235 Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 116. Vpliv prirode na razvoj ljudstva. Ljubezen za življenjem je bila vedno največi spod-budek, ki je priganjal človeka na delo in premišljanje. Glad ga je silil, da si v prirodi išče potrebne hrane. Kjer pa se hrana človeku ni uže gotova ponujala, tam je moral izmišljati orodje, loviti zver, a tako pridobljeno hrano na razne načine prirejati, da je mogel jesti jo, ali pa shraniti. Nevihte so priganjale človeka, da si postavlja streho nad glavo, da se oblači. Da-si so vse te prve potrebe male in neznatne bile, vendar je človek moral izmišljati sredstev, kako da jih zadovolji. Ko, človek ni se brigal samo za sebe, temveč se mu je bilo treba brigati tudi za potomstvo, to pa ga je sililo, da živi v društvu. V društvu se je razvijal človeku jezik. Tu je nastala potreba, da se lepotici, da čim udogodnejše živr, tako so se skalili prvi kali prometa in trgovine. Če se oziramo po širokem svetu, prepričamo se, da ni človek povsodi enako brzo se razvijal in napre-daval. Vidimo na zemlji ob naobraženih narodih mnogo plemen, katera so na pol pota zaostala, in kakor da se ne morejo več premakniti. Nahajamo pa tudi takih, ki se iz svoje zibelke tako rekoč še vzdignili niso. Iq kaj je temu krivo? Kje naj iščemo vzrokov, ki so povzdignili ene narode do najvišje stopnje nao-braženja, dočim so druge v napredku kar naravnost zavirali ? Vzroki ti se nahajajo v naravi, ki nas obkoljuje, ki nas je v prvem našem razvoju ravnala in vodila kot malo dete. Priroda je na enej strani silila človeka, da se muči in skrbi, kako se hoče preživiti; dočim ga je drugej obsula s tolikim bogastvom, da se mu ni treba dosta brigati, kako hoče zadovoljiti svoje naj-glavnejše potrebe. Prvi pogoj napredku človeškemu je bogastvo njegovo. Siromašen narod ne bode nikdar do tega došel, da začne pospeševati znanost in obrt, ker je preveč obložen s skrbjo za vsakdanji kruh. Samo ondi more biti duševnega napredka, kjer se je v narodu uže toliko bogastvo nabralo, da ono more vzdržavati celo vrsto ljudij, ki morejo mirno in brezskrbno posvetiti ves svoj trud in delo napredku človeškemu. No, do bogastva ne prihaja človek vedno enako. V enem kraju leži mu odprto pred rokama, drugej mu je treba dela in vstrajnosti, preden do njega pride, dočim mu zopet na nekih krajih narava meče polena pod noge, da ne more nikamor naprej. V prvem ojegovim razvoju vpliva na človeka največ sama narava. Se le kedar se človek vzdigne na neko višino, potem more prenesti svojo premoč in svoje izkustvo tudi v one kraje, katere je do tlej narava zanemarjala. Na duševni razvoj človeka ima v prvej vrsti velik vpliv oblika zemlje, na katerej stanuje. Vse drugače se hoče razviti človek, ki živi na široki kopniui od njega, ki ga je previdnost božja na osamljene otoke postavila. Bregovita zemlja vse drugače vpliva na razvoj človeški; kakor odprta ravnica. Pa tudi po ravnicah, katere namakajo velike reke, urediti se hoče človeški um do celega drugače, kakor po suhih pustarah. Neizmerno velik vpliv na razvoj telesne in duševne moči človekove ima podnebje. V hladnejšem podnebju je tudi priroda siromašnejša, tu ima človek več truda in dela kakor v toplejšem kraju. Tu mora skrbeti za obleko in stan, na kar v toplem podnebju ljudje ne mislijo. Tu treba človeku tečnejše hrane, katero pa si težje pridobiva, dočim v toplem podnebju podaja mu narava hrane v obilnosti. Vsi vemo s skušnje, da delo deluje najblagodej-nejše na človeka. Delo oplemenja človeka, dočim ga nedeljo pogublja in razorava v njem vsak plemenitejši čut. V mnogih krajih vročega podnebja, kjer človeku ni treba skrbeti za obleko, kjer mu hrana tako rekoč v usta leti, postal je človek duševno in telesno len Brezdelnost in lenoba pa ste človeka vkovale vrobstvo. V preveč merzlih pa, kjer mora človek preveč napenjati svoje sile, postal je trdoglav in nesposoben za vsak visi napredek. Razen podnebja ima velik upliv na človeka tudi bilinstvo in živalstvo, ki ga okrožava. V prvej vrsti so tu koristne živali in biline, katere so od nekdaj bile največe važnosti za materijalno bogatstvo in duševni napredek človeški. Prastanovniki avstralski in Otočja Avstralskega ne bi gotovo ostali na tako nizkej stopnji razvoja, da imajo kulturnih bilin in živalij za vzgoj. Tudi Američanec ne bi ostal ribar in lovec, da je našel v zemlji več koristnih bilin in več živalij, katere bi mogel udomačiti. 236 Okolica, podnebje, bilinstvo in živalstvo so dali pravec človeškemu razvoju, napravili so mu zanimanje. Nepriložni in neugodni odnošaji so bili vzrok, da Avstralec ni došel do nikakega stalnega zanimanja, da je vse do danes ostalo na najnižej stopnji nao-braženja. Na višej stopnji stoje ribarski in lovski narodi v Ameriki in v severnej Aziji. Zanimanje njihovo ima uže stanoviti pravec. Oni nabirajo in spravljajo svojo lovino. izmišljajo raznih sredstev kako bi do lovine laglje došli, a s tem se ustvarja v človeku uže neka samostalnost v delovanju in mišljenju. Grade si stanove, v katere se umaknejo ob slabem vremenu, v katere postavljajo svoje orodje. Oni žive na kupu, in s tem je postavljena podloga čulorednejšemu življenju. Na mnogo višej stopnji razvoja stoje nomadi, ki se s kraja v kraj selijo. Ribar in lovec sta divje čudi, ker se morata boriti z zverino, pa tudi s samim človekom, ki jima lovino zmanjšuje. Nomadi pa so vlovili divjo žival ter jo z lepim vzgojem izučili in udomačili, da jim služi. S tem blagim postopanjem je postal tudi sam človek mirnejši in blažji. On goni črede svoje s paše na pašo, in nima veliko truda za vzdržanje svojega životi. Obstanek mu je postal mnogo sigurnejši, nima se toliko bati svojih soplemenikov, in zato mora ž njimi v večej družbi živeti. Tako so postale pri nomadih uže zadruge, pa čudorednejše in lepše življenje. Vendar tako življenje še ne velja dosta. Ljudje se neprestano selijo in ne mislijo na drugo razen na to, da zadovolje najglavnejše potrebe. Ni tu še stalnega mirnega, delavnega življenja, ki bi človeka moglo vzdigniti v znanju in naobraženosti. Takovo življenje zagotavlja še le poljedelstvo. Poljedelec stoji na najvišej stopnji napredka. Poljedelstvo je edino zanimanje, ki more v človeku napraviti težnjo za visim in plemenitejšim naobraženjem. Poljedelec je privezan na ono kepo zemlje, katero ima obdelovati, in zato si mora tu stalne stanove postaviti. Delo mu mora biti urejeno, pravilno. Mora rediti domače živali, da mu pomagajo pri delu. Izmišljati mora raznih sredstev, da mu poljedelstvo bolje napredava. Poljedelstvo podaja človeku toliko koristi, da more ne samo sebe vzdržati, temveč da more tudi druge hraniti, ki mu pri delu pomagajo. Ob poljskem delu ostaja človeku še vedno dovelj časa, da se more poprijeti še drugih del, tako pa postaja življenje raznoličnejše in potrebe veče. Poljedelci na okupu, delo si začno med seboj deliti. Eden se izuri bolje v tem, drugi v drugem poslu, in tako se začne razvijati obrt, s katero se pride do vrat duševnega napredka in naobraženja. Poljedelstvo tedaj ustvarja obrt, in oboje more človeka pripeljati do višega naobraženja. Ali vendar vidimo, da poljedelstvo ni povsodi na zemlji povzdignilo duševnega napredka. Ob poljedelstvu je človek samo ondi prišel do višega napredka, kjer mu je zemlja bila zavarovana z visokimi gorami, kjer je v gorah našel človek rude, in kjer so mu po zemlji se valile velike reke, katere so mu vzdignile promet in trgovino. Po vrsti hočemo preleteti take kraje, v katerih je človek našel glavnih pogojev za svoj napredek. Videli bodemo pa tudi, kako so se ti pojedini kulturni narodi vzdignili do neke višine, na katerej so potem ostali, ker jim je podnebje stavilo zapreke v daljnem razvoju. 117. Stare kulturne zemlje. Preglejmo po vrhu glavne kulturne zemlje starodavnega sveta. Ena najstarejših kulturnih zemelj je Kitajska. Zavarovana je proti severu z visokimi gorami, in namakajo jo velike reke. Zemlja je tako bogata bi-linstva in živalstva, da je človek mogel tu lahko ustrezati vsem svojim potrebam. V tej zemlji se je uže v najstarejšem času samostalno razvila dosta visoka kultura. No človeški duh pod različnimi vplivi je obstal na nekej meji, katere ni mogel samostalno prestopiti. Druga zemlja, v katerej se je počela kultura razvijati, bila je prednja Indija, Zemlja ta je jaso plodna in bogata. Bilinska hrana, s kakoršno se to ljudstvo po-glavito hrani, je tako obilna, da je napravila z ene strani grozne nedelavce in strašno siromaštvo, a z druge strani bogataše, ki žive ob stroških siromakov. Ti ljudje so tako prezirani, da se ne smejo mešati in družiti z bogataši, in tamošnji zakoni določajo za takove prestopke strašne kazni. In ti odnošaji obstoje v Indiji 2000—3000 let. To nejednako razdeljenje imetja in bogastva je bilo uzrok, da se kultura v Indiji ni nikdar mogla na višo stopnjo vzdigniti. V Afriki je bila najprikladnejša zemlja za razvoj kulture Egipet. Blagoslovljena ta zemlja ima vse svoje bogatstvo poglavito zahvaliti blagemu podnebju in Nilu, ki vsakega leta zemljo z rodovitnim blatom poplavi. Najvažnejša hrana v Egiptu je datelj, rodi tako bogato, da se človeku ni kaj brigati za svoje vzdrža-vanje. Toplo podnebje ne sili človeka, da se oblači, da si trdne hiše gradi. Obstanek mu je laheh, in zato se je narod silno pomnožil. Dočim se je eden del sveta brigal samo za svoj vsakdanji obstanek, zato si je drugi manji del na njegov račun bogatil. To silno bogatstvo, ki so je posamezniki nakupičili, ustvorilo je v Egiptu dosta visoko kulturo. Ali ker ta kultura ni nikdar pustila skupen imetek celega narod, zato je ostala vedno jednostranska. Ako vse ljudstvo, tudi ubogi sloji, ne dela za duševni napredek, ni onega uspeha, ki človeka neprestano više in više vzdiguje. Takovi odnošaji so nastali, kakor znamo v Evvopi v zmernem pasu. kjer je vse ljudstvo moralo skupno delati za svoj napredek, kjer je tudi siromašnejši svet moral s svojim trudom kolikor toliko doprinašati temu napredku. Tu svet ni mogel v brezdelavnosti in lenobi živeti, ker mu zemlja ne toliko hrane, kakor v Indiji ali v Egiptu. » 237 V Ameriki nahajamo zelo malo krajev, kateri bi bili prikladni za zibel kulturi. Četudi so tu mnogi predeli ugodni poljedelstvu, manjkale pa so prikladne rastline za vzgoj, kakor tudi veče koristne živali. Pa tudi podnebje je zaviralo materijalni napredek tamoš-njih prastanovnikov. Omenili smo uže, da se v največem delu Amerike niso lotili poljedeljstva, temveč da so ostali ribari in lovci. Vzhodna obala severne Amerike je polna res bogatih rek, ali jo severne morske struje toliko ohlajajo, da slabotnega človeka od poljedelstva odvračajo. Zahodna obala severne Amerike je mnogo toplejša, ali nima večih rek, ki bi jo namakale, pa je zato suha io pusta. V južnej Ameriki, osobito na vzhodnej strani, bili bi odnošaji dokaj boljši. Podnebje je tu toplo, reke teko po zemlji, in k vsemu temu prihaja še velika množina vlage in dežja. Narav je tu silno bujna, povzdignila se je tako visoko nad človeka, da se on čuti slabega pritlikavca, in ker ni imel pri sebi niti konja niti goveda, zato se ni mogel nikdar osloboditi tega vpliva ter je ostal na nizkej stopnji razvitka. V Ameriki ste bili edino Meksika in Peru zemlji, kjer se je kultura mogla razvijati. Podnebje, reke, vlaga, vse to je šlo na roke. Obe zemlji ste imeli izvrstno kulturno bilino, namreč koruzo, a Peru tudi še krompir. Silne starinske zgradbe in palače, ki jih v teh zemljah nahajamo, pa tudi mnogi ostanki njihove umetnosti, očiten so nam dokaz, da je tu ljudstvo šlo kulturi naproti. Narod, ki si je napravil koledar, in to mnogo do-Vršenejši od grškega koledarja, moral je gotovo biti znatno naobražen. No ta narod ni poznaval železa ni imel večih koristnih domačih živalij, a malo kulturnih bilin. Bil je ločen od vsega ostalega naprednejšega sveta, in zato ni čudo, da ni v prosveti bolje napredaval. Če sedaj gremo v Evropo, najti hočemo tu uže v starem veku dve zemlji, kjer se je kultura vzdignila na ono višino, ki je do takrat na zemlji bila nepoznata. To ste bili Grška in Italija. Kulturni narodi z Azije in Afrike so biii prinesli le-sem uže klico kulture, preden so splavali na površje Grki in Rimci. Ali s te klice so vzgojili pravo kulturo še le Grki in Rimci. Njihov silni promet in trgovina sta jima povzdignila bogastvo in izkustvo, stvorila znanost in umetnost. Tu je postala kultura skupni imetek vsega naroda. Ne bogastvo in razkošnost ste uničili ta naroda, a njihova kultura je tlela več vekov v Evropi, da so jo naposled delavna plemena romanska, germanska in slovanska na novo podžgala. Da se ustvari neka viša duševna kultura v narodu, potreba je najpreje, kakor smo uže omenili, da je v narodu ljudij, katerim okolnosti dopuščajo, da se morejo baviti edino z duševnim delom. Ondi, kjer vsak poje-