KRONIKA 125 NOVA OSNOVNA ŠOLA ZA BEŽIGRADOM ING. VLADO MUŠIČ B bežigrajski in Svetokriški okoliš skupaj štejeta pri bližno 7—8 tisoč prebivalcev s ca. 400 šoloobveznimi otroki. Vsi hodijo sedaj v oddaljene šole sredi mesta. Z zgraditvijo novega šolskega poslopja bodo obstoječe šole razbremenjene za 12 razredov. Ta pridobitev bo blagodejno vplivala na pouk in higieno, ker dosedanja dvojna frekvenca pouka v teh šolah skoro onemogoča celo temeljito prezračevanje šolskih razredov. Za novo šolsko zgradbo prvotno določeno stavbišče na tako imenovanih »Pekovskih njivah« v izmeri ca. (500(1 m2 je bilo pičlo odmerjeno za mnogostranske potrebe športa, telovadbe in šolskih nasadov. Prostor tudi ni bil idealen zaradi bližine hlevov topničarske vojašnice. Nadlega muh in drugega mrčesa bi bila v poletju neznosna. Zato je smatrati predlog in sklep ljubljanske občinske uprave, da se postavi nova šola v opuščeni mestni gramoznici, za izredno posrečen. S to odločitvijo je jiridobila občina na eni strani drago cena stavbišča, bežigrajski prebivalci pa velik kom pleks gramoznice, ki bo z zgraditvijo šolskih objektov in ureditvijo celotne jame z nasadi v okras vsemu okolišu. Mestna gramoznica s površino 40.000 m2 se razteza vzdolž Vodovodne ceste, zapadno Stadiona, v smeri jug-sever. Njena lega je za ves bežigrajski okoliš, ki se razteza levo od Tvrševe ceste, centralna. Sveto kriški okraj pa bo po zazidavi itak moral dobiti lastna šolska poslopja. Celotni projekt šole s svojimi predvrti, igrišči in šetališči zavzema nad 10.000 m2 površine. Na šolske zgradbe same odpade ca. 1620 m2. Ostala površina gramoznice v izmeri ca. 30.000 m2 se bo uporabila za nasade, v svojem južnem delu za zgradbo gimnazij skega poslopja, za športna igrišča vsega okoliša in za javne nastope bežigrajskega »Sokola«. šolski objekti bodo postavljeni v severnem delu jame. Vsa nezazidana površina ostane odprta solncu od vzhoda, juga in zapada. Učilnice so obrnjene proti jugu, hodniki in ostali stranski prostori pa proti se veru. Luči, zraka in solnca bo v šolskih zgradbah in okoli njih dovolj. Glavna šolska zgradba se dviga nad cestnim nivo jem v dveh stopnjah do višine drugega nadstropja. Stranski krili sta nad cesto enonadstropni, od nivoja jame gledano pa trinadstropni. Zunanja razčlenjenost je zahteva notranje ureditve, ki vsebuje v srednjem delu upravno poslopje, v obeh stranskih krilih pa oba šolska objekta za dečke in deklice ločeno, s posebnimi vhodi in stopnišči. Upravno poslopje s skupnim šol skim vodstvom za obe šoli veže na zunaj obe krili v arhitektonsko celoto. Stanovanjski objekt je priključen šolskemu po slopju na severozapadni strani in ima stanovanja za voditelja obeh šol in šolskega slugo z vsemi pritekli- nami, kakor tudi z vrtovi za zelenjavo, lepotično gr movje in sadno drevje. Mnogo preglavic, ugibanja in pomislekov vzbuja še danes Bežigrajcem način prilagoditve šolskega pro jekta glede na konfiguracijo in izrabo gramoznice kot stavbišča. Višinska razlika med jamo in obkrožujo- čimi jo cestami znaša ca. 7'0 m in je v projektu s pridom izrabljena za različne stranske prostore. V območju teh 7 m sta predvideni dve kletni nadstropji. Spodnje, najnižje proti jami zavzema v globino do srednjega zidu odprto in pokrito stebrišče, ki bo slu žilo v času slabega vremena otrokom kot izprehaja- 126 KRONIKA Tloris druge kletne etaže lišče. Ta ureditev je edinstvena v dravski banovini. Zelo važno je, da imajo otroci v odmorih priliko raz gibati se ne glede na vremenske prilike. S tem je vedno omogočeno temeljito prezračevanje učilnic in hodnikov. Druga polovica trakta te etaže pa je na menjena za zavetje šolski deci v primeru nenadnih bombnih napadov. Prihodnja etaža je proti cesti do tretjine izven zemlje in ima na severni strani vzdolž obeh šolskih objektov 2'0 m širok svetlobni in pre zračevalni jarek. Prostori, obrnjeni proti temu jarku, so podrejene važnosti in ne služijo namenom za dolgo bivanje v njih, kot na primer: hodniki, stranišča, garderobe i. t. d. Južni trakt te etaže, ki je obrnjen proti jami, pa vsebuje učilnice za rokodelski pouk in gospodinjsko šolo s povsem normalno velikimi oken skimi odprtinami. (Glej aksonometrično risbo s po gledom od jugovzhodne strani.) Visoko pritličje je situirano 10 m nad cestnim ni- velom. V tej etaži so v vsakem stranskem krilu po tri učilnice s prostornimi, 5-0 m širokimi hodniki, v katerih bodo nameščene garderobe. Te garderobe bodo izdelane povsem zračno iz kvadratično pletene mreže. Za vsak razred po dva zamrežena oddelka za zakle panje. Ključe hrani razredni učitelj, oziroma izme noma določeni učenec, ki nadzira odlaganje in obla čenje v teh kabinah. Na ta način je vsaka tatvina ne mogoča, zadostno zračenje mokre obleke v prostornih hodnikih je higiensko zadovoljivo rešeno. Take ure ditve garderob so se dobro obnesle v sosedni Avstriji in Nizozemski. Učilnice so po površini in prostornini namenjene za največ 40 učencev. Na vsakega učenca pride 5 m3 zraka. Južna stena učilnic je razdeljena v tri okenske odprtine, ki so med seboj ločene s slokimi stebriči. Prezračevanje se bo vršilo z okensko gornjo svetlobo, kakor tudi s stalnim dovajanjem svežega in ogretega zraka skozi zidne odprtine. Ista razdelitev prostorov kakor v pritličju, je v I. nadstropju; v vsakem krilu so trije razredi. Skupaj Situacijski načrt Šole ob In v bivši mestni gramoznici torej 12 učilnic za 480 otrok brez vštetja treh učilnic za rokodelski pouk, ženska ročna dela, gospodinjsko šolo v I. kleti in dveh dvoran za fiziko in risanje v II. nadstropju upravnega objekta. Streha nad obema šolskima traktoma bo izvršena kot pohodna terasa za pouk risanja po naravi. Upravno poslopje združuje oba šolska objekta v arhitektonsko celoto. V ta objekt je poleg ostalih do stopov še poseben vhod iz 1"0 m pod cestnim nivelom ležečega predvrta h garderobam za sokolsko telo vadbo in v telovadnico, ki bo uporabljiva tudi za prosvetne prireditve. Poleg sokolskih garderob so predvidene še posebne garderobe za šolsko telovadbo z dostopom iz obeh šolskih stopnišč v višini pritličja. Važno in ustrezajoče predpisom šolskega zakona je, da se izločijo ob priliki sokolske telovadbe in prosvet nih prireditev šolskemu pouku namenjeni prostori. V tem objektu je predvideno v višini pritličja obsežno kopališče s prhami, garderoba za prilike javnih pri reditev, shramba za telovadno orodje in kotlarna za centralno ogrevanje vseh objektov razen stanovanj skega. Tloris prve kletne etaže KRONIKA 127 Ing. Vlado MuSlt Prvo nadstropje upravnega objekta vsebuje dve ča kalnici, oziroma govorilnici za starše, konferenčno sobo za obe šoli in sobi za voditelja in šolskega zdrav nika. V drugem nadstropju je proti jugu obrnjena fizikalna, proti severu pa risalna dvorana s potreb nimi kabineti za učila in šolski knjižnici. Risalnica ima poleg stenske še stropno razsvetljavo povsem v smislu današnjih zahtev za pouk risanja. Telovadnica s stalnim šolskim odrom in gardero bami za igralce je situirana povsem v jami. Priklju čena je vertikalno na upravni objekt v smeri sever- jug. Višina telovadnice doseza ono dveh kletnih etaž šolskih objektov, čista površina pa znaša 20 X 12 = 240 m2 in bo zadostovala vsem zahtevam šolske in sokolske telovadbe. Tako postavljena telovadnica ima dostop iz obeh šol po glavnih stopniščih, kakor tudi naravnost s ceste ob javnih prosvetnih prireditvah in sokolski telovadbi. Telovadnica kot objekt deli po sredi obe šolski igrišči za deško in dekliško šolo. Ure ditev teh igrišč je dobro pregledna iz aksonometrično risane skice. Ob obeh zunanjih podolžnih stenah te lovadnice so pokriti hodniki s terasami kot zavarovan dostop v dva povsem samostojna šolska objekta, ki se bosta zgradila ob potrebi povečanja, ali pa ob usta novitvi višje narodne šole. S to dozidavo se bo prido- Tloris visokega pritličja Aksonometrlčni pogled z Jugovzhoda bilo nadaljnjih 12 razredov brez razširjenja uprav nega poslopja, ki je po svojem obsegu že sedaj pred videno za povečani šolsko-upravni aparat. Kurjava vseh objektov razen stanovanjskega in odr skih garderob bo centralna — s toplo vodo. Prezrače vanje učilnic se bo vršilo z dovajanjem svežega in ogretega zraka, ki bo izpeljan po zidnih kanalih. Za prostore, ki se bodo uporabljali tudi v času šolskih počitnic kot sobe za voditelja, zdravnika, konference, učila in stranišča, so določene za ogrevanje še posebne lončene ali pa plinske peči. Vsa sanitarna oprema v posameznih klosetnih sku pinah bo ustrezala najnovejšim higienskim zahtevani. Voda bo vpeljana v vse klosetne skupine in tudi v učilnice. Mestno kanalizacijsko omrežje bo podalj šano od Tvrševe ceste po Vodovodni cesti do trga pred glavnim šolskim poslopjem. Ker ležita spodnji dve etaži pod nivelom bodočega kanala, se bodo zbirale fekalije teh dveh etaž v posebni greznici, iz katere jih bo dvigala v cestni kanal avtomatično delujoča črpalnica. Meteorna voda z igrišč bo izpeljana v po sebne ponikovalnice, ki bodo zgrajene pod tlakom teh igrišč. Oprema šolskih prostorov, telovadnice, kakor tudi nabava učnih zbirk bo povsem preprosta, ustrezajoča strogo namenu in vsem današnjim pridobitvam na polju šolstva. Gradbeni stroški so preračunjeni na Din 6,500.000'—. V tej vsoti je všteta tudi ureditev dvorišč, brežin z nasadi in ograditev vsega, šoli na menjenega kompleksa ca. 10.000 m2 površine. Za po znejšo dozidavo dveh objektov z 12 razredi bo po trebno še nadaljnjih 2,300.000 dinarjev. Sklep občinske uprave ljubljanske, da se prične še to pomlad z graditvijo osnovne šole, je bil od meščan stva, posebno še od bežigrajskega, kot najbolj priza detega, s hvaležnostjo pozdravljen. Konec bo skrbi za deco, ki je morala doslej brez spremstva hoditi v od daljene šole v sredi mesta ali pa čez železniške tire v Spodnjo Šiško. Ta šola bo prva, ki jo zgradi mestna 128 KRONIKA Tloris nadstropja občina od leta 1914. dalje. Med- in povojna doba je zaposlila vse občinske uprave z drugimi, še bolj nuj nimi problemi, ki niso dopuščali izdatkov za gradnjo šolskih poslopij v novo nastalih okoliših na severnem in vzhodnem delu mesta. Reševanje stanovanjske krize je bila ena največjih nalog mestne občine poleg ostalih, ki so nujno zahtevale ureditev cesta, moder niziranje mestne klavnice, povečanje elektrarne, raz širjenje cestno železniškega omrežja, regulacijo Ljub ljanice, graditev novih kanalov in nešteto drugih pe rečih socialnih vprašanj. Vzlic sedanji hudi denarni krizi se je občinska uprava odločila pričeti tudi z re ševanjem šolskih problemov, ki temeljijo poglavitno v pomanjkanju šolskih prostorov. Po tej šoli pride na vrsto osnovna šola v Vodmatskem okolišu in po večanje nekaterih že obstoječih šolskih zgradb v mestu samem.