Prof. Š.:
Dempsey — Carpentier.
Ko sta se pred sto leti borila za prvenstvo sveta v boksingu Anglež Crib in Amerikanec Molineaux, je bil ta dogogek omejen na prav ozek krog poznavalcev. Ko pa sta se pred 11 leti borila Amerikanec Jeffries in črnec Johnson, so poročali o tem dogodku vsi večji listi. Ko sta se letos 2. julija boksala za prvenstvo sveta Amerikanec Dempsey in Francoz Carpentier, so sedeli v areni zastopniki 300 svetovnih listov, 200 posebnih poročevalcev, se je razvila v zraku bitka med nepoklicanimi kinematografi in aeroplani družbe, ki je vzela posnetek boja v zakup. Ugledni francoski list »Figaro« je pisal: »Pred nekaj meseci smo poslali v Ameriko velikega našega politika, prejšnjega ministrskega predsednika Vivianija, v svrho zboljšanja francosko-ameriških odnošajev. Dosegel ni skoraj nič. Če zmaga 2. julija Carpentier, bomo najbolj ugleden narod sveta. V pesti Carpen-
tiera je več politične učinkovitosti, kakor v glavi Vivianija ali pa v meču maršala Joffra.«
Pri nas nimamo niti pojma, kakšen pomen ima sport drugje, pa najsibo v tej ali oni obliki. Ne moremo si predstavljati spoštovanja in priljubljenosti,
Hilli
llllllltllllllllllllllllllllllllllllllllll
Ženska olimpijada v Monte-carlu:
Ti 11 ■ 1111111111111 n 11111111111111111111111111 il
Hilli
Hill lllllllllllll lllllllll lllllllllllllll
Gdč.
G. Moris
zmagovalka v metanju kopja.
=hii
IIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII —
Tih h ■ m u i n n m n ih h m n n n m mn iiiT
ki si jo izvojuje v deželah kulturnega zahoda mož svetovnih rekordov. Tudi v starem veku je bil olimpijski zmagovalec mnogo bolj priljubljen in dosti večji ideal ljudstva, kakor pa najlokavejši politik. O tem boju za svetovno prvenstvo, ki ga naši listi razen ene izjeme — ki je pa hotela pomen sporta omalovaževati — niti omenili niso, se je razvila na zahodu polletna debata, so prinašali vodilni listi Anglije, Francije, Amerike in Nemčije cele strani na uvodnih mestih. Ko je zmagal Dempsey, je zmagala Amerika in je podlegla Francija.
Globoki vzrok športnega zanimanja današnjih dni tiči v neutešenem hrepenenju ljudstva po idealih. Bog daj, da bi novi ideal, kojega zunanjost je semin-tja še malo surova, to surovost čisto izgubil in nas vodil do popolne telesne in tudi duševne dovršenosti. Kajti če kdo ne vidi v zmagi telesa tudi zmago duha, kaže veliko nerazumevanje sporta. Boksing n. pr. je popolna umetnost, zahteva poleg naravnih telesnih sposobnosti najintenzivnejše delovanje duha. In če ima to delovanje več kot stoletno preteklost, moramo videti v Dempseyu zaključek stoletne šole, zaključek delovanja vseh praktikov in mišljenja vseh teoretikov.
Sicer pa ne moremo vedeti, če je Dempsey danes res pravi svetovni mojster v boju s pestjo. Ko je pred 11 leti zmagal črnec Johnson, ni imel nobenega nasprotnika več. Ko je moral zapustiti Ameriko, je naslov svetovnega mojstra kratkomalo podaril nekemu velikanu Willardu, in tega je pozneje Dempsey v par trenutkih spravil na tla. Tako si je prejšnji pastir priboril prvenstvo, ne premagavši še Johnsona. Ta se je po boju 2. julija res takoj tudi oglasil. Ne vemo, če bo prišlo do tega boja, vemo pa, da je Dempsey deset let mlajši kakor Johnson.
Med tem časom je pa začela vzhajati na Francoskem nova zvezda, Carpentier. Njegove zmožnosti je prvi opazil neki Descamps; začel ga je učiti in kmalu je Carpentier prekosil vse svoje francoske tovariše. Šel je na Angleško in je tudi tam vsakega potolkel; tudi bokserje svetovnega slovesa, tako Becketta. Priboril si je s svojo pestjo veliko premoženje, že pred 2. julijem je bil milijonar. Njegovi občudovalci so ga smatrali za sposobnega, da stare tudi najtrši oreh in niso mirovali, dokler niso po dolgotrajnih pogajanjih pregovorili Dempseya, da se je odločil za boj. Določili so ta boj na 2. julija ob treh popoldne v Jersey City pri New Yorku. Poznavalci so rekli, da je Dempsey močnejši, da bo s svojo močjo in tehniko premagal večjo inteligenco Carpentiera; stave so bile 3 : 1 za Dempseya. Zlasti so rekli, da Carpentier še nikoli ni imel za nasprotnika pravega trdega ameriškega bokserja, in tudi, da je prelahek, 172 funtov proti 188 Dempseyevim.
Naj bo tako ali tako, mi vemo to, da so ukinili
2.	julija ob dveh popoldne — torej eno uro pred bojem — ves brzojavni promet v New Yorku, ves promet zapadnounijske brzojavne družbe, komercialni brzojav in celo brzojavni promet nekaterih državnih poštnih prog. Promet je služil samo boju mojstrov boksinga. Ob dveh popoldne so vsi ameriški časopisi izobesili na svojih hišah velikanske plakate, deset in več metrov visoke, privabili so na dan ogromne množice ljudstva. Ob istem času so> po prašnih cestah srednjeameriških in zapadnih prerij počasni kmečki vozovi vozili kmete na samotno železniško postajo, vsedli so se tam, kadili in čakali na brzojav. Razburjenje cele Amerike je bilo nepopisno.
Ob istem času so valovale tisočglave množice po pariških ulicah, zaprle so vsak promet, gledale so na 300 m visok Eiffelov stolp, kjer naj bi svetlobni signali naznanjali zmago ali poraz — pariški čas je za pet ur pred newyorškim. Zlasti velikansk je bil naval pred redakcijo športnega lista »L'Auto« ter pred »Matinom« in »Petit Parisienom«, »Matin« je
2.	julija razglasil na uvodni strani: Danes zvečer od osmih naprej bomo naznanili Parižanom rezultate boja, in sicer tako-le: z našim transparentom na bul-varu Poissonniere in z velikanskimi lepaki na hiši naše redakcije; obenem bo na osrednjem balkonu naš poročevalec oznanjal potek boja. Oznanjali bomo boj s sirenami, bombami in s splošno razsvetljavo. Ena bomba in žvižg desetih sekund bo povedal, da je boj neodločen; tri bombe in trije žvižgi po deset sekund bodo oznanjali zmago Dempseya, dvanajst bomb in dvanajst žvižgov pa zmago Carpentiera. Obenem bo bel svetlobni signal naznanil boj kot neodločen, zelen Dempseyevo zmago, rdeč pa Carpentierovo. »Matin« bo podal svojim bralcem tudi poročilo Carpentiera samega.
Ni se pa zgodilo tako, kakor je »Matin« pričakoval, Carpentier ni zmagal, zmagal je Dempsey, in sicer v četrti rundi. Boj je bil določen na dvanajst rund po tri minute, med dvema rundama ena minuta odmora. Velikanska arena v Jersey City je bila napolnjena z 91.800 gledalci, vročina je bila huda, 32" Celzija, zrak vlažen, težak. Zdelo se je, kakor bi se bili domenili vsi narodi sveta, da pridejo tukaj skupaj: videl si ameriške vojake in mornarje, Kubance, Japonce, Grke, Špance, Francoze, Nemce, Kitajce, Angleže itd. itd. Francozi so bili najeli več ladij samo zato, da so prišli v Ameriko gledat ta trinajstminutni boj.
Bokserji se borijo na vzvišenem prostoru, obdanem od vrvi. Ta prostor imenujejo Amerikanci in Angleži ring, krog. Točno ob treh stopi Carpentier v krog, krasno trenirana, grško-idealna postava. Občinstvo je navdušeno, vpije, maha s klobuki in čepicami, godba igra marsejezo. Glušeče vpitje se izpre-meni v orkan, klobuki letijo po zraku: vstopil je Dempsey, ovacija traja 15 minut, godba igra: »The yankee-boy is trim and tali« — ameriški dečko je čeden in velik. Telefoni rjovejo, telegrafi brnijo. Znamenje gonga — naenkrat grobna tišina. Boj se prične. V enem kotu čepijo Carpentierovi prijatelji in trenerji Descamps, Journee in Ledoux, na drugi pa Dempseyev brat in njegov manager Kearns.
Kakor izstrelek pridrvi Carpentier iz svojega kota in iznenadi množico s hitrostjo vrtečega se ventilatorja. A že po par sekundah so opazili, da od lanske jeseni ni nič napredoval, da je predivji in premalo oprezen. Že od začetka ni bil niti oddaleč pravi nasiprotnik Dempseya, ki se ni dal prav nič motiti. Carpentier je parkrat zadel, a hitrost je vzela udarcem pravo moč. Dempsey se je režal in čakal. Naenkrat je dobil Carpentier močan udarec na čeljust, udaril je nazaj, zgrešil, in že mu je Dempsey ob boku; in ravno v tem boju — telo ob telesu — je Dempsey pravi mojster, Carpentier mu niti najmanje ni kos. Dvakrat udari Dempsey, Carpentier krvavi iz ust, nosna kost mu je zdrobljena. Francoz omahuje, izredno je pa žilav, vzdrži se na nogah in takoj zopet napade. — Mimogrede omenjeno je Carpentier tako močan, da z enim samim udarcem pesti spravi vsakega nebokserja na tla. — Nenadoma pa pade Francoz nekoliko na stran, kakor da bi bil zgrešil cilj udarca, a udaril ga je bil Dempsey na prsi; in ko se
je opotekaje se zopet zravnal, so videli na njegovih prsih rdečo liso. Gong naznani konec prve runde; da bo Dempsey zmagal, je bilo jasno.
Druga runda, Carpentier upa. Ko pride po odmoru zopet na pozorišče, se mu pozna, da se boji, bled je in upaden. A še hitrejši je kakor preje, oči-vidno upa na srečo, prodno ga moči zapustijo. Demp-sey pa zopet čaka, Carpentier naj se sam izmuči. Carpentier udari večkrat kakor Dempsey, in sicer dvakrat po glavi s tako silo, da se je celo ta velikan malo opotekel. A ne dolgo, in že je Dempsey tik ob Francozu, udari so kratki, zasukani in tako hitri, da si jih komaj štel. Koncem druge runde je Carpentier tako upehan kakor koncem prve. Gong,
Tretja runda. Carpentier nastopi kot borilec, ki je že izgubil, hoče samo še boj podaljšati. — Demp-sey je bil namreč do boja s Francozom zmagal navadno že v prvi rundi, redkokdaj v drugi, zato je vsaka nadaljnja minuta za Carpentiera velika čast. — Ko Amerikanec vidi, da je Carpentier že izčrpan, podari občinstvu še eno rundo in tretja se konča brez odločitve. Nazadnje opešajo tudi noge Francoza; v njihovo moč in gibčnost je zelo zaupal.
Konec. Dempseyu se je poznalo takoj po nastopu, da hoče sedaj končati. V sredi je stal, nezavarovan, pustil je Carpentiera plesati okoli sebe. Carpentier sploh ni več poskušal udariti, saj tudi mogel ni, desni palec je imel zlomljen, členek leve roke pa zvit. Krvavel je iz nosu in pa iz rane nad desno obr-vijo. Upal je samo še, da bo ušel knock-outu. Knock-out imenujemo udarec, ki odloči zmago. Knock se izgovori nok in se pravi slovensko udarec, out se izgovori avt in je isto kakor nemška beseda aus, slovensko ven; knock-out ali nok-avt torej udarec, s katerim je končano. Če vržemo nasprotnika z udarcem na tla in se ta v desetih sekundah ne more pobrati, tedaj je premagan, dobil je nok-avt. A toliko srečen ni bil, da bi bil knock-outu ušel; Dempsey pridrvi nanj in ga šestkrat strahovito udari, bliskovito hitro, štirikrat na želodec, dvakrat na čeljust. Polovica bi bila zadostovala, a udarci so bili tako hitri, da so bili vsi že odmerjeni, preden je še imelo Car-pentierovo telo čas, da pade. Pravijo, da je bila boksno-tehnično ta vrsta udarcev pravi čudež. Sledil je žalostni zaključek vsakega takega hudega boja: Carpentier se je zvrnil na tla, po dolgem, na obraz. Sodnik je štel, vsaka mišica v krasnem telesu Francoza je delovala, boj volje proti bolečini in nezavesti. Pri sedmi sekundi se je hotel opreti na roko, padel je na hrbet in zgubil je zavest. Deset, končano je.
Dempsey prime Carpentiera, ga dvigne, drži par sekund v rokah in ga odda prijateljem. Še 'tri minute Carpentier ni prišel do zavesti in še sedem minut potem ni mogel sam stati na nogah. Francozinje okoli kroga jokajo in stokajo, Descamps se obnaša kot nor, nič ne pomaga, zmagala je večja teža, večja moč in . večja odpornost proti udarcem.
Dempsey je rekel: »Carpentier je dober borilec, simpatičen, in zelo mi je hudo, da sem ga moral tako zdelati, a boksanje ni otroška igrača in šlo je za uspeh in ugled Amerike. Zmagal sem tako, kakor sem si predstavljal, da bom. Bil je lep boj in upam, da je občinstvo zadovoljno.« Prvo njegovo delo po boju je bilo to, da je brzojavil svoji materi v Salt-Lake-Cily o zmagi. Descamps je moral priznati, da moč Demp-seya nadkriljuje fizične kakovosti Francoza.
Sploh pravijo veščaki, da je Carpentier sicer prvovrsten v lažjem oddelku težkih borilcev, da pa
ne spada v težki oddelek. Dobil je v tem boju 19 resnih udarcev; Dempsey samo 13, a njemu se po boju sploh poznali niso, bil je popolnoma svež. Carpentier se je čisto prostodušno izrazil o njem: »To je pravi mojster, Amerika je lahko ponosna nanj.«
»Bil sem premagan popolnoma in brezhibno, in če imam kakšno tolažbo v uri žalosti, je ta, da je Dempsey največji bokser sveta. Neverjetno je močan: njega udariti se pravi udariti goro, dobiti udarec od njega se pravi biti pogažen od sneženega plazu. Vendar sem v drugi rundi upal, bil sem vesel, ko se je to močno telo napol omoteno začelo pred menoj zibati; a takoj nato sem videl, da je Amerikanec prestraho-vit. Poskušal sem vse, kar sem mogel, konec je bil vedno isti, rebra skoraj zlomljena. Koncem tretje runde bi bil najraje jokal; vedel sem, da je vse zastonj. Ko sem v četrti rundi ležal na tleh, sem še vse vedel, kaj se je godilo okoli mene, a nič ni pomagalo, nisem se mogel dvigniti. Potem sem se pa onesvestil in se ne spominjam ničesar več. Dempsey je veliko boljši kakor sem si ga bil predstavljal; kadar sem
Dirka Ljubljana — Maribor, 10. julija: Seniorji na startu.
ga udaril, sem čutil, da mu ni nič; kadar je pa on mene udaril, pa ni bilo mogoče ustaviti se mu.«
Razočaranje Francozov, ki so toliko pričakovali od Carpentiera, je bilo nepopisno, rekel bi, pretre-sujoče, Ko je več stotisoč glav broječa množica v Parizu zagledala ogenj na Eiffelovem stolpu, oznanjujoč zmago Amerikanca, so občutili Parižani to kot poraz Francije, jokali so in si podajali roke v znak žalovanja.
Če pogledamo materialen uspeh boja, vidimo, da se šport v Ameriki zelo rentira: Carpentier je dobil 145.000 dolarjev, če odbijemo vse stroške, to je po današnjem kurzu okoli 22 milijonov jugoslovanskih kron; Dempsey 230.000 dolarjev, nad 34 milijonov kron.
Poročilo o boju je prišlo iz Amerike v Evropo v 1 minuti in 44 sekundah; tudi rekord.
IMIIIMIMIMMIIMMinilllllllllllMMIIIIIMMMMmillM
iimmiiiiim
IIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIHIIIIIIHI
Konjska dirka
v Št. Jerneju.
V drugič po večletnem odmoru se je vršila dne 29. junija t. 1. letošnja konjska dirka v Št. Jerneju.
Prijazni kraj dolenjski in lepo vreme sila privabila ogromno ljudstva, zlasti konjerejcev, iz vse Dolenjske. Med drugimi so posetili tekmo poverjenik za kmetijstvo g. Demšar, dvorni svetnik Vrtačnik ter krški in novomeški glavar.
Dirkalni prostor je bil letos dokaj bolje urejen kot lansko leto. Posamezne točke letošnje dirke so se izvajale eksaktneje ter so se odlikovale po pravilnejšem tekmovanju napraim lanskim. Konjski material je bil dober, deloma še malo izvežban, vendar pa moramo pripomniti, da je še veliko konj ostalo doma, ki bi se lahko udeležili tekmovanja. Doseženi časi so zadovoljivi, upoštevaje malo ozki tir, ostre krvine in dejstvo, da se je vozilo le s kmečkimi vozmi izvzemši ene dvokolce. V razsodišču sta bila poleg društvenega predsednika g. Brulca, g. podpolk. Rav-
Prvi g. Jan. Bobič, Gornje Gradišče, prevozil omenjeno daljavo v 6 min. 45 sek. (častno darilo in 1000 K),
drugi g. Fran Furar, Smavča vas (600 K), tretji g. Vinko Bon, Krško (400 K), četrti g. Fran Luzar, Groblje (200 K).
3.	Enovprežna, daljava 2520 m:
Prvi g. Anton Springer, Mirna peč, v 5 min. 40 sek. (častno darilo in 800 K),
drugi g. Ign. Krhin, Mihovca (400 K), tretji g. Fr. Mevželj, Mokronog (300 K), četrti g. Ant. Koprivnik, Vel. vas (200 K.
4.	Dv o vprežna dirka, daljava 2520 m: Prvi g. Jan. Bobič, Gornj. Gradišče, v 6 min.
18 sek. (častno darilo in 1000 K),
drugi g. Ivan Mevželj, Mokronog (800 K), tretji g. Anton Krevs, Prečna (400 K), četrti g. Vinko Bon, Krško.
5.	Jahalna tekma, daljava 2520 m:
Prvi g. Franc Blažič, Ždinja vas, v 3 min, 45 sek.
(častno darilo in 1000 K),
nihar, poveljnik državne žrebčarne, in g. Zupančič, predsednik I. konj. odseka.
Uspehi in napredek pričajo o smotrenem delovanju dirkaškega društva, ki je z veliko požrtvovalnostjo in znatnimi denarnimi sredstvi omogočilo letošnjo tekmo. Častna darila je poleg zasebnikov darovalo tudi poverjeništvo 'za kmetijstvo.
Rezultati v posameznih tekmah so bili sledeči:
1,	Enovprežna za tiri- do- štiriletne, daljava 1680 m:
Prvi g. Alojzij Mencin iz Drame prevozil omenjeno daljavo v 4 min, 27 sek. (častno darilo in 2000 K),
drugi g. Ant. Krevs iz Prečne (800 K),
tretji g. Anton Šebala iz Št. Jerneja (500 K),
četrti g, Franc Rebselj iz Sv. Jakoba (400 K).
2.	Enovprežna za pet- do desetletne,daljava 2520 m:
drugi g. Jos. Brulc, Št. Jernej (600 K), tretji g. Anton Krevs, Prečna (400 K), četrti g. M. Zbil, Mokronog (200 K).
Šl.
m
L. Stanek:
Mariborsko pismo.
Sredi meseca julija 1921.
Mariborski sport se začenja in konča skoraj izključno pri najpopularnejši športni panogi: nogometu. Kdor pozna interne razmere klubov in zanimanje mariborske javnosti, kateri je višek sporta nogomet, se temu ne bo prav nič čudil. Drugače bi sodil človek, ki prihaja iz inozemstva, ali oni, ki je vajen opazovati pri publiki navdušenje in močno zanimanje za vsakovrstne športne panoge. O tem hočem spregovoriti nekoliko pozneje.
V zadnjem času je igral S. S. K. »Maribor« dvoje nogometnih tekem, ki sta izzvali zopet nekaj športnega zanimanja. Prva tekma se je vršila z graškim Athletik-spoirtklubom in v tej tekmi nas je I. moštvo slovenskega športnega kluba »Maribor« prijetno razočaralo. G. A. K., ki je igral proti Hašku 3 : 6, proti Concordiji 2:2, je dosegel v tekmi z »Mariborom« le neodločeno igro z istim rezultatom kakor z zagrebško Concordio. Graški atletiki so bili pač nekoliko v premoči, »Maribor« zato požrtvovalen. Igra je bila lepa in skozinskoz fair.
Športno manj vredna, zato pa pričakovana z večjo radovednostjo je bila tekma »Rapid« : »Maribor«. Letošnja rivala za mariborsko prvenstvo sta nastopila v nekoliko izpremenjeni formi. Z odhodom gojencev višje vojne realke je izgubil »Maribor« nekaj dobrih igralcev in to se je v tej prijateljski tekmi kmalu pokazalo'. Rezultat je ostal neodločen s 3 : 3, medtem ko je prvenstvena tekma izpadla z rezultatom 3:0 v korist S. S. K. »Maribor«. Tekma sama je nudila nekaj napetih momentov, bila pa v ostalem na srednjem športnem nivoju, včasih tudi precej robata in nefair. O sodniku g. Šepcu je mariborsko nemško časopisje poročalo v dolgem članku precej nezadovoljno in mu očitalo pristranost. Res je, da je g. Šepec prezrl
Kakor sem že prej omenil, je nogomet ona panoga, za katero edino se zanima in navdušuje mariborska publika. Po tem dejstvu lahko presojamo' tudi razvoj ostalih športnih panog, ki je razen nekaj izjem skoraj podoben ničli. Pri »Mariboru« se pridno razvija tenis, ki šteje približno 20 članov in članic, ima svoj lastni prostor v bližini nogometnega, krasno urejen. Upanje je, da se s prihodnjim letom ta odsek postavi z drugimi izven Maribora v enakovredno vrsto. Na bolj šibkih nogah sloni Hazena S. S. K. Maribor. Kakor sem se informiral, je ta odsek letos le trikrat treniral. Treba bo velike propagande za pobijanje predsodkov, ki jih imajo nekateri o ženskem sportu. V to svrho bi bilo priporočati temeljitih informativnih člankov v našem športnem glasilu, katerim naj slede še temeljitejši članki tehnične vsebine. — O delovanju plavalnih sekcij ni ničesar znanega. Čas je ugoden, prilike v našem Mariboru še ugodnejše, a tudi tu malo dela. Če pomislimo, da se za te športne panoge ne dela nikake propagande, se nikakor ne smemo čuditi, da tudi zanimanja ni zanje Sport pri nas bo pokazal uspehe le tedaj, če ga bomo sistematično in navdušeno propagirali, sistematično trenirali in — vztrajali.
O sistematičnem treniranju lahke atletike, ki je tudi
nekaj »handsov« od strani slovenskega kluba, ravnotako jasno mi pa je, da g. Šepec vseh teh handsov ni mogel opaziti, ker so bili dotični igralci kriti deloma od lastnih, deloma od nasprotnikov. Neki drugi incident pa je, ki ga moramo športniki obsojati, in to je slučaj, ki se je dogodil pri tej tekmi, da se policijski organi vmešavajo v igro samo. Dotična straža je namreč klicala na odgovor igralca Rapida vsled surove in nelepe igre. Vprašal bi le: Čemu imamo tu sodnika, čemu pravila, podsavez itd., če se smejo policijski organi vmešavati v interne zadeve posameznih klubov in od njih uprizorjene tekme? Napačno je biloi tudi ravnanje g. Šepca, ki se je spuščal v polemiko z občinstvom in zahteval odstranitev neke osebe, ki se je nedostojno vedla in izrazila več žaljivih opazk. To nalogo in dolžnost imajo stranski reditelji in dolžnost klubov je, da po'stavi na ta mesta zanesljive in trezne ljudi. V splošnem pa moram pripomniti, da opazuje publika potek teh tekem vedno z nekako nacionalistično tendenco, ki bi v športu ne smela prevladovati. Toliko o nogometu.
predpogoj nogometu, ni duha ne sluha. Lansko leto sem opazoval Rapida, ki je treniral skok s palico in disk, a to je bilo tudi vse. Letos je bila propagandna štafetna tekma ob parku in gornjem delu mesta, a tudi ta je ostala brez vidnih posledic. Čuditi se je, ako nastopijo mariborski klubi v letošnjem športnem tednu v raznih panogah lahke atletike. Še bolj se botti čudil, ako dosežejo mariborski klubi v tem športnem tednu kake vidne uspehe. Mariborskim klubom bi priporočal, da se kolikor mogoče hitro in sistematično poprimejo resnega dela v lahkoatletskih panogah, ki ne zahtevajoi pretiranih stroškov.
Materielna potreba je minimalna, nekaj orodja, okoli igrišča dobro progo za tek in kar je glavno: dobre, resne volje in vztrajnosti. Začetek je gotovo težak in uspehi ne bodo najboljši. Ali brez tega začetka sploh ne bo uspehov v ostalih panogah sporta in Maribor bo res to. kar mu je prorokova! neki Dunajčan: »ein Fuflballnest«.
S)
Športni teden 1921
od 7. do 18. septembra.
Dne 7. septembra popoldne ob pol 6. uri l a h k a
atletika na prostoru S. K. Ilirija s sledečim sporedom :
1.	Tek 100 m.
2.	Tek 1500 m.
3.	Krogla.
4.	Metanje kopja.
5.	Finale 100 m.
6.	Skok v višino z zaletom.
7.	Skok v višino z mesta.
Dne 8. septembra dopoldne ob pol 12. uri štafeta skozi mesto (6 km).
Popoldne ob 2. uri plavalna tekma na Ljubljanici v Športnem klubu.
1.	100 m prosti stil, seniorji.
2.	50 m sprint.
3.	50 m juniorji.
4.	100 m prsni stil, seniorji.
5.	100 m hrbtno.
6.	50 m prosti stil, dame.
7.	300 m prsno, dame.
8.	Športna štafeta 200 m (4X50), in sicer: a) prsno, b) bočno, c) hrbtno, d) prosti stil.
9.	Potapljanje.
10.	Waterpolo.
11.	Skoki: a) sploivni skok, salto naprej, salto nazaj, nazaj na glavo, vijak, skok na glavo s prigibom, auerbach, dva poljubna, skok s priročenjem.
12.	Skok juniorjev: a) splovni skok, b) nazaj na glavo, c) naprej salto, d) skok s priročenjem, e) poljuben.
13.	Skoki za dame: a) splovni skok, b) skok nazaj na glavo, c) poljuben skok.
Ob pol 4. uri na prostoru S. K. Ilirije tekma dveh kombiniranih moštev ljubljanskih klubov.
Ob pol 6. uri nogometna tekma reprezentance Ljubljana : reprezentance Celje.
Dne 9. septembra ob 3. uri popoldne t e n is-t u r n i r na prostoru S. K. Ilirije pod Cekinovim gradom.
Dne 10. septembra ob pol 6. uri lahka atletika na prostoru S. K. Ilirije, in sicer:
1.	Tek 200 m.
2.	Zapreke 110 m.
3.	Metanje diska.
4.	Skok s palico v višino.
5.	Štafeta 4 X 100 ni.
6.	Finale 200 m.
7.	Skok v daljavo z zaletom.
8.	Skok v daljavo z mesta.
Ob pol 3. uri konjske dirke na vojaškem vežbališču.
Dne 11. septembra ob 9. uri dop. distančni m a r š s prostora S. K. Ilirije—Ježica—Gameljne— Tacen—Št. Vid—Ljubljana—prostor S. K. Ilirije. Približno 20 km. Športna oprema.
Ob pol 3. uri popoldne konjske dirke na vojaškem vežbališču.
Ob pol 4. uri nogometna tekma med dvema kombiniranima moštvoma ljubljanskih klubov.
Ob pol 6. uri tekma med reprezentanco, ki zmaga prejšnjo nedeljo, in Mariborsko reprezentanco.
Dne 12. septembra ob 3. uri popoldne t e n is-t u r n i r.
Dne 13. septembra ob 3. uri popoldne t e n is-t u r n i r.
Ob pol 6. uri lahka atletika:
1.	Petoboj (skok v daljavo z zaletom, metanje diska, tek 200 m, metanje krogle, skok v višino z mesta), kvalifikacija po točkah.
2.	Tek 400 m.
3.	Damska lahka atletika:
a) tek 60 m, b) štafeta 4 X 60.
4.	Rokometna tekma.
Dne 16. in 17. septembra automobilna vztrajnostna vožnja na 600 km: Ljubljana— Rakek—Črnomelj—Rogaška Slatina—Bled.
Dne 18. septembra povratek avtomobilistov z Bleda.
Ob 3. uri popoldne na vojaškem vežbališču kolesarske in motociklistične dirke:
1.	Prvenstvena kolesarska dirka na 1 km.
2.	Prvenstvena kolesarska dirka na 25 km z motornim vodstvom.
3.	Prvenstvena motociklistična dirka na 25 km.
Vmesne dirke:
1.	Novinci na 3 km.
2.	Juniorji na 3 km.
3.	Gostje na 5 km.
4.	Handicap na 5 km.
5.	Tandem na 3 km.
Zvečer (lokal se objavi) razdelitev kolajn in zabava s plesom.
Udeležba pri »Športnem tednu« je dostopna vsem klubom Športne zveze Ljubljana in pa državno priznanim telovadnim organizacijam v teritorialnem okrožju Športne zveze Ljubljana. Vse tekme se vrše za prvenstvo Športne zveze Ljubljana.
Tekmovalni predpisi in ostale podrobnosti se v kratkem objavijo. »Športna zveza« pozivlje vse športne klube, da se v kar največjem številu udeleže tega »Športnega tedna«. Obenem z razglasitvijo natančnega sporeda in tekmovalnih predpisov se bodo objavili tudi naslovi, kam naj se pošiljajo prijave glede posameznih panog.
»Športna zveza«.
m
Desetletnica S. K. Ilirija.
V dnevih 14. in 15. avgusta in 20. in 21. avgusta obhaja S. K. Ilirija desetletnico svojega obstoja. Ilirija je sestavila za to priliko program, ki naj poda sliko o celotnem delovanju kluba. V nedeljo dne
14.	avg. ob 15. uri se bo vršila plavalna tekma na Ljubljanici ali v Koleziji, ob 18. uri ženska rokometna tekma s kakim hrvatskim ali češkim klubom in del lahkoatletičnih tekem. Na praznik 15. avgusta dopoldne se vrši t e n is-t u r n i r , ob 18. uri lahkoatletični miting in revanšna rokometna tekma. V soboto 20. in nedeljo 21. avgusta ob 18. uri se igra nogo-
metna tekma IlirijaiHajduk, Split. Pro gram se zaključi z zabavnim večerom v hotelu Tivoli.
Lahkoatletične in plavalne tekme tler tenis-turnir so dostopni vsem športnim klubom in telovadnim društvom Jugoslavije. Za prve in druge v vsaki konkurenci so razpisane častne kolajne. Natančen program se objavi v prihodnjem »Sportu«, Prijave je nasloviti na Športni klub »Ilirija« v Ljubljani.
©
Plavalna tekma na Ljubljanici.
»Ljubljanski športni klub« priredi v nedeljo, d n e 31. j u 1 i j a , ob 15. uri ob svoji čolnarni na Ljubljanici plavalno tekmo. Tekmovati morejo člani vseh športnih in telovadnih društev v Sloveniji, le za ju-niorje pod 18 leti ni obvezno, da so člani kakega takega društva. Prijave sprejema g. Riko Debelak, uradnik Jadranske banke v Ljubljani, do dne 29. julija opoldne. Prijavnina za osebo in točko znaša deset kron in se plača ob prijavi. Tekma se vrši po pravilih mednarodne plavalne zveze.
Program obseg te-le točke:
L Plavanje.
50 m za dečke pod 15 leti, prosti stil;
50 m za juniorje (ki še niso dobili nobene cene), prosti stil;
50 m za dame, prosti stil;
300 m za dame, prsni stil;
50 m za gospode, prosti stil;
100 m za gospode, prosti stil;
100 m za gospode, vznak;
100 m za gospode, bočno plavanje;
100 m za gospode, prosti stil;
stafettno plavanje, 4 X 50 m, prosti stil.
II. Skoki.
a)	za tekmovalce do 18 let: 1. na glavo naprej z zaletom; 2. Salto naprej z zaletom; 3. poljuben skok;
b)	za tekmovalce nad 18 let; 1. naprej na glavo z zaletom; 2. salto nazaj z mesta; 3. Auefbachov skok na glavo z zaletom; 4. poljuben skok.
Kot zaključek tekme se priredi igra »Waterpolo«, kar bo gotovo privlačna novost za Ljubljano.
Za vsako točko so razpisane tri častne diplome. Vabimo vsa Sportina in telovadna društva Slovenije, da prijavijo k tekmi svoje plavače.
E)
Lahkoatletični miting P. O. L. N. P. v Celju.
Poslovni odbor Ljubljanskega nogometnega pod-saveza v Celju je priredil 10. t. m. na prostoru Atletik-sportkluba za klube svojega okrožja lahkoatletični miting, ki je kot prva prireditev te vrste v Celju izvanredno lepo uspela. Udeležilo se je mitinga 60 tekmovalcev, in sicer so jih prijavili Atletiki 27, S. K. Celje 19 in Svoboda 14. Doseženi rezultati so sledeči:
100 m: 1. Wagner (Celje) 12'3 sek, 2. Stossl (Atletiki), 3. Aistrich (Atletiki).
200 m: 1. Aistrich (Atletiki) 28 2 sek., 2. Speg-litsch (Atletiki), 3. Rojnik (Svoboda).
400 m: 1. Cika (Celje) 59-9 sek., 2. Basic (Svoboda), 3. Diirschmied (Atletiki).
1500 m: 1. Basic (Svoboda) 5 min. 30 sek., 2. Bohm (Svoboda), 3. Janda (Atletiki).
Štafeta 4 X 100 m: 1. Atletiksportklub 53 sek.,
2.	S. K. Celje, 3. Svoboda.
Propagandna štafeta skozi Celje 3150 m: V vsaki štafeti 12 tekačev. 1. Atletiki L 7 min. 14 sek., 2. Atletiki II., 3. S. K. Celje.
Metanje diska: 1. Gradischer (Atletiki) 25-25 m, 2. Hauswirth (Athletiki) 24 m, 3. Schallecker (Atletiki) 21-90 m.
Metanje krogle: 1. Mucelja (Celje) 10-40 m, 2. Kordič (Celje) 10-15 m, 3. Miletič (Celje) 9-50 m.
Skok v višino z mesta: 1. AisiMch (Atletiki) 114 cm, 2. Gradischer (Atletiki) 114 cm, 3. Speg-litsch (Atletiki) 112 cm.
Skok v višino z zaletom: 1. Woschnag (Atletiki) 147 cm, 2. Mahkovec (Celje) 147 cm,
3.	Aistrich (Atletiki) 140 cm.
S k o k v d a 1 j a v o z z a 1 e t o m : 1. Gradischer (Atletiki) 535 cm, 2. Speglitsch (Atletiki) 515 cm,
3.	Vrečko (Atletiki) 495 cm.
Skok ob palici: 1. Diirschmied (Atletiki) 235 cm, 2. Stossl (Atletiki) 235 cm, 3. Hauswirth 230 cm.
Razsodišče so tvorili zastopniki tekmujočih klubov pod predsedstvom g. F. Koniga.
Največje zanimanje je vzbudil propagandni tek skozi Celje; miting sicer ni bil najbolje obiskan.
Doseženi rezultati so razmeroma dobri, Met krogle, tek na 400 m in skok v daljavo presegajo dosedanje uspehe v Sloveniji.
©J
Josip Goričar +.
Dne 3. t. m. je preminul v Mariboru član S. V. »Rapid« Josip Goričar. Šport mesta Maribora, posebno pa S. V. »Rapid«, je izgubil z njim enega svojih najboljših, naidealnejših športnikov, Kako priljubljen je bil Goričar v vseh krogih, se je videlo na velikem številu sportnikov-tovarišev, ki so mu izkazali zadnjo čast. Športni klubi »Maribor«, M. A. K., »Svoboda« in »Rapid« so se udeležili pogreba s petimi nogometnimi moštvi v športni opremi. Zastopan je bil tudi Poslovni odbor Ljublj. nogometnega pod-saveza v Mariboru. Pestre barve posameznih klubov, preminulemu življenje in veselje, so dale sprevodu vzvišen, svečan značaj. Krsto je nosilo 6 igralcev L moštva »Rapida«. Na grobu se je poslovil od preminulega v imenu S. V. »Rapid« g. A. Osebig in tovariši so mu zadnjikrat zaklicali »hip hip hura!«, s katerim klicem je tolikokrat stopal v boj in v zmago za barve svojega kluba.
Josip Goričar je pristopil S. V. »Rapid« leta 1920. Odlikoval se je v neštetih domačih prvenstvenih in prijateljskih tekmah, uspešno je igral v mednarodnih tekmah z graškim Sturmom, Wiener Sportklubom, Floridsdorfer A. C., nadalje na turneji v Bosni in Dalmaciji, posebno proti splitskemu Hajduku, enemu najmočnejših moštev v Jugoslaviji, pri kateri tekmi je bila v prvi vrsti njegova zasluga, da je zmagal Rapid. Določen je bil tudi za goalmana reprezentativnega moštva Maribora.
Naj mu bo zemljica lahka!
Prvenstvena tekma Ilirija—Athletiki Celje 4 s 4 (2 : 3J.
Finale za prvenstvo Slovenije v pomladanski sezoni nam je prinesel nemalo razočaranje. Ilirija je dobila v Athleti-kih, ki so ojačeni z novimi igralci, povsem trdega nasprotnika, katefega bo morala odsihdob resneje upoštevati. Za nas je to razveseljiv moiment, kajti edinole od konkurence, katero smo do danes pogrešali, zavisi ves napredek našega mladega sporta. Igra je bila večjidel odprta, vendar se je opažala premoč Ilirije že takoj početkoma, kljub temu, da so zamogli v očigled površne obrambe Ilirije doseči Athletiki zaporedoma več uspehov, ter so vodili že s 3 : 0. Athletiki skušajo za vsako ceno obdržati vodstvo, dočim začenja Ilirija intenzivneje napadati in doseže v prvi polovici dva gola. Po odmoru se prične zopet oster boj z menjajočimi se napadi. Ilirija izravna z enajstmetrovko ter vodi proti koncu s 4 : 3. V zadnjih minutah se posreči Athletikom potom enajstmetrovke napraviti tekmo neodločno. — Sodnik g. Šuput je bil na mestu.
Sparta—Svoboda 9:0 (5:0). Igrano 16. t. m. na prostoru Ilirije. Drugorazredna Sparta je svojega prvorazrednega nasprotnika znatno; nadkriljevala, četudi ne toliko, kot bi bilo soditi po rezultatu. Napadi Sparte so se zaključili običajno s strelom na gol, napadalci Svobode so vsled tehničnega neznanja skazili marsikatero lepo priložnost. Najboljši igralec obeh moštev je bil centerhalf Svobode Pečnik. V Sparti so bili jako dobri desna zveza Žargaj I. in branilca Jeras-Habe. — Sodil je g. Betetto.
S.	S. K. Sparta igra 24. t. m. v Mariboru proti Mariborskemu atletičnemu klubu.
J. Š. K. Hajduk iz Splita igra 20. in 21. avg. v Ljubljani proti S. K. Ilirija. S tekmam proti Hajduku zaključi Ilirija proslavo desetletnice obstoja.
Dunajski Rapid v Sloveniji. Med 24. in 31. t. m. igra kombinirano moštvo znamenitega dunajskega Rapida štiri tekme v Sloveniji, in sicer 24. t. m. v Celju proti Atletikom, 27. t. m. v Mariboru proti S. S. K. v Mariboru in 30. in 31. julija v Ljubljani proti Iliriji.
Članarina za Jugosl. nogometni savez. Sledeči klubi doslej niso poravnali članarine za leto 1921 v znesku K 200: S. K. Slovan, Ljubljana, S. K. Svoboda, Ljubljana, S. K. Jadran, Ljubljana, S. K. Celje, Athletiksportklub, Celje, S. K. Slavlja, Celje, S. K. Ptuj, S. V. Rapid, Maribor, S. S. K. Maribor, M. A. K. Maribor. — Proti klubom, ki do 15. avgusta ne poravnajo zaostale članarine, se bo disciplinarno postopalo. Klubi, ki jim financijelni položaj poravnave članarine nikakor ne dopušča, prosijo lahko do istega roka za oprostitev.
Članarina za Športno zvezo. Na podlagi sklepa glavne skupščine Športne zveze imajo plačati klubi kot članarino za leto 1921 za vsakega izvršujočega (rednega) člana prispevek 1 dinar po stanju ob početku sezone. Sledeči klubi članarine vkljub opominom doslej še niso poravnali (v oklepaju) je navedeno prijavljeno število rednih članov in odpadajoča članarina); S. K. Jadran, Ljubljana (50 — K 200.—), S. K. Svoboda, Ljubljana (74 — K 296.—), S. K. Hermes, Ljubljana 75 — K 300.—), S. K. Sparta, Ljubljana (75 — K 300.—), S. K. Triglav, Kranj (102 — K 408.—), S. K. Celje (200 — K 800.—), S. S. K. Maribor (84 — K 336.—), M. A. K., Maribor (120 — K 480.—), S. V. Rapid, Maribor (132 — K 528.—). — Imenovani klubi se tem potom poživljajo, da poravnajo članarino do 15. avgusta direktno' na naslov Športne zveze, Narodni dom. V kolikor so prijavili morda previsoko število rednih članov — med redne člane je šteti izvršujoče člane vseh športnih sekcij po stanju pribl. 1. marca 1921, telovadnih sekcij ni upoštevati — in ako jim financijelno stanje nikakor ne dopušča poravnave članarine, prosijo lahko do istega roka polo m L. N. P. za znižanje, oz. za oprostitev. — Proti klubom, ki se pozivu ne bodo pravočasno odzvali, bo uvedel podsavez disciplinarno postopanje.
Prvenstvene tekme:	Poročilo sodnika o tekmi Ilirija:
Athletiksportklub, Celje 4 : 4 se vzame na znanje. Tekma se ima ponoviti dne 7, avgusta na prostoru Ilirije v Ljubljani.
Prijavljeni so za S. K. »Korotan«, Maribor: 501. Bergant Evgen, 502. Bratož Remigi, 503. Fabič Vekoslav, 504. Jordan Ivan, 505. Jurkovič Anton, 506. Jurkovič Petar, 507. Bregar Ivan, 508. Planinšek Odon, 509. Rebolj Ivan, 510. Sajovic Stanko, 511. Senica Drago, 512. Serajnik Franc, 513. Stoka Ado, 514. Turina Peter, 515. Ermenc Jože.
Gerlitsch Bogumir se verificira za S, V. Rapid.
Kazni: Mirku Rozmanu (SK. Sparta) se zabranjuje za dobo 6 mesecev igranje tekem, ker je neutemeljeno prestopil iz S. K. Hermesa. Zabrana igre se računa s 1. julijem 1921.
Tajnik.
JUGOSLOVANSKI KOLESARSKI PODSAVEZ.
Mariborski klubi naj javijo svojega odbornika v odbor podsaveza.
Novo mesto. Za nedeljsko dirko Novomeščanov se določi za sodnika g. Fran Ogrin.
Vsi klubi morajo biti naročeni na naše športno glasilo »Sport«, skrbeti med svojimi člani za naročnike in najširšo propagando.
Pravilnik J. K. S, se dobi pri podsavezu, cena mu je 20 K. Ponatisi po »Sportu« 4 K za izvod.
Razpis prvenstvenih tekem objavljamo pod rubriko »Kolesarstvo in motociklistika«.	Tajnik.
S. S. K. Sparta objavlja, da se vrše redne odborove seje do preklica ob ponedeljkih ob 20. uri v sobi Športne zveze v Narodnem domu.
RAZNO
LJUBLJANSKI NOGOMETNI PODSAVEZ.
Iz sekcije nogometnih sodnikov: K provizoričnemu izpitu za nogometne sodnike, ki ga je svoječasno razpisal L. N. P., da krije nujno lokalno potrebo na sodnikih v Ljubljani, se je priglasilo 16 kandidatov. Teoretični in praktični izpit so napravili 4 kandidati: Vlado Kramaršič, Franc Jerala, Alojzij Kepec in Milan Hus. Podsavez bo začasno uporabljal imenovane gg. za lokalne tekme in jih pozivlje, da polože čimprej izpit pred Zborom nogometnih sodnikov v Zagrebu (glej pravilnik Z. N. S.!) K potnim stroškom prispeva sekcija sodnikov L. N. P. — V jesenski sezoni se bo razpisal po potrebi nov tečaj za sodnike.
Plavalna tekma Ljubljanskega športnega kluba, ki je
bila napovedana na 24. t. m., je bila iz tehničnih razlogov preložena na nedeljo, 31. t. m. Opozarjamo na tozadevni razpis v današnji številki.
31. t. m. v Šiško na veselico S. K. Hermes! "^L
»S. K. »Hermes« priredi dne 31. t. m. veliko veselico na prostornem vrtu gostilne »Reininghaus -— Valjavec« v Spodnji Šiški. Obširen spored. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 2 dinarja. Pridite vsi!
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. 12)12) Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. I2jI2j Izdaja Športna zveza Ljubljana. 2)2) Urejuje Stanko Virant. ESESE) Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 2j