t. m. ob 11. dopoldne v veliki dvorani Celjskega doma z naslednjim sporedom: l. Pozdrav. 2. Hajdrich: Morje Ad-rijansko, poje moški zbor »Oljke«. 3. A. Aškerc: »Balada o Coiotih« in A. Bajec: Pesem emigrantov; recitira govorni zbor »Soče«. 4. »Osnove nase pomorske ideologije«; predava prof. dr. Ivo Ku bič, glavni tajnik Jadranske straže v Splitu. 5. Split in okolica, .skiopcičzho »like. 6. Marinkovič: »Na Adrijol« Prireditev je brez vstopnine. Ker je spored pester in snov predavanja zelo aktualna, je pričakovati da bo narodno občinstvo iz Celja in okolice v nedeljo ob 11. dopoldne napolnilo dvorano Celjskega doma do zadnjega kotička ter pokazalo iskreno ljubezen do jugoslovenskega Jadrana. Sokolsko društvo v Celju m društvo »Soča« pozivata članstvo, da se po4noštevimo udeleži te matineje. —c 6\&rv Celje bo imel v ponedeljek 23. t. m. ob 30. važen izreden občni zbor v mali dvorani Celjskega doma. —c Klubski smučarski tek pri Celjski koči bosta priredila v nedeljo 22. t. m. zimakosportna odseka SPD v Celju tn SK Olimpia. Start točno ob 11. dopoldne. Prijave se sprejemajo v pisarni SPD v Prešernovi ulici in v nedeljo ob pol 11. dopoldne v Celjski koči. Najboljši trije smučarji bodo prejeli darila. —c Za gostovanje ljubljanske drame. ka bo uprizorila v torek 34. t. m. ob 20. v mestnem »leda liscu v Cei ju Ros ta n do vo slovito dramo »Vest«, se dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Gori carja vdove. —c Izletniški vlak ma Dunaj. »Putnik« v Zagrebu bo priredH od 23. januarja do 2. februarja izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Ta vlak bo odhajal iz Celja 29. januarja po polnoči in bo prispel na Dunaj okrog 8. zjutraj. Z Dunaja se bo vračal 2. februarja ob 8. zjutraj s popoldanskim postankom na Semmermgu in bo prispel v Celje 3. februarja okrog 4. zjutraj. Za izlet je potreben redni potni list. Prijaviti se je treba najkasneje do panedeljka 23. t. m. pri »Putniku« pri kolodvoru v Celju, kjer se dobe tudi prospekti in podrobne informacije. —c Nočno lekarniško */uibo ima do vgtetega petka 27. t. m. lekarna »Pri orhi« na Glavnem KOLEDAR Sobota ZL januarja, katoličan,. Neža, Janja, pravoslavni S. januarja. Jutri: Nedelja 22. januarja, katoličani: Vinceoc/ Sv. Družina, Slivoj, pravoslavni 9. januarja DANAsNJK PRIREDIT Vit Kina Matica: F. p. l w odgovarja... Kino ld««J: Kismet. Kino £>vor: >V dobi slave.« ZKD: >Mamseile Nitouche« ob 14.30 v kinu Matici. Kino Šiška: Quo vaths. Akademija KlU. siovansftq več>r ob M • na Taboru. Slavnostni koncert v proslavo 70-letnic<* Ljubljanskega Sokola cb 10.30 v i harmonični dvorani. Šentjakobsko gledališče* Veseloigra >??9c redna letna skupščina ob I.'0. v g< > Kajfež, Florijanska ulica 4. Društvo »SocA??*< ob 20.15 v Mestnem domu. Zveza zidarjev, tesarjev tn stavbinskega delavstva; Ustanovni občni zbor ob 9. dop. v predavalnici Delavske zbornice, železničar (Maribor) : ASK PrimOrJe ob 14.30 na Igrišču Pr+morja. Zaključek pokalnega nogometnega turnirja za brezposelne: Svoboda : Grafika ob 13. na igrišču Hermesa, — A-mostvo : THrija ob 15. na lgriSču Hermesa. &xp>€)€t sita in rešeta Javnosti dolgujemo tole javno zahvalo: Ko so izzvenele ovacije našemu hstu* ki so dolgo odmevale po častitljtvih prostorih naše univerze, se glasile iz njenih oken in dvigale proti nebu v vsej njeni okolici ter po ljubljanskih ulicah, zlasti pa ob sprejemu predragih nam koroških gostov na kolodvoru tn pred njim ter po vsej Masarvkovi tn Miklošičevi cesti do Uniona in nato po vsem prostornem Marijinem trgu, čutimo na dnu jrca najpnjvl-nejša dolžnost, da se zahvalimo vsem onim, ki so izražali zaupanje do našega lista z urnebosnirm vzkliki: Žrvto »Slovenski Narod«I, prav posebno zahvalo smo pa dolžni onemu pred hotelom Union, kt je svoje navdušenje za nas izrazni z vzkh-fcom,- Živel »Slovenski Narod* \n njegovi naročniki! Z največjo hvaležnostjo v tre« za nepr&plačlftvo reklamo m ra nafi*kra-nefša priporočila se zahvaljujeta z odličnim spostervetnfern U prava in uredntsrvx> *Slavensic&g« Nvt-roda*. Res, dobrota je sirota Ljubljana. 21. januarja. Pri posestnlcl Mariji Marink ovt v Stranski vasi pod Dobrovo pri Ljubljani ee je zglasil 12. t. mč ralajšj človek, ki je bij videti nekam bolehen. Stopil je v hišo tn pričel tarnati, da prihaja iz bolnice v Ljubljani, kjer je pretrpel nevarno operacijo. Pravil je, da je po poklicu krojački pomočnik in je pove* J tudi svoje ime ter domovinsko občino: Jože Bečan lz Medvod. Naenkrat se je pričel tresti, zato ga je dobrosrčna gospodinja pozvala v sobo in mu velela sesti. Brž mu je skuhala kavo in položila predenj tudi kos kruha.. Med Jedjo je Bečan pripovedoval, kako zelo je bil lačen, tožil je, da je ostal popolnoma brez sredstev in je "stokal, da bo moral zaradi bolečin skoro gotovo nazaj v bolnico. Marink ova, kl se ji je mladi človek čedalje bolj smilil, ga je pridržala tudi pri kosilu In pa pri večerji. Ker se tudi na noč ci umaknil iz hiše, marveč je tarnal o slabem zdravju, se je usmiljena žena odločila in mu dala se prenočišče. Postlala mu je v sobi svojega sina Alojzija, ki je prišel domov šele pozno zvečer. Stopivsi v svojo sobo je načel Lojze Bečana Se budnega in je spregovoril ž njim nekaj besed, nakar je slekel suknjo, jo obesil na obešalnik in se se sam vlegel k počitku. Naslednje jutro pa je Lojze že zgodaj vstal in se podal na, delo. Ob 7. se je zbudil tudi gost in mu je Marinkova pripravila zajtrk. Užil ga je, vendar je gledal nekam preplašeno in jo jedva čakal, da izgine. Komaj je stopil za ojrlom, jo je že ubral čvrstih korakov in ne k nobenih znakov kake bolezni Izgi- ni je v daljo... šele zvečer, ko se je vrnil domov, je Lojze ves prepaden povedal materi, da mu je pre noče valeč ukradel iz žepa suknje, ki je visela v sobi, vso gotovino in sicer 1200 Din, i. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota, 31. januarja: Celjski grofje. Izven. Globoko znižane cene. Nedelja, 22 januarja: ob 16. uri Utopljen. ca. Izven. Znižane cene. Ob 30. Voda. Izven. Znižane cene. Torek, 34. . januarja: Carjevič Aleksej. Red A. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 21 lanuarja: Erika. Izven. Glo- botfo znižane cene. Nedelja, 22. Januarja: ob 15. uri Dežela smehljaja Izven Znižane cene Ob 20 Koštana Izven Znižane cene Ponedeljek, 25 januarja: Baletni večer Pie m Pina Mlakarja, ta ven. Znižane cene. Bter. 17 »SLOVENSKI NAROD«. o po živilih kot navadno. Tudi da neo so se gospodinje bolj zalagale z zavili in zlasti meso j:m je začelo dišati nekoliko bolj, ker je pač jutri nedelja Mesarji pripravijo ob sobotah posebno lepe kose mesa. ki ga hvalijo, češ to bo dobra juha! — ali ta govedina se kar topi v ustih kot mask). Včasih pa ta ali ona gospodinja vzdihne. da se tudi drcarČki tope kot maslo. Cene mesa so stalne. Značilno je, da danes ni bilo takšnega prometa pri mesarskih stojnicah, kjer prodajajo ceneno govedino, pač pa so ljudje kupovali boljše meso prav tako kot navadno. Najbrž čutijo pomanjkanje samo tisti, ki se sicer radi za- nadii tudi Senčar, zato je odveč vsako ugibanje, kateri tekmovalci bodo zavzeli prva mesta, saj je to odvisno od cele vrste okoliščin. Med udeleženci izvenljuhljanskih klubov bo vladalo gotovo veliko zanimanje, kdo se bo med njimi najboljše placi-ral in dosegel naslov smuškega prvaka banovine. Za Kamnik bodo startali Ivo Kumar, Biško, Svetičie in Peuko. Zvečer se bodo tekmovalci, ki bodo ostali v Kamniku, sestali v prijetni družbi na zabavnem večeru, zjutraj ob 10. uri pa se bodo vršili skoki za kombinirano tekmovanje. Tu se bo odločilo, kdo bo letošnji prvak ljubljanskega podsaveza. Popoldne se bo pričelo po prihodu popoIdanskega vlaka ob 14*39 konkurenčno tekmovanje v skokih. Od nove postaje pod Žalami je odda. Ijeua skakalnica komaj 3 minute. Mnogoštevilni prijatelji zimskega sporta, ki bodo prišli od vseh strani v Kamnik, bodo imeli prav lahek dohod do skakalnice. S K Kamnik je letos svojo športno napravo popravil, da zdaj odgovarja vsem pogojem mednarodnih predpisov. Posebno pa jo izboljšal pri izteku in pri prehodu i« strmine v iztek, katerega Je izpeljal v nasprotni hrib. Ko si Je pred kratkim trener 'Lea-poid ogledal kamniško skakalnico, mn je tako ngajala, da Je obljubil, da se udeleži jutrišnjih takem. Prepričani smo, da bo svojo obljubo izpolnil in prišel v Kamnik, če ga pri skakanju le na bodo ovirale po- Bogo Sramelj škodbe, ki Jih Je dobil v četrtek pri ponesrečenem skoku na kranjskogorski skaka nksi. Tudi drugi tekmovalci, ki so vide]; popravljeno skakalnico, so mnenja, da sr-bo Jutri >dobro skakalo«. Kdo bo odnesel prvenstvo pri skakan.u, Je še težko reči. Lani je pri dveh tekmah zmagal Franc Palme, ki je dosegel tudi do-zdaj najdaljši skok 33 metrov. Državni prvak v skokih Bogo šramel bo letos poizkusil vzeti Palmetu primat na kamniški skakalnici. Morda se mu bo to posrečilo, vendar pa razlika med prvopla si ranimi ne ho velika, ker pri tekmovanju ne bo toliko odločevala daljava skokov kot pa stil vsakega posameznega tekmovalca. Ni &e gotovo, ali bo mogel priti k tekmam v ska-kanju tudi Norvežan Guttormsen, ki trenira naše tekmovalce na Gorenjskem, ven dar pa upamo, da se bo podsavezu posre čilo dobiti ga v Kamnik. Pa tudi brez njega bodo te tekme največja zimskosportn.i prireditev, kar jih Je bilo dozdaj v območju ljubljanskega podsaveza, saj bo tekmovalo rekordno število tekmovalcev, vsi, kar jih premore ljubljanski podsavez. Vzporedno s podsavezno prireditvijo na kamniški skakalnici bodo tekmovali tudi člani Akademske smučarske organizacije za prvenstvo ljubljanske univerze, ker bo zanimanje za prireditev še povečalo. Prijatelji zimskega sporta iz Domžal, Mengša in iz Ljubljane bodo gotovo radi prihiteli v Kamnik, saj tako lepe prireditve ne bo zopet kmalu v Kamniku. Na razpolago imajo dovolj prometnih sredstev, saj imamo dnevno 6 železniških in 5 avtobusnih zvez z Ljubljano. Zadnji vlak pa odhaja iz Kamnika zvečer malo pred osmo uro. Po skakalnih tekmah bo r restavraciji pri K u mru razglasitev rezultatov in razdeli tpv daril. Razsodišču teh tekem predseduje predsednik LZSP g. Ante Gnidorec dovoije z najcenejšim mesom, oni pa, ka jim je vseeno ali je zacotetk ali konec meseca, Ka-hko kupujejo meso zdaj prav tako kot so ga ob novem letu. Na perutninskem rrg-u je bilo danes mnogo več jajc kot navadno. V splošnem jih ne ponujajo več po 1.50 D m komad, nego za 25 par ceneje, ali po 2.25 Din par. Zdaj ljudje ne konzumira jo toliko jajc, ker se pač ne ukvarjajo tako a pecivom kot so se ob praznikih. Jajce po 1.25 je res dovolj drago, saj je dandanes za marsikoga dinar že mnogo in enega samega jajca se ne moreš najesti. Tudi piščancev je bilo danes precej na trgu. Za nje so se zanimale gospodinje, ki stalno otipavajo piščance na trgu. Cene putk so stame, s ker pa odloča predvsem barantanje kot pri cenah vseh živil na trgu razen mesa. Zato so pač takšne diference v cenah pri eni in Isti vrsti živil. Na zelenjadnem trfu je bilo zopet na izbiro zelenjave. Tudi cene zelenjave so različne. Radič splošno ponujajo nad dinar merico, vendar so ga gospodinje tu in tam kupovale tudi po dinarju. Motovileč je zdaj kupovalkam predrag po 2 Din merica. Zeljnatih glav, ki jih je se vedno mnogo, ljudje niao posebno kupovali. Po 2 do 4 Din se zde že marsikomu precej drage m zelje čedalje bolj gnije Malo je že ohrovta, ta, a po njem nihče mnogo ne vprašuje. Ponujajo ga od 2 Din navzgor glava. Po isti ceni prodajajo kolerabo. Zdi se, da ljudje najraje kupujejo kislo zelje in repo, ki ima vse leto stalno ceno. Z jabolki nas se vedno zelo dobro zalagajo. Danes je bilo na trgu tudi nekaj zelo lepih vosČeuk po 5 Din kg, kor?nace so pa prodajali po 4 Din. Druge vrste jabolk niso bile tako lepe. Kamniški Sokol Ko Je Abna med prvimi slovenskimi študentkami 1. 1915. maturirala na gimnaziji, se Je poročila s prof. Lojzetom Sodnikom, po smrti edinega sinka se je pa posvetila akademskim Študijam. Najprej je študirala slavistiko, nato Je pa pri prof. dr. Vebru pričela študirati filozofijo in se je posvetila predvsem estetiki, končno pa specializirala za zgodovino filozofije. O božiču leta 1923. Je promovirala, nato je pa izdala svoje prvo večje dalo »Pregled zgodovine psihologijec kot dodatek dr. Vobrovemu vNačrtu psihologijec. L. 192S. je izdala svoja največje delo »Zgodovinski razvoj estetskihproblomovc, ki Je vzbudilo splošno pozornost v znanstvenem svetu. Sodelovala je tudi pri »Ljubljanskem Zvonu« in drugih domačih in tujih revijah, obenem je pa zbrala gradivo za monografiji o domačih filozofih dr. Alešu UšeniČniku in dr. Vebru. Ko je dobila dr. Turnejevo štipendijo, je šla na Dunaj zbirat gradivo za monografijo o pozabljenem filozofu dr. Josipu Misleju iz Vipave, sedaj pa v vatikanski knjižnici v Rimu zbira vire za monografijo o španskem filozofu Lullusu iz XIII. stol., nato pa gre še v Švico in Pariz ter Monakovo in se jeseni vrne na svoje novo mesto na naši univerzi. Imenovanje dr. Alme Zupanee-Sodntkove za docentko je v čast vsega slovenskega zenetva. Iz magistratnega gremija Ljubljana, 21. januarja. Na suočnji seji magistra tnega gremija, ki ji je predsedoval župan dr. Puc. so se obravnavale razne tekoče zadeve. Podeljena je bila koncesija za buffet v VUharjevi ulici. Ljubljanskemu Sokolu se prepusti buffet v »Tivoliju« v najem do konca »Pokrajinskega zleta«, t. j. do 30. junija 1933, pod pogojem, da 9e dogovori z dosedanjim najemnikom glede odškodnine. — Zvišanje najemnine za prostore mestnega knjigovodstva m gradbenega urada predlaga odbor, ki upravlja meščansko imovino. Gremij je odklonil to povišanje, ker se zdi pretirano, je pa obenem odobril povišanje najemnine nekaterim trgovcem v Kresijt. ki s tem ukrepom tudi soglašajo. Pri tem se bo skušala najemnina za te lokale na podlagi kvadratur kolikor mogoče pravilno in pravično odrediti. Prošnja Jožefi Kocjan za zamenjavo neke lastne in mestne parcele je bila odklonjena, ker je ponudba za mestno občino neugodna. Anglo>jugos rov enaka petrolejska delniška družba je prejela dovoljenje, da sme postaviti bencinski avtomat na mestnem svetu pred hišo I. Jelačina na vogalu Rimske in Emonske ceste. Prošnja zobotehnika A. Franke na, ki želi prestaviti reklamno desko, stoječo na ozemlju mestne občine poleg mitnice pri železniškem prelazu, v občino iMoste, jo bila odklonjena. Ker se bo uredilo stopnišče med Ger-berjevo in Krejčijevo hišo, bo treba posekati nekaj kostanjev, ki to regulacijo ovirajo. Hkrati pa je gremij odklonil predlog, naj se zaradi motnje prometa posekajo tudi kostanji, ki stoje na Cankarjevem nabrežju. Semtpeterski park in park 06 koncu Le-onišča se preuredita po načrtu prof. Plečnika. Delo bodo izvisiH brezposelni v vsakem parku bo otroško igrišče. Stavbni referent je poročal o naslednjih zadevah: Hišna kanalizacija v hiši Vasilije Dobršek v Levčevi ulici št. 3 se odobri Fr. Bidovcu se dovoli gradnja prizidka k dvoriščnemu poslopju in ograje v Mar-m on tovi ulici. — Lovro Cimperman si zgradi prizidek k delavnici in izvrši neke adaptacije na Smartinski cesti. Dovoljenje je bilo podeljeno le začasno, ker stoji poslopje izven regulacijske črte. — Direkcija državne železnice namerava postaviti 250 m visoko in skupaj okrog 1 km dolgo betonsko ograjo ob šišenskem kolodvoru. Ker bi ograjo v oni obliki, kakor je predvidena po predloženih načrtih, v estetskem pogledu ne ustrezala tn odpadejo po regulačnem načrtu vse kolodvorska stavbe, je bil gremij mnenja da se ograja v tej ooliki ne sme zgraditi. Končno je bila še odklonjena prošnja Valentina Kopri vca, za stavbno dovoljenje na Cesti t Mestni log. Na trgu se ne pozna pomanjkanje Po količini živil bi človek sodil, da, živimo v normalnih časfti zboruje Kamnik. 20. januarja. Občni zbor kamniškega Sokola se je vršil 18. t. m. ob številni udeležbi članstva. Otvori 1 ga Je starosta br. dr. Karba s pozdravom na vse navzoče, zlasti pa župne-ga delegata br. Flegarja. Orisal je na kratko delovanje Sokola v preteklem letu in opozoril na naloge, ki ga čakajo letos, v jubilejnem letu našega sokolstva. Omenil je rudi znano okrožnico jugoslovonskih škofov in se v svojih izvajanjih pridružil stališču, ki ga je zavzel že Savez SKJ. Po poročilu tajnika je poročal blasrajnik o denarnem prometu, ki je znašala 46.859 Din. Dohodki so presegli stroške za 2500 Din, tako f2a znaša gotovina društva na koncu leta 1932 18.000 Din, ki so naloženi v Mestni hranilnici. Načelnik Hribar je poročal o obisku telovadbe in udeležbi članov na nastopih ter na koncu izjavil, da odlaga svoje mesto. Prosvetar br. Rus je imel med letom več nagovorov na deco in je skušal spraviti v sklad prosvetno delo s Sokolskim delom, zlasti na društvenih prireditvah in akademijah. Število članov je v preteklem letu naraslo za 6 in znaša 137 članov in 73 članic. Skupno sliko vseh poročil je h koncu podal starosta dr. Karba, ki Je ugotovil, da kamniški Sokol ne napreduje tako kot bi moral. Vzrok temu je v nezanimanju velikega dela občinstva za sokolske prireditve in pomanjaknje vadi-teJjskega zbora, ki mora biti povsod duša vsakega društva. Upanje pa je, da bo tudi v tean oziru nastopilo izboljšanje. Pri volitvah staroste in podstaroste, ki so se izvršile z listki, je dobil od oddanih 5*9 glasov 50 dosedanji starosta br. dr. Karba, za pod starosto pa je bil zopet ponovno izvoljen br. Stane Ve ali n. Za vsa ostala odbornižka mesta so bili predlagani v potrdilo župni upravi dosedanji funkcionarji, nov je v odboru samo notar brat Zevnlk. Namesto odstopivšega br. Hribarja je bil izvoljen za načelnika br. J. Ulčar, za podnačelnika pa br. Janez Zore. Načelnica je ostala s. Rostanova, podnačelnica pa s. Hrovatova. Načelniku br. Hribarju, ki je dolgo vrsto let neumorno d&loval v sokolskih vrstah in načeloval telovadcem, je občni zbor izrekel toplo zahvalo za njegov dolgoletni trud in vnemo in mu ob živahnem odobravanju dvorane podelil častno mesto v odboru Zdravo! Zvočni vele film OHO UADIS Predstave danes ob 18. in 21. uri — jutri ob 15., 18. in 21. uri, v ponedeljek ob 18. in 21. uri ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI (za mitnico). Tel. 33-87 Prva slovenska docentka Slovensko žonstvo in spioh vea naša Javnost je pred kratkim izvedela z največjim zadoščenjem, da j<» za privatno docentko na filozofski fakulteti nase univerze imenovana prva ženska, namreč ga. ('r. A Ima Zupanec-Sodnikova. Dosedanja asistentka prof. dr. Vebra je Ljubljančanka in hči pokojnega Urbana Zupanca, uglednega veletrgovca in popularnega lovca, ter še vedno krepke in nenavadne gospe Ane, hčerke Poljaka pl. Branketa, zdravnika krofov Blagajev v Polhovem gradcu. Do-centkma sestra je naša znamenita slikarica Anica Zupanc-Sodnikova, mlajša sestra Elka je pa soproga znanega zobotehnika Kodra. — Si že slišal« prijatelj ? — Kaj pa ? — Da se dobi pri upravi »Slovenskega Naroda41 krasen, blizu 700 strani obsegajoči roman PROKLETSTVO LJUBEZNI za borih *0.— Din (po pošti Din 35.—)» Dolenjska v literaturi Iz predavanja, ki ga je imel suoči prof. dr. SI od nj a k v društvu w-*-~fct Ljubljana. 21. januarja. Snoči je predaval v društvu »Krka« prof. g dr. Slodnjak o dolenjski v literaturi«. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je znova potrdilo že splošno znano dejstvo, da so postala »Krkinas predavanja prava naša ljudska univerza. Nastop 7-letneg-a Vikija s harmoniko je bil prav posrečen in pognmni dečko je bil deležen navdušeneg-a aplavza. Iz dr. SIodmJakovega predavanja posnemamo: Ljubljana, 20. januarja. V vseh narodnih literaturah opazimo, da se središča književnega dela porajajo v onih pokrajinah in iz onega narodnega dela. ki ima najbolj zavarovan položaj Le v izjemnih primerih se aktivno literarno delo pojavlja v obrobnih m narodnostno ogroženih skupinah. Tak ugoden položaj je imela v slovenski zgodovini od nekdaj Dolenjska Njena vzhodna meja proti Hrvaški ni bila nikdar v narodnostni nevarnosti, pač pa je prihajal od tam vedno: včasih po selitvi rodov, včasih podtalno priliv svežih čisto slovanskih jezikovnih elementov, ki je krepil avtohtono že »tak do korena slovensko prebivalstvo ter poplavljal iz-vzemŠi Kočevje tudi tuje naseljence s slovanskim govorom in čustvovanjem. Čudno je, da imamo v zbirkah slovenske narodne pesmi razmeroma jirico malo pesmi z Dolenjskega. Ne vem, ali je to posledica tega, da na Dolenjskem ni bilo ob pravem ča*u ljubiteljev narodne pesmi, kakor 90 se našli v drugih slovenskih pokrajinah, dasi so znana imena nekaterih ljudi, ki »o zbirali narodno poezijo po Dolenjskem, ali pa se je iz socialnih vzrokov namenoma pozabila ep^ka pesem kot izraz osovraženega plemiškega življa. Bogatejša je lirska pesem in narodna pripovedka in pravljica. (Izjemno stališče ima Bela Krajina.) Tudi srednjeveška cerkvena pismenost ni zapustila na Dolenjskem sledu, raz ven Stiškega rokopisa, ki pa se je najbrž rodil iz osebne pridnosti nekega češkega meniha, ki je bival v Stiškem samostanu. Sele verska revolucija začetkom 16. stoletja vzbudi vrsto dolenjskih mož, ki začnejo pisati knjige v novem duhu, ter rabijo svoj rodni govor za izrazilo svojih namenov, misH in čuvstev. Ni bil slučaj, da so se baš možje z Dolenjskega najprej udejstvovali v protestantskem pokretu na Slovenskem. Kakor je tukaj najbolj izoblikovano fevdalno gospodstvo v zvezi s prilivom sociamih gibanj, ki se je širila od vzhoda, rodilo vrsto agrarnih revolucij, tako je na drugi strani pretesno aožrLtje protestantskega graščaka in kmetiškega podložnika v zvezi z drugimi socialnimi in kulturnimi vzroki poustvarilo slovensko protestantsko slovstvo. Slov enaki protestantski pisatelji pa niao bili le propagator j i novega načina človeškega razmerja do Boga, temveč njihovo kolumbovsko odkritje nove literarne zemlje jih >e navdušilo tako, da so svoj književni jecak oblikovali, čistili in uzakonili „Krka1 cek> v slovnici. Njihovo odkritje jc z nepremagljivo silo pritegnilo k sehi ljudi iz drugih slovenskih pokrajin ter radi zakona življenjske nepretrganosti prisililo tudi katoliške pisatelje k rabi dolenjskega književnega jezika, ki je tako post.il vseslovenski literarni jezik, kljub temu, d:\ so rabili posamezna narečja v knjigi do druge polovice 19. stol. (Narečje Slov. kr-.iji-ne še deloma dane^s.) Hrbtenica teh dialektičnih pismenosti je hib vendar do-lenjščina. Tudi v 17. m 18. s:olctju so kljub temu, da je p > zatrti reformaciji padla književna delavnost. pisali slovenske knjige po večini možje z Doienj-keg-i. dasi se jo prebujala tudi Gorenj.-ka. Sele I Pohli-nom. ki je bil Ljubljančan, se pretrga niz dolenjskih pisateljev. In slovstveno življenje v prosvetljem in romantični dobi usmerjajo in hranijo gorenjski ljudje. Ti neizmerno razširijo meje slovenskega književnega obzorja. Poleg cerkvenega slovstva — gojijo rudi politično publicistiko, poučno knjigo za ljudstvo in pesem —, s katero je kronal Prešeren Trubarjevo delo. Dolenjska je bila takrat duhovno in materialno izčrpana, predolgo fevdalno gospodstvo je zatrlo vse klice ljudske duše. še le po 1848. 1.. ko je dolenjski kmet dobil zemljo v večno posest, je vstal novi zarod dolenjskih pisateljev. Ta zarod, ki ga označuje trojica Levstik-Stritar- Jurčič, je po Levstikovem vzgledu in nauku — dvignil kmeta in njegovo življenje v središče slovenske lepe knjige. Njihovo literarno delo nima samo literarno zgodovinske m estetske cene. temveč pomeni tudi važen socialni prevrat, ne samo v umetnostnem pojmovanju, ampak tudi v politični borbi za izobliko-vanje slovenskega« političnega progTama. Kakor je prvi val dolemskih pisateljev zaklical v svet: Glejte, tukaj je rod, ki se bori za novo obliko svoje molitve Boga, tako so Levstik. Jurčič in Stritar ▼ svojih delih pokazali na svojevrstno življenje dolenjskega kmeta, rekoč: Poglejte, tako dela, trpi, umira in ljubi nnš človek. Brat je vsega kmetiškega zaroda na svetu, toda v svojem jeziku in na svojstven način doživlja srečo in nesrečo, dela dobro in zlo, ljubi in ie začetek in k^nit: sleherne resnične narodne književnosti. Mi smo sicer željini senzacij, novosti, obljub m prorokb, toda edina duša — našega kmeta in delavca, ki danes molčita v življenju in kljub »kmečkim« in »delavskim* povestim in pesmim tudi v našem slovstvu, nam more m mora odkriti — kam gre naša pot. Upajmo, da bo vstal nov rod »dolenjskih« pisateljev, ki bo vedel, toliko o svojem narodu in zahteval časa, kolikor je vedel o svojem Caaa Trubar, oziroma Levstik. SLOVENSKI NAROD«, dne 21. Triumf graaicttoanega, vetofilm*! Zanimanje za to monumentalno filmsko veiedefto Ufe Je najelo vso Izubijano! Nav^lUsenJe pri včerajšnji premieri Je nepopisno! Velezanlmivu vsebina filma Je drfta občinstvo v stalni napetosti! Predstave danes ob 4. in «410 zvečer — jutri v aedeljo ob 3., 5^ %S te '4 IS zvečer Kot dopolnilo najnovejši »FOXOVc ZVOČNI TEDNIK ne odgovarja Sen našega stoletja — možnost varnega prekooceanskoga, teteJekega prometa — Je postal dejstvo! V glavnin vlogah filma: HAJNS AJLBEJBS, SYBILA SCHMITZ, PAUL HA RTMANN Vstopnice za ta spored si nabavite v predprodaji od 11.—12.15 ure! Telefon 2224 ELITNI KINO MATICA Dnevne vesti — Beiokr.ip.il-i! Te dni bomo našim prijateljem in naročnikom v Metliki in Črnomlju razposlan" položnice za naročilo res lepega romana >prokletstvo ljubezni<, ki je izšel v 2 knjigah na okrog 700 straneh iu volja s poštnino vred le 35 Din. Vabimo vse, da se na istega naroče in opozore tudi vse svoje prijatelje na to priložnost, da za tako nizko ceno nabavijo roman, ki je po vseh naših krajih vzbudil največjo pozornost. Zaloga je le se mala. pa naj vsak pohiti z nakazilom denarja, nakar mu bomo takoj poslali oba dela. — Razpisani zdravniški službi. V državna bolnici za ženske bolezni v Ljubi jan: st;t razpisani dve mesti zdravnikov, in sker eekundaraja VIII. položajne skupine in zdravnika pri pravnika, če ne bli bilo kom-petenta za prvo mesto, se bo zasedlo z uradniškim pripravnikom. Prosilci moro jo trne ti pogoje za sprejem v državao •službo ter dovršeno zdravniško pripravljalno službo. Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi dravske banovin« v Ljubljani do 31. januarja 1933. — Izvoz živih prašičev iz Ljubljane in okolice zopet dovoljen. Izvoz živih prašičev iz Ljubljane in okolice je bi zaradi kužnih bolezni preko enega meseca prepovedan. Zaradi tega se tudi ni mogla razviti tako živahna kupčija s prašiči, kot se je lansko zimo, ko so zlasti privatniki pokupili prav velike množine tega blaga, zlasti ker so bile cene prašičem zelo nizke. Banska uprava je sedaj, ker je slinavka v Ljubljani in okolici popolnoma prestala, z današnjim dnem zopet dovolila izvoz živih prašičev iz Ljubljane, za izvoz v mozemstvo pa ostane 5e nadalje zaprta. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kx. banske uprave dravske banovine- št. 6 z dne 21. t. m. objavfrja zakon o trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in tepu bi 1 ko Avstrijo, konvencijo o uredbi trgovinskih terjatev s pobotocn meti Jugoslavijo in belgijsko-luksenbursko gospodarsko unijo, začasni trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Lirsko, razglas o transakciji z boni grške banke in razne objave iz »Službenih Novici«. — iz zdravniške »luzbe. Z odlokom ministra socialne politike je imenovana za šefa lekarne v splošni državni bolnici v Ljubljani v VL položajni skupini mag. pharm. dr. Vida Fink. — Delomržneži in izkoriščevalci občinskih podpor. Banska uprava dravske banovine proglasa za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor Štefana Gradišnika iz Mežice,..Janeza Kluna :z novih Lazov, Iranci Cainklarja iz Gradišča. Smena Gornika z Tolstega vrha, Ivana (Jaluia z Trojan. Alojza Skalickega iz Sopotov, Valentina Nikoliča iz Dednega dola, Jožeta Garba Iz Podbrežja ra Ivana Klooet« iz Ne-deljcev. — \sem članom ZKJ> javljamo, da je ministrstvo prosvete dovolilo 10','ć popust za takse na vstopnice za prireditve umet-nisko-diletantskega značaja, ki se vrše v naših društvih brez plesa. Ta popust velja za ves mesec januar in ves mesec februar, za ostale mesece pa je tudi že stvar v teku. Društva se naj sklicujejo na akt ministrstva prosvete p. br. 50485 z dne 16. decembra 1932. Vsa društva pozivamo, da nam predlože v potrditev izkaznice. — Polovična vožnja na velesejme. Naše železnice dovoljujejo na povratku polovično vožnjo udeležencem naslednjih mednarodnih velesejmov: v London«, ki bo od 20. februarja do 4. marca t. L, v Leipzigu od 5. do 12. marca, v Lvomi od 9. do 19. marca, na Dunaju od 12. do 19. marca, v Pragi od 19. do 26. marca, v Budimpešti od 23. do 27. marca, v Baslu od 25. marca do 4. aprila, v Bruxellesu od 5. do 19. aprila, v Milanu od 12. do 27. aprila, v Budimpešti od 6. do 15. maja, v Poznanju od 30. aprila do 7. maja, v Parizu od 13. do 26. maja, v Bratislavi od 27. avgusta do 3. septembra. Vozovnice in legitimacije se bodo dobile vedno v potovalni pisarni »Putnik« v Ljubljani, Gajeva ulica. — Pocenitev kruha v Petrinji. Dočim se je pri nas in v mnogih drugih krajih kruh podražil so v Petrin j: peki sklenili znižati cene peciva za 50/e. Neki pek je začel prodajati dve veliki zemlji ali 4 male zemlje za 1 Din iu kmalu so mu sledili tudi drugi, ker je konkurenca tudi med peki huda. —» Novo lekarno v šeot vidu n. Lj. otvori danes v hiši g. Lenarda poleg nove poštne zgradbe mg. pharm, Josip Oblak. S to otvoritvijo se bo izpolnila prebivalstvu v tej lepi gorenjski okoMci ena gorečih zelja v pogledu narodnega zdravstva. _ Poziv rumunskim državljanom. Kr- ramunoki konzulat v Ljubljani javlja vsem rum unski m m la H en i ceni. rojenim teta 1912, ki stalno ftee M ozemlju dravske banovine, da se vrši rekrutacija letnika U*34 od 1 de 10. februarja tek. leta. Vsi mladeniči, ki j*padajo v omenjeni letnik, se morajo javiti vojnemu atašeju kraljevine Romunije v Beogradu in prinetsii 3 6eboj: uverenje o državljanstvu ali potni list, krstni ali rojstni Ust in šolska spričevala. — Tragična smrt odličnega Sokola. Ljubljanski Sokol je izgubil dogoletnega m zvestega člana. Na tragičen način si je včeraj v Beogradu končal življenje 241etni Vitko Perdan, eden naših najboljših sokolskih telovadcev in borcev, ki ee je lani na praškem zletu med Jugosloven: najbolj uve-javiL Pokojni je že. od rane mladosti telovadil pri Ljubljanskem Sokolu ki je do lani vodil njegov naraščaj. V marcu bo ga premestili v Beogirad. kjer si je kmalu pridobil velik u^led in mnogo prijateljev, zlasti med sokolstvom. Spcmladi bi se moral zopet vrniti v Ljubliano. Pokojni je bil izredno simpatičen mladenič, vzor Sokola. Njegova tragična smrt je napravila globok vtis, v sokolskih vrstah pa občutno vrzel. Bodi mu lahka zemlja! — Jutri velike »muške prireditve gorenjskega zimsko-Sportnejra pod»»v>za v Mojstrani-Dovje. Izletniški vlak iz Ljubljane. Vožnja polovična pri vseh vlakih proti potrdilu podsaveza na udeležbi. Pri-četek skokov ob 11. Vsi v Mojstrano! Cela vozna karta velja za povratek. — Predavanja o higijeni v džamiji. Redko kulturno delo se je pričelo v Bosanskem Brodu, kjer prireja zdravnik dr. Tatarevi? v džamijah predavanja o higijeni. — Vreme. Vemenska napoved pravi, da bo bolj mrzlo, deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je v Zagrebu in Sarajevu snežilo v Reoeradu. Skoplju in v Dalmacifi deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 10, v Splitu 9, v Ljubljani in Mariboru 2.4. v Zagrebu in Beogradu 2, v Sarajevu —1 Davi je kazal barometer' v Ljubljani 704, temperatura je znašala —3. — Razne nesreče. Zimski sport je zahteval prve žrtve. V bolnico so včeraj prepeljali dva ponesrečenca. Prvi je bil 19-letni Ludvik Lesar, sin delavke iz Ribnice, ki si je pri smučanju zlomil desne ključnico, druga je pa bila Olga Hoševa, hčerka poštnega uradnika, ki si je pri sankanju zlomila desno nogo. — Včeraj popoldne se je na klavnici ponesrečil mesarski vajenec Janko Rojakovič, zaposlen pri Slamiču. ki si je z nožem prerezal žilo na roki. — Josip Paučnik. 34-letni mesarski vajenec rz Hrastnika, je gnal napajat konje, pa ga je konj brcnil v glavo in resno poškodoval. — Vse štiri ponesrečence so prepeljali v bolnico. _ Tragedija "siromašnega dunaj«kegi •dikarja v Splitn V četrtek je padel v Splitu v razburkano morje 271etni dunajski slikar Viljem Kopscher. S svojo ženo je potoval po svetu in prodajal slike, da sta ee za silo preživljala. V četrtek se je prepeljal iz Milne na Bracu v Split, stal je na robu pamika in fotografiral valove, njegova žena je bila pa pod krovom Kar je butnil močan val v parn'k. da se ie močno zagueal. slikar je izgubil ravnotežje in padel v valove, ki so ga zagrnili. Vse prizadevanje potegniti ga iz morja je bilo zaman. — V dobi napredka napravi človek, kater! ne neguje svojih zob, dvojno slab vtis, dnevno čiščenje z odlično osvežujočo Chlorodont zobno pasto ne stane mnogo. Tuba Din S. Iz Ljubljane —lj Seja občinske uprave ljubljanske. V sredo 25. t. m. ob 17. bo v mestni dvorani L seja občinske uprave ljubljanske v tekočem letu. Na dnevnem redu so poročila fmatičnega, gradbenega in presonalno-prav-nega odseka, ^unostojna predloga obe. svet. Likozarja glede pošte in hodnikov na Dolenjski cesti, v tajni seji bo pa občinska uprava obravnavala poročila personalno* pravnega odseka. —lj Ugodnosti za naše trgovce pri carinjenju. Z dTiem, ko se carinarnica preseli v svoje nove prostore na Vitharjevi cesti, kar bo najbrže že februarja meseca, bo lahko opravil vsakdo vse železniško carinske posle tudi takoj tam, ker bo železniška pisarna poslovala v posebni zgradbi tik carinarnice. —-lj Odlični sokolski gostje v LjnbU*s4. Z današnjim beograjskim vlakom «0 se pripeljali v Ljubljano k proslavi 70-ietaice Ljubljanskega Sokola najodličnejsi sokolski delavci m predstavniki saveza SKJ, te sicer TJ. namestnik staroste br. Paunko-vič, starosta sokolske župe Beograd br. Branko ždvkovič, savezni tajnik Ante Brozovič. I. podnačelnik SKJ br. Miroslav Vojinović in prva podnačelnica saveza sestra Iličeva. Na kolodvoru so pričakovati bratske goste asm in predstavniki LjOb-Ijaaakega Sokola, Odlične sokolske delav- ce je pozdravil starosta br. Kajselj in jim izrekel prisrčno dobrodoštoco. Posebni vlak sokolskih izletnikov ie Beograda v Ljubljano je zaradi nepredvidenih teekoč iz. ostal. —lj Dve twmna najti*jih IjMtoijftaPton zgradb, aedemnadatropni stanovanjski hiH na Duločiniam bloku ob Gledališki ulici, sta de pod streho. Zgrajeni sta bih za nase prilike v rekordnem času, v 13 tednih ali v 72 detovnin dneh. Zgrajena sta v strnjenem sistemu, tako da tvorita navidez eno zgradbo. Skupna zazidana ploskev obeh zgradb znaša nad 700 m2 površine-Do sedmega nadstropja zavzemajo etaže isto površino, sedmo nadstropje pa ne sega po vsej dolžini spodnjih etaž; na ta način so nastale na krajih nad šestim nadstropjem tepe terase. Sedmo nadstropje ni več namenjeno za stanovanja, ampak a eentraha© pralnico, irkalrrico In podobne prostore. Stavbi imata pa de osmo nadstropja majma nadstreška, v katerih bodo stroji za dvigali. —lj Poleg pokrite jahal niče v Trnovem je tudi nepokrit prostor za jahanje. Kakor smo poročali, ee za pokrito jaha hi i co poteguje več društev, predvsem pa SK Ilirija, vendar je pa mestna občina še ne more oddati, ker ima pokrito iahalmco do 1. maja še v najemu dravske divizija. Zato so pa sedaj razna društva, predvsem pa spet SK Ilirija mestno občino zaprosfla za nepokrito jahalnico. kar naj b; agfhii Iliriji bflo tudi ugodeno. Od Din 450.- naprej damske in moške smučarske obleke dobite pri „NOBLESSE" Aleksandrova cesta St. 4 —lj Umrli so v Ljubljani od 13. do 19. t. m. Gerkman Ludo vik, 34 let. trgovec z usnjem Gahisovo nabrežje 17; 21 mi k Marija 12 let, hči zvaničnika drž. Žel. v p. Ivana. Lavričeva ul. 1; Lavrenčič Viktor, 1 mesec, sin struparja. Medvedova ul. 9; Koder Frančška roj. Poljanec, 73 let, vdova pia. sluge pri želez., Japljeva ul. 2; Plevnik Ana, 24 let, služkinja. Gledališka ul. 12: Polak Marija roj. Čeh. 73 let, žena delovodje, Salendrova ul. 6: Zaviršek Katarina roj. Ceroe, 96 let, zasebnlca, Ilovica 37; Ravnak Helena roj. Rakovec, 81 let, vdova delavca, Svabičeva ul. 1; Stari -ha Neža roj. Ladiha. 67 let, žena nadmon-terja. Vidovdanska c. 9; Verzonik Marija, 30 let, služkinja. Vidovdanska c 9; Kun-stelj Matevž, 70 let, obč. u*>ožec, Vidovdanska c 9; Benedičič Antonija roj. Popit, 41 let, žena polic uradnika, Idrijska nI. 14. — V ljubljanski bohricl so omrti: S t rus Ivan. 2 leti. sin delavca drž. železnic. Pogon ik 22 pri Litiji; TaSkar Ivan, 1 in pol leta srn posestnika. Celovška e. 77; Humar Marija roj. Krizman, 4=1 let, žena inkasanta Rudolfa, Moste, Zaloška c. 33; fikrlj Terezija, 50 let, kočarica, Čatež 2, obč. Turjak; Kavčič Marjeta, 54 let, delavka, Glinška ui, 7; Guštan Mirko, 49 let. posestnik m gostilničar, Vel. Lašče; Panter Ana roj. Malensek, 63 let, vdova sodnega sluge Antona, Moste. Koroščeva ul. 1. —ij Turistov«*« vlak \ nedeljo! Na prošnjo SPD in ZSS je direkcija drž. železnic zagotovila za jutri turi sto vski vlak na Gorenjsko, ako bo dovolj obiska. Ker so tmežne razmere v ljubljanski okolici razmeroma slabe, v naših pianrnskth krajih v fiohinju in okoli Kranjske gore, pa tudi pod Karavankami, pa naravnost idealne, je jasno da bodo vsi smučarji, osobito planinci, pohitel: v naše prekrasne planinske kraje, ki so v svežem snegu še posebno vabljivi. Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5. uri 10 minut in prihod na Bistrico, odnosno v Planico okrog 8.. povratek pa od tod okrog 18. ter prihod v Ljubljano okrog 21., mudi možnost, da morejo v naše planinske kraje na smuko tudi gmotno šibkejši, ker ie vožnja polovična in odpade potreba prenočevanja. Zato vabimo naše smučarje, osobito planince, da v Čim večjem številu uporab jo to ugodno priliko, da s tem omogočijo, da nam ostane turistovski vlak tudi v bodoče. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno in prav toplo priporoča svojim članom, da se odzovejo pozivu mestne občine in prispevajo za najpotrebnejše v Ljubljani. Da se olajša pobiranje prispevkov, lahko posamezni prostovoljno vplačajo prispevke hkratu za vse tri mesece vnaprej. S tem bi se prihranilo mestnim uslužbencem mnogo truda. Ker za vplačane prispevke kujHije mestni socialni urad življenjske potrebščine zopet pri malih trgovcih, pride ta denar itak zopet v promet, zato prosimo, naj se nihče ne brani plačati z raznimi neresnimi izgovori. Konično opozarja uprava združenja vse člane, da poteče rok aa vložitev prijave za občno pridobnino 31. januarja t. 1. Vsi oni, ki bi do tega dne ne mogli vložiti prijave, naj zaprosijo pri davčni upravi pravočasno za rok za podaljšanje. Predsedstvo uprave. —Ijj Zboljšanje brane v uradn'ški menzi. Na občnem zboru »Uradniške menze v Ljubljani«, Sv. Perm c 25 je bik> ^členjeno, da ae hrane članom in gostom v toliko izboljša, da se jam odslej servira opoldan se po dvakrat v tednu močna ta jed ter da se da možnost izbire gotovih prikuh. Celodnevna hrana z na j trkom stane 13 Dm. brez zajtrke 1] Dm, kosilo ob delavnikih 7 Din m ■srno večerja 5 Dm. V abonma sprejema pod istimi pogoji tudi privatne uslužbence in dijake. 46-° —lj Smučarski tečaj SPD. SPD priredi v Ljubljani v dneh od 23. do 27 t. m. prvi petdnevau smoSki tečaj z« začetnike in manj izvežbane smučarje. Prijave s prijav-nino 20 Din sprejema pisarna SPD, Ljublja na, Maeiarjtkova c 14-1. Zbirališče v ponedeljek 23. t. m. ob H.30 pri Ccsnovarju ob Dolenjskem mostu. Tečaj vodi savesni o&-teSj J. K veder. —>j daau primerno. Zaradi pomanjkanja gotovine se je tvrdka A. A E. Skaber. ne, Ljubljana odločila sprejemati v plačilo tudi hran »ne knJHaoe. Glej današnji oglas! 44 /n —lj V društva »Soča« matica* v Ljub. ljsas se vrši danes v soboto 21. t. m, ob 20.30 v salonu pri »Levu< predavanje urednika Davorina Ravljena, ki bo govoril o temi .-Sprehod po Parizu«. Po predavanju nastopi oddelek pevskega zbora >Bežigrad«. Sočane tn prijatelje društva vabimo, da se polnoštevilno udeležijo tega predavanja, ki je zadnje v tem mesecu. — Vstop vsem prost! 45/n —lj Fraocosk} institut v Ljubljani opozarja na filmsko predavanje gdč. The-rese Anthoine, m sicer o civilnem oblačilu v Franciji. Vršilo se bo v ponedeljek 23. t. m. ob 21. v društvenih prostorih. Vabljen« —ij Sokol i Ljubljana . Tabor javlja svojemu članstvu, da je preminul ustanovni član br. Ludo vik Petrovič, trg. potnik. Za vratna bolezen ga je prisilila iskati si zdravja na Gorniku. Zal je bilo prepečeno tn neusmiljena smrt ga je pobrala v najlepših letih. Omenjeni brat je bil navdušen Sokol, posebno pa še vnet Tabor-jan. Ko se je sklenilo, nabaviti si prapor, je bil prvi med darovalci, podarivši potrebno svflo. Pa tudi sicer je povsod, kamor ga je zanesla pot, zbiral darove za Tabor. Zal se zaradi prepoznega, obvestila društvo ni moglo udeležiti njegovega po-gTeba na Golniku, zato pa smo se ga spomnili s tem, da amo razobes'H črno zastavo. Blagemu pokojnemu bratu časten spomin. Zdravo! Uprava. —lj N«v tečaj esperanta bo otvoril Klub eaperantistov v Ljubljani v torek, dne 24. januarja 1932 ob 20. uri v šentjakobski šoli. Vsi, ki se zanimate za mednarodni jezik, se vpišite v ta tečaj. —lj Prijatelji ptičkov, ki so brez sredstev, a bi radi krmili lačne ptičke, naj se zglase samo v delavnikih med 13. in 14. uro v tovarni Bonač pri tajniku Kelnari-ču, kjer bodo dobili zrnato hrano za ptičke. Vrečice Je prinesti s seboj. Vse imovi-tejše dobrotnike ptic na podpisano društvo vljudno prosi, da se sjprtčo zadnjih snežnih žametov, ki so pticam skoro docela onemogočili priti do hrane, spomin ta jo teh naših malih in zvestih prijateljic. Društvo za varstvo ptic pevk v Ljubljani. ZOBNI ZDRAVNIK DR. JOSIP TAVČAR specijalist za ustne in zobne bolezni Ljubljana, Gledališka olica 4, tel. 3393 radi preselitve v nebotičnik d- do 6. februarja ne ordinira. Zvočni kino Ideal —Ij Predavanje ZKD. V sredo 25. januarja se vrši pod okriljem ZKD predavanje dr. Pavla Pestotnika o državi in cerkvi. Predavanje je poljudno znanstvenega značaja. Prihodnje predavanje bo predavanje profesorja dr. Slodnjaka o Tavčarju kot politiku ob 10-letnici njegove smrti in p rim arija dr. Zal oka rja o rojstvu In umrljivosti narodov. Predavanje se vrši ob 20. uri v Kazini, TJ. nadstropje. —lj Društvo stairOvanjskih najemnikov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor dne 8. februarja ob 8. uri zvečer v salonu restavracije pri >Levu<, Gosposvetska cesta št. 16. člani, ki še nimajo članskih izkaznic (zelenih), naj izvolijo Iste dvigniti v društveni pisarni, Vegova ulica št, 8, dvorišče levo, ob delavnikih popoldne od 3.—7. ure. —lj Orjozarjamo na današnji slavnostni koncert v proslavo 70-letnice Ljubljanskega Sokola. Začetek koncerta je točno ob 19.30 v dvorani Filharmonične družbe. Sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, Slovenski vokalni kvintet, orkester in pevski zbor Glasbene Matice. Na razpolago je Še nekaj sedežev in stojišč. _lj Akademija XJLL slovanski večer. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja bo drevi na Taboru XIII. slovanski večer, na katerem sodelujejo ga. operna pevka Gjungjenac-Gavella, operna pevca gg. Be-teto in Svetozar Banovec ter konservato-rist Cveto Svigelj. Oficijelni sprejem gostov je od 21. do 21.30. —lj Zahvala Korošcev. Senator dr. Vladimir Ravnikar je prejel z Jesenic za Glasbeno Matico naslednjo zahvalo: Odhajamo, se zahvaljujemo in nikdar ne pozabimo. Korošci. * —lj Šentjakobsko gledališče. Sentjakob-čani ponove danes v soboto 21. in jutri v nedeljo 22. t. m. ob 20.15 izvrstno in zabavno veseloigro v 5. dejanjih >???< (Das Blaue vom Himmel), ki je pri premijeri izvrstno uspela in se je občinstvo zopet od srca nasmejalo. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra, Rezijo vodi Miran Petrovčič. Ker sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od petka dalje v Mestnem domu od 10. do 12. j ure dop. in od 15. do 17. ure pop. i —lj Šentjakobska krajevna organlza. J eija JRKD opozarja vse svoje člane, da se prične redna letna skupščina, na kateri bo podal svoje poročilo o političnem položaju minister g. dr. Kra.ner, danes točno ob 20. uri v gostimi pri >Kajfezu«, Flori jan-ska ulica št. 4. —lj Društvo Izložbenih aranžerjev poziva vse Interesente, da se prijavijo za tečaj najkasneje do ponedeljka. Kdor se do tega dne prijavi, plača učni no v zn'žani izmeri, val ostali pa bodo morali plačati predpisano reformo. Odbor. Danes premiera orijentalskega ve-lefilma napete vsebine in razkošno lepih posnetkov ESMET GUSTAV FRttHLlCIl DITA PARLO Vladimir Sokolov in Anton Pointner Kot dopolnilo Ufin zvočni tednik in velezanimiv kulturni film Prdstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer — jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer —lj Violinist Karlo Kupei priredi samostojen koncert v ponedeljek 6. februarja v FiUiarmonicni dvorani. —lj Ekskurzijah! od&ek JCU priredi v nedeljo 22. t. m. smučarski in pešizlet na Javorje pri Litiji. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 7.18, povratek ob 22. Sestanek udeležencev bo na glavnem kolodvoru 20 minut pred odhodom vlaka. Vozni listek do Litije naj si nabavi vsak sam. Udeležba je omogočena vsakomur, ker je tura primerna za smučarje in pešce. Po nizki ceni bodo na razpolago tudi sani s konjsko vprego. —lj Kandidatlnjl smrtL Včeraj popoldne se je z lizolom zastrupila 19-letna brezposelna služkinja Franja B., doma iz Škofje Loke Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje se je Že izboljšalo. Vzrok poskušenega samomora je bila menda beda, —lj Mestnim pragmatičnim upokojencem v Ljubljani. Kr. banska uprava je odobrila pravila »Društva mestnih upokojencev v Ljubljani«. Društveni ustanovni zbor se bo vrsi dne 7. februarja t L ob & uri popoldne v spodnji dvorani hotela >Metropol« (MikUč). Do sedaj je prijavilo svoj pristop 82 članov tn članic. —lj Predavanje. Danes ob 4. popoldne bo predaval v damski dvorani kavarne Emone g. W. F. Marsano o igri bridge. Marsano spada med svetovne mojstre v bridgeu. Razložil bo nova mednarodna pravila m licitacijo po metodi Culbertson. Vabljeni so vsi interesenti te igre, ki se je zadnje leto v Ljubljani že močno razvila, —lj Železničarjem, elanom Podpornega hi posmrtne^* društva železniških uslužbencev iu upokojencev v Ljubljani. Vabita fee na sestanek in družabni prijateljski po«eyovor, !:i se bo vršil v ponedeljek 23. t ni. ob pol S-uri popoldne v restavraciji pri >LevUti Gosposvetska resta. Razprasijalo se bo v zadevi gori ocenjenega društva. Udeležite *a nuiogobroino tega zelo važnega sestanka Sklicatelji sestanka. —lj Danes Ma*i*seir Nltonche v EHtuem kina Matici. Opozarjamo ljubitelje zabavni b filmskih operet na današnji filmski program ZKD _ na popularno opereto MamseH' Ni- touche. Prelepe arije, vesela vsebina m izvrstni igralci v glavnih vlogah: Any Ondra, Georg Aleksander, Oskar Karlweis in Haas Junkermann bodo slehernega gledalca zadovoljili. Film se predvaja danea ob 14.30 in jutri ob 11. dop. v Elitnem kinu Matici. —lj Desetletnica ljubljanske bolnice za ženske bolezni. Dne 23. L m. poteče deset let, odkar so se preselile porodnice in ginekološke bolnice iz Splošne bolnice v posebno poslopje na Stari poti št. 3. V novi samostojni bolnici za ženske bolezni, ki je sedaj državna, je bilo sprejetih 12.670 ginekoloških bolnic m v njej so rodile 12.903 matere. V teh desetih letih se je rodilo v bolnici 6794 dečkov in 6335 deklic, odpuščenih pa je bilo 11.843 zdravili dojenčkov. Danes ob 14.30 in jutri ob 11. dop. popularna opereta MAMSELLE NITOUCHE Iz škofje Loke — Lovski pies. Ob pri 1 ki občnega zbora >Gorenjske podružnice Slovenskega lovskega društva«, ki se vrši letos na Sveć-nico 2. februarja ob 16. uri prvič v Škofji Loki v restavraciji pri »Ototu«, prirede Škofjeloški lovca v vseh prostorih Sokolskoga doma veselico z lovskim plesom, škofjeloški lovci se že mrzlično pripravljajo na to — za nas prvo — veliko lovsko prireditev. Drug z drugim tekmujejo, kako bi lepše in prijaznejše pozdravili prvič v svojem starodavnem mestu lovske tovariše in druge goste, ki jih že danes vabimo, da se v čim večjem številu odzovejo, čisti dobiček priredtve je namenjen >Zelenemu križu«. Na Svečnlco popoldne na svidenje. Iz Kranfa — Vprizoritev Langerjeve .Periferije«:. Podružnica splošne delavsko tHovadnf in kulturne zveze >Svoboda< v Kranju vpri-zori jutri ob 16 uri v dvorani hotela Nova pošta Langerjevo dramo * Periferija«.. _ Sokolski oder. Jutri ob 19. priredi sokolsko druStvo Trebnje v telovadnici na >Marofn« Iprro .Otroško trasredfk)« Drama, ki j« bila nedavno odisrrana ▼ Ljubljani x največjim usoehom nam prikazuje v pretresljivih dejanjih živHenie treh gozdarskih otrok, ki zgodaj spoznajo vso tra-gredijo življenja Za Šolsko mladino je i«ra neprimerno. Vabljeni! Zdravo! Stcv 17 »SLOVSNSKI NAROD«, doe 21. januarja 1838 strati n še o vzrokih gledališke krize Edi»a rešitev je delo, delo in delo — Nekaj želj slede ljubljanskih gledališč Ljubljane, 21. januarja Priznati je treba, da je naša drama glede repertoarja prožnejša ;o produktivnejša, zato bolj zadovoljuje občinstvo. Predstava so večinoma prav dobre. Seveda je Shakespeare že dokaj izčrpan, za uprizarjanje drag rn pa zamuden. Za enega Shakespeare-ja je mogoče postaviti na oder troje modernih novosti. Posezanje po »klasiku« Nestrovu se je obneslo le enkrat. Treba najti sodobnega veaeiega repertoarja, veseloiger, komedij in burk aktualne miselnosti. Tako delajo vsa jugoslovenska gledališča, tudi Beograd in Zagreb, pač zaTadi krize. Zato se ni treba poniževati k banalnost ien in sirovostim. Naša drama se je že nagnila k veselemu repertoarju z uspehotn. a vendar dovolj goji tudi seriozn. literarni repertoar. Le salonskih veseloiger ne goji ali le redko. Namesto amerikanskih in tujih igric neznanih okoljev in dokaj tehnično obrtnega značaja bi morda bolj zanimale tg-re čeških in poljskih avtorgev, nam po duši sorodnih. Nekaj oseb je stalno večer za večerom na deskah, nekatere pa vidimo le izjemoma. Pomebnega naraščaja ne opažamo že nekaj sezon. Pomlajenja si žeii vsak gledališki ravnatelj — vsaj tu pa tam. dasi zato ne zatajuje velespoštovanja zrelosti vo zaslugam. Opera je postala reperto&ino nekam astmatična. V tekoči sezoni kar ne more prit: v tek. 2e začetek ni bil srečen: na prvo operetno noviteto -*ik> predolgo čakali, a prva operna novost je bila problematična. Druga opera -je bila ponesrečena repriza, tretja in četrta zopet za maso ponesrečena repriza in šele peta reprizna noviteta — »Manon« resničen in lep uspeh po zaalu-0 g. Stritofa. <*. Gjungjenac. Gostiča, Be-tetta in Rusa. Zakaj »Jernej«, *Fra Diavo-lo«, »Tri oranže« in »Seviljski brivec« se niso obnesli, dasi so »Tri oranže odlične. Predolgo tno nato čakali na »Adela in Ma-ro*; potem pa so zopet dali že preveč pre-pete: »Rigoletta«, »Butterfly« in žal, zeilo nedorctatno »Prodano nevesto«. Zdi se, da stara koenična opera ne zanje več dovolj zanimanja; morda zaradi novošegtie režije? Menda želi naša široka publika le resne in melodične opere. Vsekakor pa želi dosti več opernega novega repertoarja. Opereta tudi ni v zadostni meri produktivna: »Erika« in »-Pri belem konjičku« ▼ 4 mesecih. Celo pred vojno smo iostli vsak mesec nove opero in novo opereto. V času krize je treba več delati in več prodvtcire*ti kakor v normami dobi. A In prave napetostn ni več: vse leze. mesto da bi teklo. Morda je tega kriva prevelika obtoac-noet z delom g. ravnatelj« Poliča, ki je obenem ravnatelj zborov Glasbene matice Opera aama zahtev« mož« in pol! in če je kdo opero kapelnik, obenem pa še učitelj na konservetoriju ali poučuje glasbo še zasebno, potem je razumljivo, da istočasno na dveh stolih ne more sedeti. Ali će operni orkester izkuša v gledališču za koncerte Glasbene Matice aii kakega drugega društva, potem ne more izkuša ti za opero. Vem. kriza je na vseh plateh in v vseh žepih: ali navedeno dejstvo ni na korist produktivnosti naše opere. Ali se motim? Rad se dam poučiti... Tudi v open so nekateri člani zmerom ne odru, a drugi So skoro bele vrane. Kaj je z gg- Banovcem. Primožičem, Thierrv-Kavčnikovo? Zakaj šele prihaja »Nižava«! Zakaj niste začeli sezone n. pr. z Verdijem »Felstaffom« ali R. Straussovim »Rožnim kava lir jem«? Celo g. Betetta ne slišimo v večji novi partiji. RepertoJT je treba pravočasno pripraviti in naštudirati in za vse člane najti dela. Baje so člani, ki bi radi Študirali, igrali ali peli in plesali ali si cek> sami nabavil: toalete. A ne delajo, ker ne morejo ali pa v neprimerni stroki... Ali se pri nas delajo »Čudeži« iz »lastne tolšče« — iz skladišč bistrega nemškega teatra? Ln garderoba! Tu bi se dalo morda le še štediti Ali so tisti • Šefi" na mestu? Ne vem: le vprašam. Morda bi kazalo sezono za mesec dni okrajšati ki s tem pridobiti več časa ta izkušnje pred sezono. Zakaj priprava za bodočo sezono je usodna: opera in opereta bi morali popolnotna pripraviti do začetka sezone po dve novosti močne učinkovitost . da hi utegnili med obratom postavljati urne ie reprize in resnične novkete. Morda bri bilo praktičuo. d-a bi imeli Zagreb, Ljubljana in Maribor čim bolj isti operni in operetni repertoar ter bi ee osebje češče izmenjavalo za gostovanj«. Nepravilno pa je, da se ne nudijo vsem abonentom predstave iste kvalitete, ker *e prvi solisti nadomeščak> z začetniki ali se črta število komporzov in sploh zniža nivo. Take izpremembe »ju slabše Bo opravičljive le izven abonmana in za nizke cene. Vsi abonenti so enakopravni. To je le nekaj mis!' n^.-lnmh «v«ibolj* šim namenom. Ne domišljam sc, da v»*e drže. ker ne poznam računskih knj'g upr.i-ve. Eno je gotovo: treba najti več dohodkov m omejiti stroške na najpotrebnejše, predvsem pa B m več nuditi. Treba je vse energije dvigniti in še več delati. Zakaj resnica je: rešitev iz krize priiaša le delo. dek> in delo. Proteus. Bilanca metliškega obrtništva Navzlic težkim časom \e položaj metliških obrtnikov v splošnem še zadovoljiv Metlika, 20. januarja. j mesarji, dočirn so sedlarji brivci, peki. Skoro vsi kraji so že objavili podatke o kleparji, tesarji in urarji član: ljubljanskih položaju in razvoju svojega obrtništva, ra- j strokovnih zadrug vendar pa vsi ti pozen Metlike in Črnomlja, kar pa še ne po- j slednji žele pristopiti domači zadrugi vseh meni, da je obrtništvo v teh dveh mestih na nižji stopnji od ostalih krajev. Nasprotno je ravno bek) k ran jsko obrtništvo eno najnaprednejših m »redno marljivih, ki vlaga svoje sile m napore v prospeh in napredek domače obrti. Enako so belokranjski obrtniki znani tudi po svoji enotnosti, kadar gre za skupne koristi, za kar jih moramo še zlasti pohvaliti. V Metliki, ki šteje bhzn 1500 prebivalcev, je danes 20 gostiln, na vsakih 75 prebivalcev torej ena, kar je precej. Tri imajo tujske sobe. skupno 14, v vseh pa je obrat razmeroma prav majhen. Trgovin je v Metliki 16. od katerih je 13 špecerijskih iu 3 z železu ino, skoro vse imajo na zalogi tudi ena m?f akt urno blago. Le pri treh. štorih je promet za do vol jtv, dočim je pri ostalih dokaj slab. V vseh trgovinah je nastavljenih 16 pomočnikov in vajencev. Včasih je bil povsod promet ogromen, ker ima Metlika zek) veliko okolico vse do Gorjancev. Vi vod ime in daleč na Hrvatsko. Oblačilnih rokodelcev je v Metliki 14, od teh 8 krojačev z 12 delavci in 6 šivilj. Da-siravno imajo skoro vedno dovolj dela je zaslužek majhen zaradi ostre konkurence. Čevljarskih obrtov je 6 večjih, ki imajo vedno dovolj dela in zaposlujejo nad 20 delavcev. Poleg njih je še nekaj obrtnikov, ki svojo čevljarsko obrt izvršujejo sami. Dober promet je posledica tega, ker tukajšnji žrvelj predpostavlja ročno delo tovarniškemu. Mizarskih obrtnikov je v Metliki 9, med njimi dva z modernim« stroji n« električni pogon. Ta dva delata tudi za Zagreb, ostalo Hrvatsko in oddaljenejše kraje, dočim ostali delajo bolj za mesto samo in okolico. Skupno zaposlujejo 15 delavnih moči. Kovači so trije s 5 delavci, vendar pa majo malo dela in ze>k> mak) zaslužka Klepar bi z« vso Metliko in okolico zadostovat 1. vendar p« so 4, skoro vai se komaj preživljajo. Ključa vrvica rji 90 trije, od katerih vrta le eden pomembnejši obrat. Sobo- fn erko-slikarja sta dva in imata čez poletje dela dovolj, 5ez zimo pa sta večinoma brc? dela Ko'ar je en sam in ima zadovoljiv promet. Mesarji so šrrrje, s srednjim prometom, Urarja sta dva in imata le malo del«. Vsi metliški obrtniki in trgovci z obrtniki bližnje okolice zaposlujejo skupno okrog 70 pomožnih si L V zadrugi vseh obrtnikov v Metliki, kateri načenije g. Prane Kremesec. so včlanjen« gostilničarji, mizarji, kovači, Sevljarji, koktrji, Hjuo&vnifiarji in ' obrtnikov, ker je članstvo v isti zvezano z mnogo manjšimi stroški. Vsi prizadeti obrtniki so ponovno prosili dravsko ban-Jco upravo in Zbornico TOI. da bi mogli postati člani naveden^ zadruge, vendar pa o tem še ni padla odločitev. Bilo bi nujno v interesu vseh. da se to vprašanje čim preje reši. Trgovci imajo svoj gremij v Črnomlju; predseduje mu župan g. Karel Mtiller. pa se seje vrše v Črnomlju in Metliki izmenoma. Kakor iz vsega vidimo, so v Metliki, oicer malem m neznatnem mestecu, vse obrtne zadruge žjvahno razvite in tudi na sodobni stopnj' Ako se bo kupna moč prebivalstva zboijšalfl, bo zaradi večjega prometa omogočeno tud; se večje zboljšanje obratov dočim je danes položaj izredno reža k, ker ljudje ne kupujejo niti vsega najpotrebnejšega, nego celo od istega nabavljalo le najnujnejše. Cigani so jo vzeli Ljubljana, 21. januarja. Njega dni so cigani pobiral! samo otroke; zdaj se pa otroci ne boje več c+ga-novnov in vedo. de je ciganska breaga le pravljični strah. Baje ao se zadnje čase cigani »specijal-zJralU na odrasle, predvsem jim »diše« dekleta. Zgodbe revnih služkinj so skoraj vse bolj aH manj žalostne. Nekaj časa doleta menjavajo službe, neka; časa so hrez-poselne, romajo Iz mesta v mesto, končno se pa rzgutoe; mnogo jih >e, k; padejo f brezdno beznic Jn v tako zvano mestno podzemlje. Z dežele prihajajo lahkoverna, neizkušena dekleta, ki sanjajo, da jih čaka v mestu sreča; pa postanejo najprej žrtve mesta, če ga dovolj zgodaj ne spoznajo od ponve strani. Podobna je tudi Otttnpijdna igodba. Zelo mlada je pri&la t LJubljano, menda takoj po osnov nj Soli. Nikjer ni doLso slazila. Tu in tam so jo odslovili, ker se jim je zdela premlada, drve]« to jo grdo ftv korišoaJi, ker Je bila netskuSena, nekaj časa je sJuiila tndj v zakotnih ^oetUnae, kjer je bila za vabo pttaneev in take je absolvirala se tek) mlada živijeejsko šolo revnega dekleta, ki feoe kruh v mestu. Vendar pa ta šola si hna popolna, ker je ostala OlLmpfja is vodno lahkoverna. Te dni je prejela OHrnptJJna znanka, pri kateri je dekle stanovalo, ko >e bilo brez službe, pismo H Bosne. Pisala Ja je obupana or.mplja, nad ji pomaga sa boftjo voljo in )o resi pekla. Plin, da ni vedela, kaj je organska kapela, s katero hodi se >turneji« v južnih krajih po kavarnah In nosnicah. Mora pot: in plesati 4n kdove kaj še vse. Olimpsfe seveda ni plesalka m ne pevka, pač pa je mlada — !n prepuščena hrezTSstneftem aa milost in nemilost. Usoda ubogega dekleta pa navadno s« briga ia as zanima mnogo ljudi, ki M mu lahko pomaga hl. Olimp i jan a znanka bo storila vse, kar bo pač mogla, da pride dekle zopet v LJubljano, od koder so jo odvedM čudni cigani, ki se aek> zanhnajo za nada neizkušena dekleta. Iz Trebnjega — Občina razglasa. Kdor ima psa, sa mora prijaviti županstvu najkasneje do SI. t. m. ter ga opreva iti s predpisano občinsko znamko, ki nosi ime obč me in letnico 1933. Znamke prejšnjih let niso veljavne. V občini Trebnje je nabavna cena za pas. jo znamko Din 14 m se dobi pri Županstvo. Kdor med letom dobi psa, ga mora prijaviti županstvu, iatotako ga mora odjaviti, ako ga proda, odnosno pokonča. Psi, ki a« bodo prijavljeni županstva in ne bodo no-s&i predpisane obč. znamka, bodo brezpogojno pokončani na lastnikove stroške. Prestopki proti tej objavi bodo najstrožje kaznovani. — Ker je slinavka in parkljav-ka v Ljubljani zatrta, je ves promet s parkljarji v srezu Litiji zopet dovoljen. — Zadruge, kmetijske podružnice m slične zadruine korporacije naj se pri vlaganju pirosenj za podpore obračajo vedno potom sreakega nače letva in pristojne kr. banske uprave m no sme^o predlagati prošenj naravnost ministrstvu. — Kontrola glede upoštevanja predpisov uredbe o zaščiti javnih cest je poostrena Zato naj vsi lastniki vozil iste registrirajo ia opremijo s predpisanimi tablicami. — PosJovanje kontrole mer v mesecu februarju pri postaji za kontrolo sodov t Novem mestu bo 6-, T. in 9. februarja. — >Prokletstvo ljubezni«, najlepši roman preteklega leta, ki je bil pravkar zaključen v »Slovenskem Narodu«, je izšel v ponatisu in se dobi v d*eh delih (blizu 700 strani) pri Nandetu Srpanu za 30 Din (oba dela) Torej samo 30 Din za dve knjigi in pomnožite svojo knjižnico z romanom, ki ga ne odMožitc, dokler ga ne pre-čitate. Sporočite po dopisnici in vam knjigo dostavimo na dom brez vsakih stroškov. — Društvena uprava Sokola. Društveno upravo sokolskega društva Trebnje sestavljajo za leto 1933 bratje in 6estre: starosta Toonic Viljem st., podstarosta raz. Bro-vet Rupert, tajnik France Blagotinsek, blagajnik Schmit Drago, prosvetar Domin-ko Saša, knjižničar Ambrozie Franjo, gospodar Zdravič Matija, zapisnikarica Kosec Anica, statističarka Nežima Marija, ]>raporšeak Scbmit Rado, načelnik Pavlin Dolfo, podnačvlnik Bužga Rudolf, načelnica Cilka Zupančičeva, podnačelmica Kolar Ank-a, odborniki: SprLn^r Lojze, Bukovec Isrnae. Ban Ivo, Eršte Alojzij, Senica Fr., Kovačič Jože, Gormovšek Ernanuel: namestniki: Travnik Frane. Gabrijel Nace. čopič Ivan: revizorji: Zaletel Kari. Zupančič Jože, Slavinec GubU ; rassodiSos: inž. Brovet Rupert. Schmit Drago. Ambrožič Franjo, Zdravič Mate, Pavlin DolfV; na-m^st^niki: Biacrotinšek Frane, Senk-a Franjo. Slavjnec Gu^telj. Iz Novega mesta — Izredni občni zbor Olepšcva!nej;a društva se y vršil pred dnevi v mestni sejni dvorani. Sprejela so se nova pravila, po katerih društvo razširi svoj delokrog ter se preosnuje v olepševalno in tujsko prometno društvo ObiKk je bil v primeri s številom članstva malenkosten, saj niti avtor novih pravil ni vedel zanj. — Vse jim pride prav. Povsod se čuje pritožbe o tatvinah. Svojina res ni varna že prav nikjer. V Novem mestu so si neznani obiskovalci prisvojili tuje dežnike in snežke, kar v veži ženske bolnice, v Sto. piČah pa so v šoli pobrali, kar so pač našli. Knjige, zvezki in sli6ne šolske DOtreb-ščine in celo kozarčki za črnHo so jim prišli prav. Stopiškc tatove je prinesla in odnesla noč _ Ne jezite se, če v kinu »Dom« ne vidite filmov domače produkcije, ki jih naši dnevniki pogosto omenjajo! Zaznali smo, da se je uprava pošteno potrudila, da bi mogla svojemu občinstvu nuditi lepe domače proizvode, naletela pa je na take tež-koe, v prvi vrsti finančne, da je za tukajšnje razmere nabava« teh filmov nemogoča. _ Novo poverjeništvo Jadranske straže je v sredo osnoval v Trebnjem predsednik tukajšnjega MOJS učitelj Viktor Pirnat. Poverjeništvo je prevzel agilni šolski upravitelj g. Jože Zaje Izgledi so, da bo najkasneje v mesecu marcu ustanovni občni zbor krajevnega odbora JS Trebnje. Pristopilo je že nad iO članov. Ob isti priliki je predaval učitelj Pirnat svojim stanovskim tovarišem in tovarišicam iz šol trebanjskega sodnega okraja o Pomladku JS. Vse zbrano učiteljstvo se je soglasno izreklo za ta prelepi in potrebni pokret med našo mladino ter sklenilo, da se z vso dušo zavzame za idejo, jo širi med šolsko in odraslo mladino ter poskrbi, da sc čim prej osnuje na vsaki šoli Pomladek Jadranske straže. Resnica je, da je z vsako stvarjo, ki naj uspe, pričeti pri mladini in da je bas uči te tj oni, ki na njem vse zraste ali po njem vse propade, čestitamo zavednemu in požrtvovalnemu nčiteljstvu trebanjskega sodnega okraja! Čuvajmo naše morje! _ Kaj bi počeli v teh dolgih zimskih večerih!? Nič lažjega! Za 36 Din si nabavite v naši podružnici aa »ljubljanski cesti dve obsežni knjigi, pote i napetih prizorov, ki bodo ganili največjega zakrknjen-ca in zabavali najbolj razvajen okus. Nabavite si ,Prokletstvo ljubezni«. Ne bo vssn žal! ~_ Smuk po pisnjavah! To je zdaj geslo mladih ia starih tudi pri nas. Snega imamo toč kot dovolj, naleta*a ie vedno, čeravno nam vremenska napoved obeta drugače. Pred dvema letoma T Novem mesta nismo Imeli se tacat »muči, lani jih je bilo as nad sto parov, letos pa ai hise v mestu ia as v uholiei. ki hi ae imela vsaj en par teh neizbežnih sile. Lice nafte su cer tako zasanjana zimske prirode se je temeljito spremenilo. Čedno Je, da >? to trajalo tako Salpa, ao Je tukajšnji okoliški teren kot astvarjen za smučanje Vabimo vsa m vsakogar, naj si iz feje radovednosti svet pri asa o priliki ogleda. Gotovo bo trasa Mm prej zszussUt sa isletniiki amaterski vlak asi ootsnjsae klance •i O problemih hotela Tivoli Dečji do« je najnujnejše vprašanje občine, ki mora biti nemudoma rešeno Ljubljana, 21. januarja. Mestna občina ljubljanska je v zadnjem desetletju, posebno pa v zadnjih petih letih, popolnoma reorganizirala svoj socialno polit, urad in postavila svojo soc. politiko na dober temelj, ki daje možno*t sistematičnemu razvoju vseh panog skrbstva. Delavski oddelek soc. polit urada je danes že tako izgrajen, da uspešno klubu-je rudi hudim navalom brezposelnih t. j., da ugodi večini skoraj v vseh vprašanjih, ostalim pa v ko H kor je potrebno, da sc jih reši najhujšega: gladu in mraza. Ravno tako je oddelek za starostno preskrbo izgrajen v dobre sisteme. Obubožane stare m onemogle lahko preskrbi z rednimi in izrednimi podporami, s prehrano, kurivom m obleko v skrajni sih pa jih popolnoma oskrbi v lastnem zavetišču. S tem seveda še nočem trditi, da sta oba oddelka popolnoma izgrajena, za to pač nimamo toliko sredstev na razpolago. Upoštevaje naš proračun za .soc. politiko pa trdim, da v polni fn izdatni meri izvrŠu-jeca težke naloge, ki jima stavlja sedanja gospodarska kriza. Se težje pa so naloge oddelka za mladinsko skrbstvo. Ta panoga skrbstva, Id je pravzaprav temelj vsega soc. skrbstva, je pri nas še v povojih. Ogromne svote, ki gredo v te s vrhe so zgovorna priča težkega položaja našega naraščaja. Nobenega dvoma n/, da je najbolj pri-zadeta žrtev današnje gospodarske krize otrok. Njega je treba v prvi vrsti rešiti telesnega in duševnega propadanja. Kratek sprehod po periferiji mesta: gramozna jama, Cesta dveh cesarjev (zloglasna Sibirija), barake pri klavnici itd. itd., in pokazala se bo slika, ki mora v vsakem človeku vzbuditi strah pred bodočnostjo te mladine. Izstradani, raztrgani in bolni otroci nosijo v sebi že sedaj vse predpogoje za bodoče hiraloe mestne občine. Zaradi lakote in zanemarjene vzgoje moralno izprijeni, nagnjeni k zločinom nosijo v sebi že sedaj vse predpogoje za bodoče prebivalce zaporov in kaznilnic. Pregledati bi bilo treba samo kartoteko protituberkulozne lige v Ljubljani in dokazi za mojo trditev bi bili podani. Prelistati bi bilo potrebno samo spise ki so prišli preko mlad. oddelka, izpopolnjene s poročili policije in odpadli bi vsi dvomi o strašni resnici položaja mladine. Dvanajstletni otrok je organiziral petčlansko tolpo, iz otrok starih od 8—13 let in izvršil tekom enega meseca 15 tatvin •in vlomov, sredi belega dne v izložbe, cerkvene puščice in zasebna stanovanja. Ali ni to strašno dejstvo resen opomin, da je potrebno mladinskemu problemu nujno posvetiti največjo pažnjo?' Ne bom našteval kateri sistemi mlad. .skrbstva so najbolj potrebni hitrejše izgraditve. Navedem samo enega, ki je v pripravlja krajevni odbor Rdeosca krsta s Pemssdki novomeških šolskih zavodov. Gimnazija bo dala orkestar m telovadni nastop, meščanska isto pevske točke, ooklteka osnovna igrica t* sešita osnovna šola recitacije. Obeta sš prav pester — >Frani Josefova« grenčica urejuje redno odvajanje in je priporočljiva za duševno delavce, živčno slabe in žene. Občili zbor kranjskega Sokola Kraaj. 20. januarja Snoči se je vršil v telovadnici Narodnega loma XXXV. redni občni zbor Sokolske^« društva. Otvori 1 ga je starešina br. Stanko ZavTšnik. Poleg mnogoštevilnega članstva sta bila navzoča seski načelnik g. dr. Fr. Ogrin in župan g. C. Pire Starešina se je v nagovoru spomnil letošnje proslave 70ietnice Južnega Sokola v Ljubljani. Omenil je, da je društvo poslalo ob priliki pastirskega lista, ki je napadal Sokolstvo, protestno brzojavko ministru g- Srskiću in Savezu-Spomnil ^e je tudi številnih bratov, ki so umrli v preteklem letu. Tajnik br. Češenj je najprej prebral novoletno poslanico Saveza, nato pa podal obširno tajniško poročilo. Društvo šteje danes 347 članov, 147 članic 84 moških naraščajnikov, 20 ženskega naraščaja, 136 moške dece, 68 ženske dece; skupaj 902 pripadnika. Dve tretjini članstva pripada trgovsko obrtnemu in uradniškemu stanu; v zadnjem času pa je močan prirastek od strani delavstva. Med odseki je treba omeniti pred vsem smučarski odsek, ki mu naoeljuje prednjak br. Milan Kosnik, in glasbeni odsek, ki mu predseduje br. Anton Sepaher, vodi pa ga br. Albin Fakin. Svečano ss je zaobljubilo 1- decembra 64 pripadnikov. Ob tej priliki se je poslovil ol nas agodovinsko pomembni naraščajski prapor, ki bo tvoril temelj društvenega muzeja. Prvo nedeljo meseca maja pa bo razvitje novega narasčajniškega prapora, kar bo gotovo najvažnejša društvena prireditev v letošnjem letu. O obisku telovadnice in prireditvah je poročal načelnik br. C. Zebre. Po poročilu blagajnika br. A. Sletnpiharja je znašal celokupni promet lani 236-228.10 Din (pribtržno »000 manj kot 1. 1931). Mno-o odobravanja je žeio poročilo načelnika narodno obrambnega in socialnega odseka br. dr. S. Dolarja, ki je končal s pozivom k protestni manifestaciji proti razdiralnim elementom v naši državi, ki se bo vršila v nedeljo dopoldne. Proračun za 1. 1938 je pokazal 66.000 Din primanjkljaja. Članarina ia v grob ena najstarejših osebnosti nase. ga kraja. V tovarni Kranjska innustrijsks družbe na Jesenicah je bil zaposlen nepretrgoma polnih 56 let kot mizar, dokler ni pred 5 leti stopil, 84 let star, r zaslutea pokoj. Kljub svoji visoki starosti pa je bil pokojnik izredno čil in prozen, nihče mu ni prisodil tako častitljive starosti, kako neki, saj je šel po cesti kot bi ravnokar odslužil vojake. Bil je vedno naprednega mišljenja. Da zadnjega je zvesto vršil svoja državljanske dolžnosti ter se rad zanimal za naše narodno in kulturno življenje Bodi mu ohranjen lep spomin, težko prizadetim preostalim nase iskreno sozalje! — Fa-lzifikati po 10 Din se od časa do časa pojavljajo r našem kraju. Odtis kovancev je precej dober, nimajo pa odgovarjajočega leska in zvoka, tako da jih je lahko ločiti od pravih kovancev. _ Olepševalno društvo na Jesenicah js imelo v četrtek zvečer pri Tancarjn lepo obiskan redni letni občni zbor. Predsednik društva g. Leon Pibrovec je poročal o nalogah društva v bližnji bodočnosti, ki so zelo vaine in za zunanjo ureditev mesta tudi zelo potrebne. Predvsem bo društvo skrbelo za nasadite v dreves ob glavnih cestah, za nabavo vrtnih klopi, za zgradbo javnega stranišča, za okraševanje oken ob cestah, za ureditev tržnega prostora, otroškega igrišča itd. Delovanje društva je bilo v minulem letu selo težko zaradi gospodarske krize, a vendar je doseglo prav lepe uspehe. Sedaj gre za tržni prostor, ki bo to pomlad urejen Ln ki bo odgovarjal krajevnim potrebam. Društvo šteje 85 članov, sej je bilo 8. odposlanih j« 39 dopisov. Dohodkov je bilo 2Z80 Din, izdatkov 2075 Din, preostanka 126 Din. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Leon Pibrovec, podpredsednica ga. Justina dr. Marčiceva, tajnik Lojze PoženeL blagajnik Davorin Ten car, gospodar Konrad Ažman itd. Pri alucajnoetih se Je določila članarina na letnih 10 Din. predlog, da se društvo preimenuje v Tujsko promet-no društvo ni obveljal, v korist društva ae bodo prirejale gledališke in filmske predstave, predavanja in pevski koncerti. Obravnavale so se še razne druge važue zadeve, nakar je predsednik g Pibrovec zaključil lepo nepeJi obeni zbor. S Ponikev — popravsfc, popravljamo na včerajšnji dopis pod tem naslovom, da železnica ne trpi večje Škode, kot da se je utrgala ena žica, in cesta uprava le, da se je prelomil en cestni kamen. — Predpsjst je ta je že mnogo parov oklieanih. upamo pa, da bo proti koncu se večji polom. Stran & »SLOVENSKI NAROD«, 2L jamarja 10SS Chopin in lepa grofica Potočka Ob 70 letnici smrti slavne poljske lepotice, ki ]e igrala v skladateljevem življenju pomembno vlogo Glavno vlogo v mladih letih slavnega virtuoza in skladatelja Chopina je igral njegov dober prijatelj in pokrovitelj Anton knez Radziwill, ki je Chopinu omogočil Studiranje na varšavskem konservatoriju. V rodbini kneza Radwilla je preživel Chopin najlepše trenutke svojega življenja. Tu se je tudi prvič zaljubil in sicer v hčerko svojega gostitelja Elizo. Zal je princesa Eliza umrla v zgodnji mladosti, toda še dolgo je živela v srcu in spominih pozneje tako slavnega umetnika. Počitnice je preživljal Chopin vsako leto na gradu matere svojega prijatelja in součenca kneginje Czetwertynske, kjer se je zbirala v salonih najboljša družba, zlasti poljsko plemstvo in umetniki To je bdlo v času, ko je svet zavidal lepemu mestu Varšavi razkošje, eleganco in izredno lepoto žensk. Še sedaj velja Poljakinja za vzor ženske lepote. Najlepše med lepimi so pa bile varšavske plemkinje kneginja Lowitzova, kneginja Michelina Radziwillova, kneginja Terezija Jablanovska in ostroumna grofica Zamovska, S temi damami je Chopin mnogo občeval. V njihovi družbi se mu je odkrivala vsa sladkost in grenkoba ženskega srca. Chopin je lahko udobno čdtal v dušah nežnih lepotic, ki so se ponižno klanjale izredni nadarjenosti in vihravi mladosti galantnega skladatelja. V to dobo spada tudi njegovo srečanje s slavno krasotico Konstan-co Gladkowsko, nadarjeno učenko glasbenega konservatorija, ki je v nji videl Chopin vtelešeni ideal žene. Prvič jo omenja prijatelju v svojem pismu dne 3. oktobra 1829, ko piše, da dan za dnem sanja o nji, čeprav je osebno še ne pozna. Pojsrej ni nikomur omenil svoje skrivne ^bezni do Gladkow-ske, pač je pa često sedel h klavirju in polagal v sladke melodije vse svoje hrepenenje. Bil je do ušes zaljubljen. Nestrpno je pričakoval večera, ko bi morala mlada umetnica prvič nastopiti javno. Njen uspeh je bil presenetljiv. S sv- m krasnim glasom je očarala vse navdušene poslušalce, najbolj pa Chopina samega. In tistega večera se ji je tudi osebno približal. 2al pa je moral kmalu na željo svojih staršev zapustiti Varšavo in odpotovati v svet, da bi se seznanil z umetniki svojega formata, da bi slišal dela tujih skladateljev. Prišla je ura ločitve in Chopin sam je slutil, da se poslavlja od kraljice svojega srca za vedno. Solznih oči se je mlada umetnica poslovila od njega in mu podarila v spomin prstan. Tega prstana Chopin nikoli ni odložil, vse življenje ga je imel posebno v časteh. Lahko si mislimo, kako ga je bolelo, ko je čez dve leti zvedel, da se je njegova izvoljenka pod pritiskom razmer poročila z bogatim varšavskim trgovcem. V enem njegovih okranjenih pisem iz tiste dobe, naslovljenem nekemu znancu v Varšavi, je rečeno: »... a po moji smrti naj bo moj pepel potresen pod nožicami moje oboževane Konstance Gladkowske.« Po slavni umetniški turneji po svetu se je Chopin trajno naselil v Parizu, kjer je našel svoj drugi dom v rodbini kneza Adama Czartorvskega. Knezova žena je postala nadarjena Chopinova učenka. Tu se je seznanil skladatelj z mnogimi v Parizu bivajočimi poljskimi plemiči. Tu je spoznal takrat že popularni skladatelj slavno lepotico Delphino grofico Potocko, ki se o nji trdi, da je bila najlepša in naj-duhovitejša Poljakinja vseh časov. Chopin jo je primerjal s svojo Konstanco, zaljubil se je v njo in ji posvetil svoj »drugi koncert«, eno najlepših skladb. Del-phina je bila plernkinja od pete do glave in težko je bilo reči, ali zna očarati svojo okolico bolj z lepoto telesa ali duše. Poleg tega je bila izborna pevka in s tem je Chopinu še bolj prirasla k srcu. Ljubil jo je z vsem ognjem svoje duše. Toda usoda se kaj rada poigra s človekom in tako je bilo tudi s Chopinom, ki je padel končno v mreže demonske Ge-orge Sandove. Slavna pisateljica je imela nanj izredno močan vpliv. Nekaj let je živel skladatelj ob njeni strani. Jeseni 1837 ga je napadla težka pljučna bolezen in zatekel se je na otok Majorco, kjer mu je požrtvovalno stregla Sandova. Navzlic vroči ljubezni se pa nista dobro razumela, ker sta se po značajih preveč razlikovala. In tako sta se po večni svobodi hrepeneča Sandova in globoki idealist Chopin končno razšla. S tem je bila nit dolgolenega prijateljstva pretrgana, obenem z njo se je pa pretrgala tudi nit življenja genijalnega skladatelja. Chopin je bolehal in pešal ob spominih na svojo dobro prijateljico grofico Potocko. Katastrofa se je približala v začetku 1. 1849. Iz Varšave je prispela njegova sestra in kneginja Czarto-ryska je presedela vsak dan nekaj ur ob bolnikovi postelji. Najbolj je pa pretresla žalostna vest o umiranju slavnega skladatelja grofico Potocko, ki se je mudila takrat izven Pariza. Takoj je odpotovala v Pariz, da hd se poslovila od svojega ljubljenega prijatelja. Prišla je baš pravočasno, kajti smrt je že iztegovala koščeno roko po življenju enega največjih mož z zgodovini glasbe. Bilo je 17. oktobra 1849 proti večeru, ko so ustnice umirajočega skladatelja proseče zašepetale: »Delphina, draga moja, prosim Vas, zaigrajte in z?-pojte mi na pot!« In zvesta, požrtvovalna prijateljica je sedla h klavirju, solze so ji zalile oči, roke so ji drhtele, glas se je tresel, ko je tiho zaigrala in zapela eno izmed Chopinovih skladb, skladatelj je pa ta čas mirno umiral. Pred 70 leti je pa odletela za dušo svojega genijalnega prijatelja v večnost tudi nežna duša lepe grofice Potočke, ki je igrala v skladateljevem življenju tako pomembno vlogo. Sila katoliške hierarhije Iz poročiila kurije posnemamo zanimive podatfke o moči katoliške hierarhije. Katoliška cerkev ima zdaj 53 kardinalov, 13 patrijarhov, 1056 kme-zoškofov in škofov in 44 opatov. To so torej možje, ki vodijo milijone katoličanov. Lami je bilo imenovanih 70 novih Škofov, izpraznjenih je pa po vsem katoliškem svetu okrog 80 škofovskih mest. število apostolskih vikarjev je lani silno naraslo. Apostolski vikarji so glavna os misijonar-stva, ki se je lani razširilo zlasti močno v Afriki. Število apostolskih vikarjev je poskočilo lani od 244 na 259. Vsi deli Afrike s Kongom vred in s centralno Afriko so po«lni misijonarjev, ki delujejo z vso vnemo tudi na Kitajskem in v Indokini. Katoliška cerkev ni samo zelo stara, temveč tudi zelo gibčna. Ker so začeli pihati tudi po krščanskem svetu nekam čudni vetro-v,i, se je vrgla z vso silo na misijo-narstvo, da bi minus na eni strani krila s plusom na drugi. Nasprotno je pa zdaj število kardinalov dokaj nizko. Kardinalski kolegij bi moral šteti 70 članov, pa jih ima samo 53. Pričakovati je pa. da skliče papež v počastitev svetega leta konzistorij, ki bo predlagal imenovanje 10 novih kardinalov. „Don Onijote" Francoski listi poročajo, da bo letošnja senzacija v fiim?kem sve^u film »Don Quijote«, ki igra v njem glavno vlogo slavni ruski basist Fedor Šalja-pin. Film izdelujejo že delj časa zlasti v okolici Niče, in sicer v dveh verzijah, v francoski in angleški. Film pride v kratkem v promet in ljudje ga že nestrpno pričakujejo. Priprave za filma-nje »Dona Quijota« s Šaljapinom so se vršile že od marca lanskega leta. Šalja-pin je bil prej nasprotnik filma, zdaj je pa zanj naravnost navdušen. V pogovoru z novinarji je izjavil, da se počuti pri igri in petju za film kakor 17-letni mladenič, tak, kakršen je bil, ko je prvič nastopil na odru kot poklicni igralec v opernem ansamblu mesta Ufe. Odkar je prišel v novo atmosfero filmskega ateljeja, je znova zahrepenel po delu. O zvočnem filmu pravi šaljapin: »Ko sem prvič prišel tesno ▼ stik s platnom, mi je bilo zelo čudno pri srca. Vso veličino tega izraza človeške genijalnosti bodo ocenili žal šele naši potomci. Ce hi se bil ta izum pojavil prej, bi bili lahko videli na platnu Mol-čanova, Volkova in Sčepkina (ruski igralci, ki so prav za prav osnovali rusko gledališče). Da, ta izum se je zakasnil najmanj za 100 let. Tolaži me pa prepričanje, da bo ta sijajni izum še izpopolnjen, saj ni nobenega dvoma, da bo dosegel v d oglednem času tako visoko stopnjo razvoja zlasti kar se tiče fotografije m reprodukcije zvoka, da postane nenadomestljiva in najpotrebnejša kulturna dobrina. Razmišljam o tem in čutim se izredno srečnega, da mi je usoda omogočila nastopiti v filmu.« Šaljapin je prepričan, da kino ne bo uničil gledališča, s katerim noče, ne sme in ne bo konkuriral. Gledališče ima svoje splošno znane prednosti. Toda tudi kino ima znatne prednosti pred gledališčem. Kinu pripada bodočnost. Naime Nc Pherson lepa ameriška ustanoviteljica sekte, ld je vzbujala zanimanje javnosti ne samo po svojih originalnih verskih naukih, temveč se bolj po senzacijonalnih propagandnih metodah, leži v Los Angelesu na smrtni postelji, lahko je pa tudi že umrla, ker je prišla vest o njeni težki bolezni iz Amerike te pred dobrim tednom. Blago, ki se ne trga Zdaj pa še to! Gotovo bo srce zaigralo vsem. Id morajo kupovati še vedno mmogo predrago blago, veseli pa ne bodo trgovci, ki se jim obetajo še težji časi. če je resnična vest, da se je posrečilo newyorški družbi Uni-versal Fibre Conporatiom pridobiti čisto vlakno ramie ali tako zvane kitajske trave brez uporabe žveplene kisline. Ta Viakna in preja iz njih ustrezajo baje vsem zahtevam blaga, ki se sploh ne trsa. Papir, ki so ga napravici iz teh vlaken, se ni dal raztrgati na normalnih preizkuse valnih strojih. Preja iz teh vlaken pa daleč prekaša vsako drugo prejo. Zmes ramie in svile daje blago, ki se niti ne trga, niti ne mečka m je torej izredno trpežno. Pargamentni papir iz ramie se odlikuje po rediki tr-pežnosti. Iz ramie se da izdelovati tudi papir za filtriranje. Kitajska trava se da gojiti povsod v krajih, ki leže boij proti severu od krajev, kjer goje bombaž. Zemlja mora biti taka, da ne zahteva gnoja. Na enem hektaru zemlje se pridela 1*850 kg kitajske trave, bombaža pa samo 185 kg. Doslej so gojili kitajsko travo na Kitajskem, Tanon^kem. v Indiji, na Malajskih oto-ih, na Oueim^andu. v Kamerunu, "iavin Indiji Braziliji in Mehiki, 'dai jo Da hočejo razširiti še na velik del Severne Amerike in Evrope. Smola Angležev v Afganistanu Pred 100 leti je dobil ruski posda-nik na dvoru afganskega hana Dost Mohameda odločilen vpliv. Angleška vlada v Indiji se je bala ruskega vpliva in hotela se ie sama polastiti Afganistana s pomočjo kraljevega tekmeca Šud šaha. Velika evropska in indiiska vojska je zasedla Kandahar in Kabul ter proglasila v maju 1839 šud šaha za hana. Pretežna večina afganskih plemen pa ni priznala bana, ki so *a posadili na prestol neverniki, in gorska plemena v okolici Kabtrla so se uprla. Jeseni l. 1841 se je upor tako razširil, da so pobili v Kabulu več angleških častnikov. Armada je sicer taborila za mestom, pa se ni upata nastopiti energično proti upornikom, temveč nasprotno, začela se je z njimi celo pogajati. Med pogajanji je bil angleški poslanec vpričo vojske ubit, potem so pa poveljniki sprejeli pogoje poglavarjev upornih plemen ter jim izročili topove in denar pod obljubo, da se bodo smeli vrniti v Indijo. 6. januarja 1842., v najhujšem mrazu, je krenila 4500 mož brojeca regularna in 12.000 mož pomožne vojske v Indijo. Komaj je pa zapustila utrjeno taborišče, so jo od zadaj napacB Afganci, ki so pobffi vse. kdor se nI mo*el reški. Sovražnikova verotoro-nost je povzročHa v angleški vojski paniko, disciplina je prenehala, vojaki so hiteli, kar so jih nesle noge, da bi dosegli indijsko mejo. Samo na Kabelskem prelazu so pobili Arganci 3000 Angležev m Indov. Pred tod^sko trdnjavo Dždalabadom, kjer naj bi našli ostanki razpršene vojske zavetišče, so p.anHi afganski vodniki na demoralizirane vojake in poklali z dolgimi noži vse, razen težko ranjenega zdravnika dr. Bvrdotia, ki se mu je posrečilo prispeti v trdnjavo. Sc nobena angleška kolonijalna armada ni bia tako poražena, kakor ta. Le z največ-io težavo so organizirali Angleži no- vo ekspedicijo proti KabuAu. ds bi osvobodili jetnike, toda zapusti so deželo, čim so dosegli cilj. Obe ekspediciji sta veijali nad 6 milijard, ne da bi prinesli Angležem naimamš usoeh. Slabi izgledi kralja Alfonza Premoženje bivšega španskega kralja Alfonza se je baje skrčilo na pičla dva milijona mark. Vsa kraljeva posestva eo bila po revoluciji zaplenjena, kraljevo imetje v inozemstvu se je pa tudi močno skrčilo zaradi občutnih izgub pri vahitarnih rzpremembah. V Madridu bivajoča žena nekega inozemskega diplomata, ki živahno dopisuje z bivšo kraljico, je dobila več pisem, iz katerih je razvidno, da se je moral kralj Alfonz a svojim >dvorom< v Fontainebleau modno omejiti. Kralj Alfonz je nameraval prvotno kupiti v Franciji primeren grad s posestvom, da bi se tam trajno naseliL Ker mu je pa začelo primanjkovati denarja, je to misel opustil Crtati je moral tudi razne rente, ki jih je doslej plačeval sorodnikom, tako tudi rento cesarici ZitL Za podpiranje monarhističnega pokreta na Španskem tudi ne bo več denarja. Izgledi kralja Alfonza niso torej nič kaj dobri. Hudičeva roka >Munchner Medizinische Wochen-schrift« priobčuje poročilo dr. Hellbro-na iz Gailingena o zanimivem pojavu na telesu neke 82-letne starke. Starka se je obrnila na zdravnika in mu potožila, da ima slabo srce. Zdravnik jo je preiskal in ugotovil, da je glede na svojo starost v splošnem zdravo. Le na obrazu in po telesu je imela velike bradavice, ki so pa bile večinoma že suhe. Na temni, pergamentu podobni koži stegna je opazil zdravnik bele lise, ki so močno spominjale na star zemljevid Afrike s puščavo Saharo. Najzariimivejša je bila pa leva roka starke. Iz nje je namreč rastel ob palcu precej debel in dolg rožiček, ki je imel na koncu obliko podkve. Rožiček je bil globoko zajeden v kožo in se je z njo premikal. Starkini sorodniki so se na vse načine prizadevali, da bi si dala rožiček odstraniti, toda zaman, kajti starka je zatrjevala, da ji je postal koristen organ, ki bi ga težko pogrešala. Rožiček je rastel dve leti V znamenju razorožitve Nemci se prav pridno o bo rož u je jo posebno na morju. SHka njun kaže novo nemško križarko »Dentschland«, najmodernejšo bojno ladjo sveta, ki je bUa te dni dograjena in jo v kratkem spuste v morje. Muhe so nevarne Domača muha je nevarna, ker prenaša nešteto bakterij n drugih mikroorganizmov. Okuženje s svojimi iČin-kami lahko povzročjo često in na raz'ične načine. Muhe prilete in zlezejo jajčeca na odprti rani. Med muham1 \ človeških d vaiišč;h odpade 82 % na domačo muho. Ta jtr rrmogo pogostejša na kmetih, nego po mestih •n posebno nadležna je p^.eti Sta muha. ki se je nažrla recimo na mrhovini, preleti kamorkoli na kruh na sadje, na razne jestvlne itd. Pr tem je najbolj nevarno, da se od časa do Časa ustavi, izloči del hrane in p onesnaži tisto, na čemer je sedela, potem pa de4 te kapljice sjpet vs^sa. Tako razna š a tisoče in n ili j one ba>cterij- WTJLLIAM W. WOOWN Samo tisoče bakterij tazna*a domača rmma na nožicah. Razširjenje tifuza je često zek> tesno zvezano z razširjenjem domače muhe. Leta 1898 je prizadejal :ifuz, ki so ga prenašale muhe, Angležem v vojni s Španci večje izgube, nego vsa španska armada. Dognano je, da prenašajo muhe tudi paratifuz. disenteri-jo in tako zvano poletno diarejo, včasih tudi kolero in tuberkulozo. V južnih krajih nosijo muhe giavno krivdo za širjenje in prenašanje trahomai Na Samojskih otokih so ugotovili, da prenašajo naše muhe tudi zelo nevarno očesno bolezen. V Oceaniji prenašajo muhe posebno, sifilisu podobno bolezen framboezijo. K sreči imajo muhe mnogo sovražnikov, uspešno jih pa lahko zatiramo tudi s čistočo. Lloyd George velike ameriške trgovske ki bo baje hm «n nan sa novega lika v Delilno, čim pre-Roosevett precklentske posle. eden najodllcnejSih angleških politikov LJovd George je praznoval 15. t. m. 70 letnico rojstva. Jubilant je bil te pred vojno večkrat minister, od leta 1916. do 1922. pa ministrski predsednik m je sodeloval tudi pri versaillskem miru. Nedelja, 22. januarja. 7.30: Konjereja (dr. VVeble); 8: Nasveti za kmetovalce; 8.15: Gimnastika (Dobov-Sek); 8.45: Poročila; 9: Versko predavanje (dr. Tominec); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz šentpeterske cerkve); 10: Elektrotehnika (dr. Vidmar); 10.30: Zurich ln Ženeva (dr. Breznik); 11: Pevski kvartet »Glasbene Matice< (gg. Pelan, Za vršan ml., Za-vršan st., Skalar), vmes harmonika solo, Igra g. Stanko; 12: Cas, poročila, plošče; 15: Prva pomoč živini (dr. Kern); 15.30: Salonski kvintet; 16.30: Kuplete s kitaro poje g. Bajde; 17: Magistrov Sramel kvartet; 20: Tamburaški sekstet; 21: Operni dueti (pojeta ga. Stagler-Kogejeva in g. Marčec); 21.45: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila; 22.15: T Anka glasba, Izvaja salonski kvintet; 28: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 23. Januarja. 12,15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Esperanto (Kozlevčar); 19: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 19.30: Zdravstvena ura; 20: Prenos koncerta >Slogec iz Ljubljanskega dvora; 21: Prenos iz kavarne »Zvezda«; 22.15: Cas, poročila; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Torek, 24. januarja. H.15: Šolska ura: Nas podzemski svet (dr. Bohinec); 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, Radio kvartet, borca: 17.30: EL ura češke glasbe, izvaja salonski kvintet; 18.30: Nemščina (dr. Gra-fenauer); 19: Razvi tek pomorstva v teku let (Marjanovlč); 19.30: Sort ca m. (dr. An-drejka); 20: Preko naše moči, drama (igra Ljudski oder); 21.15: Norveška glasba, izvaja salonski kvintet; 22: Caa, poročila; 22.15: Lahka glasba (plošče); 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 25. januarja. 12J.5: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Vencajzova); 18: Plošče; 18.30: Fonetični poskusi dr. Vebra; 19: Ruščina (dr. Pre-obraženskij); 19.30: Literarna ura: Jakae: Odmevi rdeče zemlje (dr. Štele); 20: Davorin Jenkov večer, prenos Iz Unlona; 21.30: Salonski kvintet; 22.15: Cas, poročila; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Četrtek, 26. januarja. 12.15: Radio kvartet; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, radio kvartet, borza; 17.30: Valčkova ura, izvaja salonski kvintet; 18.30: Italijanščina (dr. Leben); 19: O človeškem staranju (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Prenos opere iz Ljubljane; 22.30: cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 27. januarja. 11.15: Šolska ura: svetosavska proslava; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Ura dunajske glasbe, izvaja salonski kvintet; 18.30: Zilj-ska dolina (dr. Capuder;; 19: Francoščina (prof. Kuret); 19.30: Zdravstveno vprašanje za družino in dom (dr. Malka Šimenc); 20: Prenos iz Beograda; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 28. januarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18.30: Angleščina (Orthaber); 19: Plačilo za redno in čezurno delo (Smersu); 19.30: Iz zgodovine filozofije (dr. Veber); 20: Prenos opere lz Zagreba; 22.30: Cas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. NI se ustrašil. Maskiram tolovaji napadejo v gozdu dva fanta. — Roke kvišku in denar sem, sicer bomo streljali, zakriče razbojniki. Prijatelj stisne prijatelju bankovec v roko rekoč: — Da ne pozabim. Evo ti 100 Din, ki sem ti jih včeraj posodil. Star. 17 SLOVENSKI NAROD«, Slovenekega Naroda< Je bilo govora o zakonski nezvestobi. Pisec * zavzema za u boce zapuščene žene, matere, ki se jim izneveri mož. Koliko se je že pisalo, da bi morale oblasti zaščititi take mučenice in razgnati divje zakone, a vse je ostalo samo pobožna želja. Pri h ko imam videti mnoge žalostne primere, kjer je zaradi strašne ženske uničena vsa rodbinska sreča. Otroci $o oropani očeta, vzgoje in tudi nežne materine ljubezni, ker ji žalost in obup grenita življenje tn ji branita, da bi se vsa posvetila otrokom. Skoraj v vseh primerih so krive žen-aftce, ki zapeljujejo oienjene moške in to iz samega kori stol j ub j a, samo da se zabavajo na tuj račun. Ako pa zve to zakonska žena m hoče kakorkoli zajeziti nevarnost« se za tok o take sebične ženske po za doščenje k sodniji, a paragrafi so taki, da je večinoma obsojena poštena žena in mati, Id je v razburjenosti izrekla nepremišljeno besedo, čeprav jo je dotična zaslužila. Ce se more oblastim dokazati, da mož zaradi druge zanemarja ženo in otroke, bi morale isie v prvi vrsti strogo kaznovati moža in tujo žensko. Koliko s?orja bi odpadlo, ako bi se zakoni jrlede zakonolomstva poostrili. Sedanji zakoni so premili z« nezveste može in njihove prijateljice. Prav potrebno bi bilo, da bi tudi žene imele dostop do tk^te tvornice, kjer se kujejo zakoni. Potem bi bilo marsikaj drugače. Na vsak način bi se moralo v tem pocrledu nekaj ukreniti, da ee to xlo omeji, ?e že ne odpravi. IVmira velika rak-rana je ps preobilica revnega ljudstva ra bi se tudi zakoni jrlede rojstev mora i i izpremeniti. Naravnost groza je človeka, kc vidi toliko ^orja, ki raste brez konca in kraja. S posebnim zakonom bi bilo tr^ba prepovedati revnim ljudem neomejeno razmnoževanje- Dobro eitviirani. adravi ljudje bi brneli imeti neomejeno Število otrok, dOCllS bi ?e revn m, bolnim, posebno pa duševno omejenim na vsak način moralo pepove-dati prekomerno ali pa sploh vsako razmnoževanje ter bi jim morala biti v takih primerih na razpolago brezplačna zdravniška pomoč Zda i je ba$ nasprotno, da se namreč razmnožujejo najbolj siromašni in bolni Irudje- ki nimajo nobene zmožnosti, da bi razmnoževanje omejili, ker večkrat ne vedo, kako se to stori, če pa vedo, se boje posledic, ali pa jih je strah crreha, ki jih z njim stranjo teoretični zagovorniki brezglavega razmnoževanja. Bosati in zdravi ljudje si pa kaj lahko pomagam in tako jih vidimo z enim ali dvema otrokom«, mnogo pa sploh brez otrok. Vsi vemo, da so najrevnejši najbolj preobloženi s potomstvom, ki mu ne morejo dati od prvega dne najpotrebnejše brane, in tako otroci hirajo, životarijo že od rane mladosti v pomanjkanju in revščini, ki jim onemogoči človeka dostojno življenje. Taki otroci se rode pogosto nezaželjeni. zato bi se pa taki nezaželjeni porodi morali preprečiti. Neomejeno zdaj raste in se razvija množica, naraščaj brezposelnih, vedno večja revščina. Dejstvo je, da manjka dela in zaslužka, da je obstoj vsem v sedanjih razmerah nemogoč, da smo drug drugemu na poti. Preveč je delavcev, preveč Šolarjev, dija-stva. obrtnikov, uradnikov, povsod je vse polno in marsikateri dober, marljiv in vesten človek postane postopač, ker ne najde dela Svet je preobljuden. Zakaj se torej ne ukrene nekaj, da bi se to brezglavo razmnoževanje zajezilo? V prvi vrsti bi se moralo revnim materam omogočiti znosnejše življenje. Zakaj mora roditi, kolikor in dokler »bog da«? Zakaj se mora bati kazni, ako se boce osvoboditi nadaljnih porodov, ko ima morda že z obstoječo družino dovolj skrbi in trpljenja? Morda je bolna, morda ji preti smrt, in tako izgube otroci mater. Ni mogoče popisati strašnega trpljenja revne matere s kopoo otrok, ki so gladni, ki bi jih bilo treba vsak dan vsaj enkrat nasititi, pa jim nima kaj dati- Tu je praktično brez pomens zavijanje onih. ki so takoj pripravljeni zapeti visoko pesem o brezmejni požrtvovalnosti materinske ljubezni, češ, naj bo mati še tako revna, otroku na vedno preskrbeti košček kruha, saj se žrtvuje sanj vsa. To so modrijani, ki večinoma sploh nimajo družine, zato bi fim pa kazalo priporočiti, naj bi zlezli za nekaj časa v kožo siromaka s kopico otrok, pa bi jim ta modrost kmalu izpuhtela rz glav. Otroci, ki nimajo tečne brane, bi jedli venomer, pa nikoli niso siti. Uboga mati gladuje sama. da obnemore, samo da bi otrokom utešila glad, ki je grozen, ako je trajen. Ako bi se tako, res takoj pred vsemi drugimi zakoni izda-1 zakon s skrajni omejitvi ratmntnevanja siromašnih, telesno ali duševno defektnih ljudi, bi se kmalu pokazak' blagodejne posledice. Seveda najprej pri posameznikih, potem šele v spiošnosti. Tu je jalov izgovor, da bi pomenilo to poseganje organizirane družbe v zasebno življenje in v osebno svobodo po-edincev. Saj imamo tudi drugih primerov !ak"<:a poseganja vse jH)lno, pa se nihče ne zaletava v nje, ker se nam »de sami ob ?*ebi umevni. Smešno ie tudi javkanje, da bi trpela narod in država, saj vemo. da tisti, ki najbolj javkajo v tem pogledu, prav nič ne prispevajo, ker so se skrili za celibat Vedo pač dobro, zakaj oznanjajo, da se mora revno ljudstvo množiti brez vsake omejitve in da je preprečevanje porodov smrtni greh. Armada duševno in telesno zaostalih trpinov ie tem gospodom najboljše in edino realno jamstvo, da lahko gospodarijo po 6voji volji. Prej je bilo važno za državo, da je iuKda čim večjo vojsko, čim več ljudi, da je bila močnejša, pri sedanjih modernih vojnih sredstvih pa nikakor ne pride v postev množica, temveč kakovost naroda. Poglejmo sadovnjak. Več bo vredno sadje mladega, zdravega, plemenitega drevja, ki bo dobro gnojeno, gojeno, čišoeno in obrezano, kakor pa zapuščenega, preprostega drevja, ki nima dovolj zraka, dasi raste na prostem. Džavo ubija, ako se mora boriti s težkimi socialnimi problemi in skrbnu. ako mora vzdrževati sirotišnice, porodnišnice, bolnice, jetnisnice, poboljsevalnice, umobolnice, zavode za brezposelne itd. Vse te zavode pa polnijo reveži, duševno ali telesno defektni trpini, ki so prišli na svet zgolj kot žrtve zgrešenega ustroja človeške družbe. Kakšen interes ima država na množici revnega, sestradanega, duševno in telesno zaostalega naraščaja? Morda ga pa ima, morda še zelo velik interes. Koliko trpi revna mati, ki ima že tri ali štiri otroke, ki je sestradana, preobložena z delom in skrbmi ter skrajno potrebna počitka, pa jo iznenadi zopet in zopet nov ^blagoslov«.. Zakaj se dopušča toliko gorja in bede? Alt je življeuje take matere vredno in dostojno Človeka? Ce je dala življenje trem, štirim otrokom in nima sredstev, da bi te primarno spravila na uoge, zakaj mora roditi še in še, dokler popolnoma ne obnemore in ne zapusti kupa revščine. Kako važna socialna izprememba bi bila, oe bi dobile take matere zdravniško pomoč pravočasno in sploh če bi smeli imeti siromašni ljudje največ tri otroke! Ali ni zločin spravljati na svet nedolžna bitja, ki so ie v naprej obsojena na človeka nevredno in nedostojno životarenje? Smili se nam živalica, če vemo, da je lačna. Ce bi se mogli zagovorniki brezglavega razmnoževanja vživeti vsaj za nekaj dni v razmere onih, ki morajo pritiskati na kljuke in prositi miloščine, če bi bili ti čuvarji laž i mora le resnično lačni vsaj nekaj ur, bi se morali zgroziti nad trpljenjem množi ce siromakov, ki jim nobena država ne more stalno pomagati. Mar je greh pri rezati na trti poganjek, če je že preobremenjena? Preobremenjena trta kmalu usahne. Zato tudi ne more b'ti greh odstraniti plod, dokler ni živ. Pač je pa velik greh, ki se bridko maščuje, razmnoževanje bede in njenih posledic Prišli smo že tako daleč, da smo drug drugemu na poti. Siromakov je vedno več Ln ■ vedno večjo poželjivostjo se obračajo njihove oči tja, kamor se stekajo sadovi njihovih žuljev. Napoti so si siromaki ie doma pri skledi, potem pa skozi vse življenje v borbi za obstanek. Živih otrok ne moremo ubijati, a to počasno hiranje ni bolj socialno kakor nagel uboj. Zato si toliko siromašnih mater na tihem želi smrti z otroki vred, saj je smrt boljša od takega življenja. Ia mnogo več bi bito še takih rodbinskih samomorov, če bi matere ne bite tako preobložene z delom, da sploh nimajo časa mislili na to. 9H lačnemu ne verjame in ga ne razume. Gospodje, ki kujete zakone, bi morali poskusiti glad vsaj nekaj dni, pa bi gotovo drugače presojali gladovanje siromašne dece. Kakor kaplja v morje so tiste podpore, ki jih dajejo razna dobrodelna društva od časa do časa To so le ganljive prireditve, kjer uživajo prireditelji, in »čer dvojno: Prvič v resnici občutijo zadoščenje, drugič pa uživajo javno zahvalo in pohvalo, za kar skrbi časopisje. Ce bi ne bilo na svetu toliko bede, bi b*lo dobrodelno delovanj*« uspešnejše in lažje. Kaj nam pomagajo protituberkulozne lige in vsa predavanja o higijeni? Gospodje, omejite razmnoževanje siromakov, potem pa govorite in nčite ljudi, kako |e teba paziti na higijeno Kako naj mati s kopico otrok skrbi za higijeno, pa naj bo kmetica, delavčeva žena, žena malega obrtnika ali uradnika. Ce je vestna glede otrok, navadno propade in obnemore, preden ]ih spravi na noge. Za kopico otrok je treba mnogo denarja, potreben je dober oče in trdno zdravje. Taka nebesa na zemlji so pa v sedanjih razmerah zelo redka. Žene! Skrajni čas je že, da se najrevnejše lotimo tega problema, da začnemo delati, intervenirati in da se v aakrajftem tesu doseže preokret glede razmnoževanja siromašnih slojev. Ne pomaga samo jadikovati, treba je dejansko začeti z delom, Če hočemo sploh kdaj zatreti to zlo. Enega otroka Lahko tudi na {siromašnejša mati vzgoji, pa je lahko pri tem vse življenje zdrava in srečna, ker ima veselje z zdravim, zadovoljnim otrokom. Drugi otrok tudi še ni velika nosrečtL tretji pa že odjeda starejšima kru^. Za malega mora biti, Četudi so drugi gladni. A materi krvavi 9rce, ko mora meriti na žlice in žliČiee, da ostane še za matega. V poznejšem življenju pa se kopica otrok še bolj občuti. Najprej, ko začno otroci hoditi v šolo- Doma so pod pritiskom razmer Lahko goli in bo«i, šolar pa mora biti obut in oblečen. Ce ima siromak dva otroka, ju že se kako obleče, če jih je pa cela kopica, jih ne more niti dobro stoječ obrtnik preskrbeti z vsem potrebnim. Težko je tudi pozneje, ko je treba otrokom izbrati poki c ali pa jim razdeliti premoženje. Naša mesta bi ne bila tako natrpana t brezposelnimi m siromaki, 6* bi se siromašni ljudje po kmetih tako ne množili in ne pošiljali svojih odraslih otrok v mesta s trebuhom za kruhom. Namestu sirotišnic, bolnic, ječ in umobolnic bi bilo treba ustanavljati otroška zabavišča in zavetišča ter tako skrbeti za duševno izobrazbo in higijena Kaj nam pomaga vsa večinoma samo teoretična skrb za otroke, če jih je pa toliko, da ne vemo kam z njimi. Na znosno reduciran zdrav rod je prvi pogoj ozdravljenje naših skrajno nezdravih razmer. To je vprašanje, ki se ga moramo lotiti z vso resnostjo vsaj zdaj, ko nam voda že teče v grlo. Aforizmi Perijodični tisk v Ljubljani Dnevnikov, tednikov, polmesečnikov, mesečnikov in revij izhaja v Ljubljani nad 100 Delajmo. Če hočemo živeti po življenjskih zakonih! * Samo rearaca bi ae smela boriti za nadvlado. * Gesla navadno nastajajo zaradi lepih (vsaj navidezno lepih) namenov, a ljudje jih največkrat rabijo tako, kot da so nameni posvečeni geslom. Naj si bo človek še tako zavržen, vendar še vedno hrepeni za nečem; hrepeneti se pa pravi stremeti za boljšim, toda človek se sem navadno ne more več dvigniti. Kdor veruje v človeka, mora pomagati najslabšim; to je vera v dobro, a dobro ne pride samo od sebe. Če stremiš res za dobrim, ne moreš sovražiti dela. Duh zmaguje tam, kjer priznavajo enakost m pravico. Dogma m na višku spoznanj, kajti i spoznanja so jo že zdavnaj prerasla, I dočim se ona nikamor ne gane. Ljubljana. 21. januarja. Da izhaja v Ljubljani veliko število raznih časopisov m revij, je splošno znano, da je pa dnevnikov, tednikov, pohneaečni-kov in revij, ki Jih tiskajo ljubljanske tiskarne nad 100, ve malokdo. V Ljubljani izhajajo 3 dnevntjci, 20 tednikov, 6 polme-sečnikov, oziroma revij, ki izhajajo vsakih 14 dni is nič manj kakor 97 mesečnikov. Skapno število vseh teh tiskovin znaša torej 136, vendar je treba pripomniti, da so neleateri mesečniki tekom lanskega leta prenehah izhajati, oziroma so spremenili svoje ime aLi pa je bil zamenjan odgovorni urednik. Iz tega je razvidno, da je pri nas črna n motnost zelo razširjena in da nudi m noffi m vBakdanji kruh. Dnevnike imamo v v^jiibljani 3, in sicer se tiskata r Narodni tissarni »Jutro* in vSlovenski SNarod<, v Jugoslovanski tiskarni pa ,Sloveaec<. Tednikov imamo 20 in se tiskajo v različnih tiskarnah. Narodna tiskarna tiska >TXrmovnio<, ponedelj-sko izdajo »Jutra« in »Obrtni vestnik<; v Jugoslovanski tiskarni se tiska Delavska Pravica, Domoljub in ponedeljska izdaja >Sk>venca<; v tiskarni %MerKur« Službena teajniča ljubljanske orze. Družinski tednik Roman, Kmetski list in Trgovski list; v UčiteUaki tiskarni Sokolaki glasnik. Učiteljski tovariš in Pohod; v tiskarni Slovenija Ujedinjeni železničar v hrvatskem in slovenskem besedilu in Športni list; dalje se tiska v Hrovatinovi tiskarni Slovenija; r BlasniKovi tiskarni Obrtnik, obratno ravnateljstvo pa izdaja Službeni list direkcije državnih železnic. Tedensko prinaša radio spored iiustrovana revija Radio, ki se pa" tiska v tiskarni Veit v Viru pri Domžalah. Polmcsečnikov, omroma 14-dnevnikov je v Ljubljani 6. V Bla3nikovi tiskarni se tiskata Kmetovalec- in Vojni invalid, v tiskarni Slovenija Merkur in Poštar, v Narodni tiskarni Poštni glasnik in v Učiteljski tiskarni Naš glas. Največ izhaja v Ljubljani mesečnikov, namreč 97. Tisjtajo jih v 14 tiskarnah, in sicer tiska BJasnikova t;skarna: Cvetje s vrtov sv. Frančiška, Detajlist, Gospodinjska pomočnica. Geografski vestnik. Zdravniški vesta t k. Zdravje, Zbornik za umetnostno zgodovino, Ženski svet. Rast. Ves utk prirodoslovne sekcije Muzejskega dru>:\u za Slovenijo; Delniška tiskarna: Bojevnik. Lju-blJansKi Zvon, Organizator, Prijatelj. Slovenski tisk. Uspeh, Zbori s tiskovno glasbeno prilogo, 2ena in dom. Jugoslovanski mesarsko-kobasićarski Vesnik, Vestnik resnice; tiskarna Grafika: Domačija; tiskarna Gale: Portuna; tiskarna Hrovatin: Gledališki list za opero in dramo. LuOka z neba, Zadrugar, Val, Jugoslovanski tesarski mojster, Jugoslovan Ki Železničar, Gruda; Jugoslovanska tiskarna: Arhitektura, Bogoljub, Bogoslovni Vestnik. r^as. Dom in Svet, Kraljestvo božje, Lovec, Ljubljanski škofijski list, Naša zvezda. Planinski Ve9tnik, Pevec, Slovenski čebelar. Slovenski učitelj, Sadjar in Vrtnar, Samouprava, Vzajemnost, Vestnik prosvetne zveze v Ljubljani. Vigred Vrtec, Jugo-alovenski Turista. Strojevodja, Voditelj Marijinih družb; tiskarna Merkur: Auto, Modra ptica. Trgovski Tovariš; Misijonska tiskarna v Grobljan pri Domžalah: Vestnik križanskega reda; Narodna tiskarna: Delo. Elitni kino Matica, Slovenski Pravnik; Salezijanska tiskarna: S&lezijanaki Vest. nik s pniopo Misijonska mJadei; tiskarna Slovenija: Babiški vestnik. Beseda o sodobnih vprašanjih, Eleatrotehniski Veat-nik. Mesarski list. Mentor, Mladi Plamen, Mladi junak. Preporod, Žar. Književnost, Lepa Vida, Naša sloga. Domači svetovalec. Pobratimstvo; Učiteljska tiskarna: Gasilec, Mesečnik tika, Nasa radost, Nas rod. Odmevi, Popotnik, Presveta, Sokolič, So k o. Zvonček, Zadružni vestnik, župne vesti; Zadružna tiskarna: Cerkveni Glasbenik sa triisko župnijo. Narodni gospodar. Nas zvon. Vera in Življenje, IsseljniAki vestni*: ter končno Zvezna tiskarna: Cerkveni glasbenik in Glasilo zdravniške zbornice aa Slovenijo. Celjske občinske zadeve Obsodba separatistov hi napadov na sotolstvo. — Zamenjava vojaških objektov hi drugo Celje, 21. januarja Celjski občinski svet jc i-mel sinoči prvo letošnjo redno sejo, ki je trajala nad tri ure. Župan g. dr. Gori čar je uvodoma odločno obsodil pro* i d ria vno aleetjo separatistov in neosnovani napad jugosk>venslce-ga katoliškega episkopata na sokolstvo, nakar je bite soglasno sprejeta resolucija, ki jo jc že sprejelo Županska zveza, in resolucija, v kateri celjski občinski svet energično zsvraoa napad pastirskega lista z dne 8. t. m. n« Sokolstvo ter pozive Sokolstvo de še odločneje strne svoje vrste v delu za narod in državo. V tajni seji so blc rešene nekatere personalne zadeve. Pravni odsek (referent obč. odb. dr. Kalan). V domovinsko zvezo je brk> sprejetih 11 oseb, 1 prosilcu na ie bil zasigu-ran spre j eni v domovinsko zvezo. Celjeika £aruizija dolguje občini 24313 Din za električni tok. Občina bo skušala to terjatev komoenzirati z državnimi davki. Zdravstveni odsek (obč. odb. Bizjak). Posii občinskega desinfektorja so poverjeni občinskemu slugi g. Schwarzu, ki mora to dok) sam opravljati. Desinfekcijski aparat in pripomočki bodo shranjeni v tisti mestne narodne sole. Občina bo pri sreskem načelstvu ostro protestirala ^proti pccovue-n>u onesoaženffu Voglajne po odpadnih vodah iz VVestnove tovarne. Pregledati bo treba, od kod se isto tako širi 9mrad. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). Prošnja Društva hišnih posestnikov glede ukinitve kuluka je bila iz finančnih razlogov ukinjena Občina jc pripravljena zamenjati vojašnico kralja Aleksandra, ki je občinska last, za poslopje starega okrožnega sodišča. Posebna komisija se bo v tej zadevi pogajala z vojaško oblastjo. Občina bo zahtevakt od vojaške uprave plačilo letne odškodnine v znesku 100.000 Dm za uporabo vojaških objektov od 1. 1927. dalje, ker od tega Časa vojaška uprava ni plačala občini najemainc. Pr, tehničnem odseku mestne občine bo polagoma izvedena redukcija 3 profesijonistov in 4 delavcev, delovni čas pa se zviša na 6 ur, da bo mogoče začasno zaposliti teh 7 oseb. De se omili brezposelnost, namerava mestna občina izvesti regulacijo Koprivnice od Dobrove do Savinjske železnice Srtroški bi znaša ti okroglo 560.000 Din. Občina pa zahteva, da prispeva država 200.000 Din, banska uprava in okoliška občina pa po 100.000 Din. Pregledu mn sa mast se ukine, prs* g te dnina za nasoljeno slanino pa zviša od 1. februarja dalje od 0-50 na 0-10 Dm za kg. Prošnja mestnih delavcev in kur j« cev za božičnioo je brla odklonjena. Mestr« občina bo naprosila bansko upravo, naj izdela načrte za gradnjo novega kapucinskega mostu in naj se izjavi glede mesta, kje naj bi se gradi] novi most Mestna občina bo prispevala k gradbenim stroškom kc v »maslu zakona. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor Mravljak). N« vzhodna strani Jože fovega hriba bo urejenih pet novih stavbnih parcel Občina bo nadomestila streho na mestnem cvotlčnjaku s solidno železo-beton^co konstrukcija Izvedbi bo rudi kanalizacijo na mestnem pokopal šču. Prošnja justičnega era rja za znižanje najemnine aa prostore v obČiekih poslopjih je bila odklonjena; dne 31. t. m. bo sklenjena nova na« jemniška pogodba za 1 leto. Gradbeni odsek (referet obč. svet. rava, Brinar). Občina bo izvedla kanalizacijo ob Mariborski cesti v lastni režiji Prošnja g. J. Debenjaka glede preureditve m nadzidave na njegovi biai Na okopih }o bila vrnjena odseku. KlavnUki odsek (referent obč, odb. Re-beuschegg). Sresko nacelstvo je odredilo, da morajo tudi mesarji ▼ okoliški občini klati vso živino v mestni klavnici, zato pa pobira klavnico od njih, kakor tudi od mestnih mesarjev, samo kiavnične pristojbine. Mestna elektrarna (refereot oba. »vet Mr. Posavec). Elektrarna bo namestila ^rt prvem železniškem mostu čez Savinjo se eno električno svetilko. Najemniku Mestnega kma se s 1. februarjem na en mesec odpove pogodba. Poseben odsek bo proučil vprašanje Mestnega kina in stavil na prihodnji občinski seji zadevna predloge. Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, ŽolČnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Frani Josefove« grenčioe, s tem da jo izpijemo kozarec predno ležemo sna t. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefova« voda toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mihail Zoščenko: Junak Večerna zabava se je kasno končala. Vasja Česnokov je bil ves utrujen in poten, roditeljski trak je imel na rokavu in pred Mašenjko je stal, stal in milo prosil: »Počakajte, srce moje ... Vsaj do prvega tramvaja počakajte. Za božjo voljo, saj se vam nikamor ne mudi. Malce posedi te in počakajte, nikar ne hodite ... Do prvega tramvaja počakajte, prosim vaa, za božjo voljo vas prosim... Sama vidite, da ste vsa potna in jaz takisto... Na tem mrazu se kaj lahko prehladite ...« »Nak,« je dejala Masen jka in si obuvala galošo. »To ste pa lep kavalir, ki si zaradi mraza ne upa spremiti dame domov ...« »Poten sem, ves sem poten,« je skoraj jokaje odvrnil Vasja. »Se pa oblecite!« Vasja je ubogljivo oblekel suknjo, prijel Mašenjko pod roko in stopil z njo na ulico. Mrzlo je bilo in luna je sijala. Pod nogami je Škripa! sneg. »Kako ste nerriirni, gospodična,« je dejal Vasja in ves vzhičen opazoval Masen jkin profil. »Če ne bi bili to vi, vas ne bi za nič na svetu spremil. Bog mi je priča, da ne bi. Samo iz ljubezni do vas sem šel.« Mašenjka se je zasmejala. »Le kar smejte se in norčujte,« je dejal Vasja, »tada, Marja Vasiljevna, jaz vas zares ljubim m obožujem. Samo recite: Vasja Česnokov, ležite na tramvajski tir in počakajte na prvi tramvaj — nič se ne bom obotavljal, kar legel bom. Bog mi je priča...« »Pustite tisto,« je dejala Mašenjka, »rajši poglejte, kako čudovito lepo je vse okoli nas, kadar sije luna. Kako čarobno je videti mesto ponoči Kakšna krasota!« »Da, da, zares je repo, strašno je lepo,« je ponavljal Vasja in z nemalim občudovanjem opazoval okrašeni obok bližnje hiše. »Da. da, zares je lepo. Vidite, Marja Vasiljevna, svet je za človeka Še tem lepši, če ga ob pogledu nanj prevzemajo prav posebna vena čustva ... Mnogo je učenjakov in partijskih mož. ki vobče zanikujejo čuvstvo ljubezni, ampak jaz, Marja Vasiljevna, jaz ga ne zanikuiem. nak, nikakor ne. Prav do svoje zadnje ure bom čutil v sebi nagnenje do vas in največje zadoščenje mi bo, če se bom lahko za vas žrtvoval. Bog naj mi bo priča... Samo recite: Vasja česnokov, udari s tilnikom ob tole steno — in udaril bom.« »No, kar dajte,« je dejala Mašenjka, ne brez zadovoljstva. »Bog mi je priča,« je dejal Vasja, »udaril bom. Ali želite?« Par je dospel do Krjnkovagm prekopa, »Pri moji veri,« je iznova dejal Vsaja, »če hočete, skočim v kanal. A, Marja Vasnjevna? Ne verjamete mi, toda lahko vam dokažem...« Vasja Česnokov je zgrabil za ograjo m se delal, kakor da hoče sdaj pa zdaj skočiti msdoL »Ah!« js zakričala Mašenjka. »Vasja! Kaj pa vendar delate?« Mračna postava je namah švignila izza vogala tn se ustavila pod ulično svetiljko. »Čemu vendar tako kričita?« se js tiho vprašala postava in posorno opazovala parček. Mašenjka je od strahu kriknila in se pritisnila k ograji. Neznanec je stopil bhze in potegnil Vasja Cesnokeva sa rokav. »Nu, šleva,« je dejal z globokim glasom. »Suknjo sleci! In takoj! ... Samo pisni mi, pa te udarim po tisti tvoji neumni betici, da te bo kar takoj zmanjkalo. Ali si me razumel, mrcina? Suknjo doli!« »Do-do-dovolite,« je jecljal Vasja, »kaj pa prav za prav hočete od mene?« »Nu?« to rekifl je neznanec segel po suknji. Vasja je z drgetajočirni rokami odpel suknjo in jo slekel. »Tudi Čevlje sezuj,« je nadaljeval neznanec. »Potrebujem jih!« »Do-do-dovolite,« je mrmral Vasja, »dovolite, mraz je ...« »Nu!« »Tele gospodične se niti ne dotaknete, mene pa naganjate, naj sezujem čevlje,« je rspregovoril Vasja. »Plašč ima m galoše, jaz naj pa čevlje sezujem.« Neznanec je pogledal Mašenjko in dejal: »Tisto bore, kar ima na sebi, je komaj sa majhno culico. Vse bi iztresel med potjo. Sicer pa, pusti tisto, jaz že vem. kaj delam. Ali se boš sezui ali ne?« Mašenjka js vsa začudena gledala neznanca m se niti ganiti ni mogla, Vasja česnikov je sedel v sneg in pričel sezuvati čevlje. »Plašč in galoše ima,« *je godrnjal, »čemu naj jaz za oba trpim?« Neznanec je oblekel Vasjevo suknjo, vtaknil čevlje v žepe in se prijazno poslovil : »Lepo sedi in glej, da se mi ne premakneš. Tudi z zobmi ne šklepetaj. Če se le ganeš, si izgubi ien. AH si razumel, mrcina? Vi pa, gospodična!...« Neznanec je naglo zapel suknjo in izginil za vogalom, Vasja je sedel kakor vreča v snegu, ves premražen je bil in za malo mu je bilo, ko je ogledoval svoje noge v belih nogavicah. »še tega se je manjkalo,« je dejal in srdito pogledal Mašenjko. »Spremi jo, da te potem okradejo. A, ta je dobra!« Ko so napadal če vi koraki že popolnoma utihnili, je Vasja Česnokov s nogami udaril po snegu in za vpil s tankim, veka j očim glasom: »Pohaja! Tatovi! Roparji! Morilci!« Nato je poskočil in ves preplašen tekel po snegu. Mašenjka je ostala pri ograji. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, v prvi vrsti za to. da bi spravil svoja prijatelja na Forum in iu tam zadržal. Kmalu so prispeli na marmornati in travnati trg, kjer je upal izvabiti FHrpino za ograjo ali steber, ki jih je tu dovoli in blizu skupaj. Toda Filipini je bolj ugajalo poslušati odmev med stenami Kortstantinove bazilike ali pre-faJorsati na podrtih stebrih ravnotežje. Ali pa je predlagala Rafaeiu, da bi se *a na tflaku Chva Sacera slepe miši. To pa ni biio tisto, kar bi bil rad dosegel Rafaelo. Stopil ie h Greoadieru. — Tu je krasno, mar ne? — je vprašal. Grenadier se pa ni strinjat z njim. Ko je prišel do slavoloka Septima Severa, je zlezel na stopnice, ki na njih sloni slavolok, in začeti >e podrobno govoriti o nepraktičnosti razvalin, ki jih je smatral za nezdrave in zmožne pripraviti revolucijonarje do tega, da po-ženo javna poslopja v zrak. V bližini stoječi an^eški turisti so mislili, da govori cicerone. in brž so se zbrali okrog njega; nemški sembiaristi so se jkn pridružili, čutil se je počaščenega, da se je množica tako zanimala za njegov učinkoviti talent, prepustil se je valovom svoje zgovornosti in začel je govoriti o starih časih, češ da so bi-li žalostni, saj so zidali ljudje ncstanovanj-sike hiše brez vsakega načrta, a sestavljene so bile iz samih kipov in stebrov. Pokazal ie s prstom na ostanke Cezarjevega hrama in na Emi-lijevo baziliko. Nemške seminariste je presenetil ta govor, ker so našli v n>em kritiko Nietzschejeve tilozo-fije; vsi so si nekaj beležili. Angležem ie pa zadostovalo gledati, kaiti razumeli niso niti besedice. Drugače se je pa zdelo, da so izredno zadovoljni. Rafaelu je pa delala ta čudna manifestacija hude skrbi; odvedel je Filipi-no čez kup z mahom poraščenega kamenja in prispela sta tja do palatinskih vrtov. * hnei je srečo. Komaj sta zavila s Filipmo na senčnato stezico, vodeč o k palači Flaviev-cev, sta se pridružila okrog Grenadie-ra zbranim poshršalceni dva nova. Črh-fri4a nista nki besedice, toda njim po-gfled in nastavljena tršesa so pričaia, da bi zelo rada vedela, kaj pripoveduje ljudem zgovorni Francoz. — Da, gospoda, — je kričal Grenadier, — pred temi razvalinami, pred to sliko nereda in razpada, kamor zavaja demagogija tudi največje države, kamor meče republika narode, pozdravljam ime moža. ki je zoperstavil bobnečernu vahi revolucije jez, nekoliko močnejši od lepenčnih zidov teh rimskih cesarjev: ime gospoda Musso-linija. Komaj se je pa odlkrii da bi pozdravi Mmssolinijevo ime. sta ga zgrabila molčeča poskišalca za rame in ga neusmiljeno odvlekla v stanovanje čuvaja ozva3m. — Prijatelja, — je dejal Grenadier dobrodušno, — vem, da izpolnjujeta svojo dolžnost. Nagovarjajoč te rdeče oblečene duhovnike in častitljive tujce, sem menda kršil policijske predpise, ki za nje nisem vedel. V deželi avtoritete imajo zakoni svojo veličino in vzvišenost ... svojo ... svojo____kako bi to dejal? ... svojo ne spornost. Vidimo torej, da se je naglo izpopolnjeval v govorniški umetnosti. Toda možakarja ga nista poskršala. temveč sta mu preiskala vse žepe in videč, da nima nabasanih z bombami, sta ga po- sadila v avtotafcs* m odpeljala on kve-staro. — Kako pa pridete vi zopet sem? — se je začudil kvestor. — Gospod, — je odgovorili Grenadier, — vaša policija je pa res nekam čudna. Stražnika sta povedala, da sWienerberg«, kapaciteta 500 do 600 kom. na uro, in stiskalnico za ponovno prešanje zidakov, na ročni pogon, po zelo nizki ceni proda Opekarna Laj-teršberg — Kosaki pri Mariboru. 758 DVOSOBNO STANOVANJE podstrešno, suho, takoj oddam. — Dolenjska cesta 12. 817 DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami v pritličju oddam za 350 Din. — Komel, Zgornja Šiška št. 176, »Spanceva pot«. 819 MESEČNO SOBICO s sostanovalcem oddam. — Dolenjska cesta 12, pritličje. 820 DOBROSRČNEMU GOSPODU želi oddati gospa sobo z vso oskrbo. ___Ponudbe pod >Dober prijatelj 811« na upFavo »Slov. Naroda«. 50.000 DO 100.000 DTN posojila v gotovini rabim proti visokim obrestim na vknjižbo. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »6—8 «/815. KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. 9/L IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-apu rate. »SLAGEK«, Aleksandrova c v (prehod »Viktorta« palače) Klavirji! Pianini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-»endorfer, Stelnway, Forster, Petrof, HouO, Stingi original ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni is-vedenec tn bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta St. 7 (vogal Beethovnove ulice) gjtfzgrlg in smučarske čeulje PRVOVRSTEN IZDELEK IZ DELAVNICE čevljarske gospodarske zadruge žiri« DOBITE EDINOLE PRI TVRDKJ Matija Trefear, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6 9NSTRUMENTE NA PIHALA kompletno partijo za 14 ljudi, prodam Za informacije se je obrnil na gosilno »Borongaj«, Zagreb, Livarski put br. 1. 779 DQNSQWJt DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«: »Božič«, »Hiter«, »Pridem na sestanek«, »Srečen dom 4630«, »Razmoli«, »štajersko«, »Tajnost 629«, »Zanesljiv 4329«. LOČENEC star 33 let s stalno službo in nekoliko premoženja želi resnega znanja s samostjnp damo. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod t.Osamljenost 799«. — Tajnost strogo zajamčena. TRGOVEC LN OBRTNIK čedne zunanjosti, star 33 let, išče izobraženo gospodinjo, ki ima nekaj gotovine, za povečanje obrata in skupno življenje; poznejša ženitev ni izključena. — Cen j. ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Poštena gospodinja 810«. m Oglejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene: preobli« kovanje 25—45 Dm. FRANC BERNIK družba z o. z.. Dunajska centa št. 14 vnod poleg trgovine Agnola. PREMOG, DRVA, KOKS najboljše kakovost) najceneje: RUDOLF VELEPIĆ, Ljubljana VII. Jemejeva cesta št. 25. Telefon 2708. OBLEKE In SUKNJE kupite najbolje pri A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra ceeta 14. 11/T