vzgoje Področja Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 39 Dandanes zaznavamo velik vpliv stigmatizacije, tako v vrtcih kot tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V prvem delu prispevka je povzeta relevantna literatura, ki obravnava stigmatizacijo. V drugem, bolj praktičnem delu pa so predstavljeni odgovori intervjuvanke. Intervjuvanka je socialna delavka, zaposlena v vrtcu. Zanimalo me je, ali se v vrtcu srečujejo s stigmatizacijo in ali meni, da stigmatizacija ovira uspešno inkluzijo. Stigmatizacija – ovira za inkluzijo Nika Cuderman, vzg. predšolskih otrok, dipl. ekonomistka, je učiteljica za dodatno strokovno pomoč v Kranjskih vrtcih. Stigma in stigmatizacija Stigmatizacija je strokovni sociološki iz- raz, ki označuje poseben odziv okolja na drugačnost/različnost. Ameriški sociolog Goffman jo je opredelil kot »nezaželeno drugačnost«. Domneval je, da je vse člove- ške razlike mogoče stigmatizirati. V nekate- rih okoljih je lahko drugačnost (barva kože, etična pripadnost, veroizpoved, politično prepričanje, starost, izobrazba itd.) nezaže- lena oz. stigmatizirana, okolje pa stigmati- zirane osebe dojema kot manjvredne. Te so lahko tarča posmeha, zaničevanja, opravlja- nja, psihičnega in fizičnega nasilja, pogosto jim je otežen dostop do družbenih dobrin (npr. do izobrazbe, delovnega mesta, poli- tičnega odločanja) (Goffman, 1984). Elementi – povod za stigmatizacijo Po Rovšku (2011) povzemamo elemente, ki so lahko povod za stigmatizacijo otrok s posebnimi potrebami v večinskem vrtcu. To so: otrokovo moteče vedenje, njegova nedružabnost, telesna okvara, posebnost v telesnem izgledu, dejstvo, da otrok prihaja iz socialno in ekonomsko ogrožene druži- ne, učno manj sposoben otrok, otrok prise- ljencev, otrok, ki prejema dodatno strokov- no pomoč ali več vzgojiteljeve pozornosti. Pojmi, povezani s stigmatizacijo V nadaljevanju so razloženi pojmi, ki se na- našajo neposredno na stigmatizacijo (Na- stran Ule, 1999): • Stereotip je vnaprejšnje mnenje skupine o sebi (avtostereotip) ali drugih skupi- nah ljudi (heterostereotip). Največkrat so stereotipi opisi negativnih karikaturnih lastnosti članov neke skupine, pri čemer so te lastnosti poudarjene do te mere, da postanejo tarča posmeha. Stereotipi po- menijo posploševanje delno točnih, ven- dar večinoma nepreverjenih, površnih sodb o človeku oziroma skupini ali sku- pnosti. Gre za proces pripisovanja lastno- sti ljudem na osnovi njihove skupinske pripadnosti, ne pa na osnovi individual- nih značilnosti ali posebnosti. Stereotipi spodbujajo družbene predsodke. • Predsodek je nepreverjeno stališče do druge skupine ljudi, ki temelji na predsod- bi, površni sodbi na osnovi pomanjkljivih informacij, spremljajo pa ga močna ču- stva. Gre za skupek prepričanj, ki so ute- meljena samo na osnovi posameznikove pripadnosti določeni skupini (ne smemo enačiti z diskriminacijo). Predsodki so lahko pozitivni ali negativni, oblikujemo pa jih v socialnih interakcijah. Negativni socialni in etnični predsodki temeljijo na odklanjanju in sovraštvu do posameznih socialnih in etničnih skupin. • Diskriminacija je neenako obravnava- nje posameznika ali skupine v primerjavi z drugimi osebami ali skupinami ljudi na podlagi osebnih okoliščin. Razlikuje, izključuje in omejuje posameznike ali skupine ter jim odreka enake možnosti. Med osebne okoliščine, ki so najpogoste- je podlaga za diskriminacijo, sodijo spol, narodna in etnična pripadnost, versko ali drugo prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost. Prepoved diskrimi- nacije je nosilno načelo sistema člove- kovih pravic in temeljnih svoboščin po Ustavi Republike Slovenije. • Inferiornost je manjvrednost, podreje- nost. • Marginalizacija je proces, ki se nanaša na skupine prebivalstva na dnu družbe- ne lestvice, torej na tiste, ki so delno ali popolnoma izključene iz ekonomskega procesa in ne sodelujejo v socialnem in političnem procesu celotne družbe; gre za postavljanje določenih družbenih skupin (največkrat diskriminiranih ali stigmatiziranih) v podrejen, manjvreden, obroben položaj. • Segregacija je prostorsko ločevanje raz- ličnih skupin prebivalcev ali osamitev (npr. manjšin) na posameznih območjih ali v naseljih, zapostavljanje določene rase ali določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja; tudi rasno razlikovanje. Segregacija je večinoma po- vezana z močno socialno diskriminacijo. Foto: Marko Hrovat vzgoje Področja 40 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 Jurišič (2003) navaja, da sta pojma stigmati- zacija in segregacija močno povezana, saj je stigmatizacija lahko posledica segregacije in obratno, segregacija povzroča stigmatizaci- jo. Ob tem pa nadaljuje, da je razlika v tem, da je segregacija bolj oprijemljiva, merljiva, saj je opredeljena kot ločevanje ali zapo- stavljanje določene skupine oziroma posa- meznika. Nov zakon o OŠ se ji je dokaj od- ločno postavil po robu. Bistveno težje se je zoperstaviti stigmatizaciji, saj je ta pogosto prikrita in nemerljiva. Če bi jo bilo mogoče meriti, bi bilo njeno omejevanje verjetno že uzakonjeno. Mnogi strokovnjaki menijo, da bi z odpravo segregacije sčasoma odpravili tudi stigmatizacijo. Vpliv stigmatizacije na izvajanje inkluzije Šućur (1997) inkluzijo opredeljuje kot nov postmodernistični koncept, ki izhaja iz družbe, zasnovane na konceptu človekovih pravic ter prepoznavanja različnosti in za- ščite pred stigmo. Stigmatiziranje otrok s posebnimi potreba- mi ovira izvajanje inkluzije, ne glede na to, ali so vključeni v večinske šole ali v šole s pri- lagojenim programom. Jurišič (2003) zapiše, da so otroci, ki imajo težave zaradi svojih po- sebnih potreb in obiskujejo večinsko osnov- no šolo, stigmatizirani od začetka do konca pouka, po pouku pa so, kot navajajo sami, 'normalni' in 'čisto v redu'. Po preusmeritvi v osnovno šolo s prilagojenim programom postanejo 'normalni' in 'čisto v redu' v času pouka, po zaključku pouka pa postanejo zo- pet 'moteni', 'neumni' in 'prizadeti'. Intervju s socialno delavko v vrtcu S socialno delavko v vrtcu sem opravila in- tervju o stigmatizaciji. V: A l i o paža t e, da je v v r t cih p r iso t na s t i gma- t izaci ja, i n če je, na ka kšen nači n? O: Da, menim, da je. Sicer lahko govorim predvsem za svoje področje dela (social- no šibki otroci, priseljenci …). Opazim jo predvsem v stigmatiziranju otrok priseljen- cev in njihovih družin. Kaže se v odnosu do otrok in staršev, predvsem v internem pogovoru med strokovnimi delavkami, ki je večkrat tudi zaničujoč (kaj nam jih je pa treba, zakaj si ga pa spet dala k meni v skupino, saj z njimi se ne da nič delati …). Sicer pa je stigmatiziran vsak, ki odstopa od idealne oz. vsaj povprečne podobe otroka, predvsem otroci z vedenjskimi motnjami, posebnimi potrebami (vsaj dokler nima- jo odločbe). Večkrat so stigmatizirani tudi otroci iz družin z nižjim ekonomskim in socialnim standardom. Gre za stigmatizaci- jo na račun neustreznih oblačil (zakrpana, prevelika, premajhna, ponošena … slabša higiena, zatohel vonj oblačil). Nemalokrat se stigma prelevi v sprejemanje in skrb, ko se strokovnim delavkam približa podoba družine, v kakšnem okolju otrok živi, da ni sam kriv za razmere itd. V: Za ka j po vašem m nen j u p r iha ja do s t i- gma t izaci je v v r t cih? O: Zaradi nepoznavanja in nesprejemanja 'drugačnih'. Velikokrat tudi nezavedno. V: K a t er i o t r oci so po vašem m nen j u na jbo l j s t i gma t izi r a n i i n za ka j? O: Otroci priseljenci, predvsem albansko govoreči. Vzgojiteljice se jih najbolj otepajo, največ je tudi negativnega govora o njih. In pa otroci s posebnimi potrebami, predvsem tisti z lažjimi motnjami, integrirani v redne oddelke (npr. avtisti …). Velikokrat se bolj stigmatizira starše kot otroke. Zakaj? Verje- tno zato, ker je potrebne več individualiza- cije, prilagoditev … V: K a ko p r i vas p r ep r eču jet e po ja v s t i gma t i- zaci je? O: Z izobraževanji, pogovori s strokovnimi delavkami, z iskanjem pomoči za te otro- ke, njihove starše … Menim, da je vsaj na področju priseljencev viden napredek. Ne vem, ali gre to pripisati vsemu, kar smo storili na tem področju, ali pa smo samo sprejeli dejstvo, da priseljenci so in bodo in da dejansko vsaj v predšolskem obdobju z njimi res ni posebnih težav. V: Se va m zd i s t i gma t izaci ja o v i r a za us pe- š no i n k l uzi jo? O: Da, čeprav je bilo ravno na račun stigma- tizacije določenih skupin otrok izvedenih največ izobraževanj in s tem širjenja obzorij za vse nas. Vse to je tudi povod in pogoj za kasnejšo boljšo inkluzijo. Na drugi strani pa menim, da je treba biti pozoren tudi na postavljanje meja in skrbeti za ostale (v tem primeru) otroke, da ob želji po uspešni in učinkoviti inkluziji 'ne pozabimo' na večino otrok, ki stigmatiziranega sprejemajo, ter da upoštevamo njihove meje. Zaključek Povzamem lahko, da je stigmatizacija pri- sotna tudi v vrtcu. Najbolj stigmatizirani naj bi bili priseljenci (starši in otroci) in tisti otroci, ki kakorkoli odstopajo. Največkrat naj bi bile stigmatizirane družine z nižjim ekonomskim in socialnim standardom. Za preprečevanje stigmatizacije skrbijo na več načinov: z izobraževanjem in pogovori. Sti- gmatizacija je ovira za uspešno inkluzijo in v bodoče si bo treba še bolj prizadevati, da do stigmatizacije ne bo prihajalo. Potreb- nega je več ozaveščanja, informiranja in pogovora o strahu, ki poraja predsodke do stigmatiziranih skupin. Viri in literatura • Goffman, Erving (1984): Stigma: Notes on the Management of S po iled I den t i ty . Harmundsworth: Penguin Books Middlesex. • Jurišič, Branka D. (2003): Stališča učencev, ki so obiskovali redno osnovno šolo in osnovno šolo s prilagojenim progra- mom. V: Alenka Šelih idr. (ur.): O integraciji včeraj danes, jutri: zbornik (str. 36–50). Ljubljana: Zveza sožitje – Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. • Nastran Ule, Mirjana (1999): Predsodki in diskriminacije: iz- b r a ne socia l no-ps iho loš ke š t ud i je. Ljubljana: Znanstveno publi- cistično središče. • Rovšek, M. (2011). Ali je stigmatizacija neizbežna spremlje- valka otrok z motnjami v duševnem razvoju. V: Karl Destov- nik, Andreja Tasić (ur.): U s posa b l ja n je s t r o ko v n ih de la vcev v obdobju 2008-2011 (str. 143–148). Ljubljana: SOUS. • Šućur, Z. (1997). Integracija i inkluzija: sličnosti i razlike. De- fektologica Slovenica, let. 5, št. 3, str. 7–17. Foto: Marko Hrovat