Kako zatreti divja odlagališča
V naši občini imamo še 12 večjih in 6 manj.ših divjih odlagališč. Nji-hovo število se je sicer v /.adnjih letih zaradi nekaterih ukrepov /manj-šalo, vendar jih je še vedno nckaj takih, ki bi jih bilo treba brez odlaša-nja odstraniti oziroma očistiti. Ta odlagaiišča so v Zalogu, v nekdanji gramoznici Megrada ob Litijski cesti in ob bregu Save v krajevni skup-nosti Zadobrova-Sneberje. Težavi pri odpravi teh odlagališč sta predvsem dve: kdo naj plača odvoz odpadnega materiala in kako pre-prečiti, da ne bi ponovno prišlo do odlaganja na istih prostorih. Prav okoli teh dveh vprašanj se je vrtel pogovor med predstavniki nekaterih krajevnih skupnosti, inšpekrijskih služb, Komunalnega podjetja, tozd Javna higiena in občinskega ter mestnega štaba za čisto in zeleno Ljubijano, ki ga je v prvi polovici decembra sklical Zavod za izgradnjo Ljubljane, tozd Urejanje stavbnega zemljišča.
Kot je znano, so po odloku, ki     odpadkov spet tolikšen, da že
ovira vožnjo po Snebrski cesti. Predstavniki krajevne skupnosti Zalog zatrjujejo, da je tam moč najti odpadke iz vse Ljubljane. Tozd Javna higiena je sicer pri-pravljen odvoziti material, ven-dar ne na svoje stroške, kajti na odlagališču ki je bilo sprva na-menjeno le za odlaganje kosov-nega materiala, se zdaj kopičijo
ureja to področje, komunalci dolžni odvažati le gospodinjskc odpadke in kosovni material, stroškeodvozazdivjih odlagališč pa mora poravnati krivec one-snaženja, če ta ni znan, pa občin-ska komunalna skupnost. Kaže, da s plačilom stroškov, ki bodo nastali pri odpravi divjega odla-gališča ob Litijski cesti, ne bo težav, saj je povzročitelj znan in jc tožba že pred sodiščem. Bolj zapletena pa je zadeva z organi-ziranitn, toda le začasnem odla-gališču v Zalogu.
To odlagališče je bilo namreč spomladi očiščeno, vendar je kup
predvsem gradbeni odpadki, ki se jih tamkaj znebijo gradbene delovne organizacije. Te bi sicer morale nerabni gradbeni mate-rial odvažati na Cesto dveh ce-sarjev, vendar si tako prihrani-jo pot in tudi denar, saj  mo-
rajo na urejeni deponiji za vsak kubični mcter pripeljanega ma-teriala odšteti 50 dinarjev. Zato je tozd Javna higiena za očišče-nje odlagališča v Zalogu priprav-I jen prispevati le toliko denarja, kolikor znašajo stroški za odvoz kosovnega materiala. Takih od-padkov pa je na odlagališču le približno petina. Za sanacijood-lagališča ob Savi pa bo denar očitno morala najti občinska komunalna skupnost.
V Ljubljani imamo urejeno odlagališče z vso potrebno me-hanizacijo le ob,Cesti dveh cesar-jev, potrebovali pa bi jih več. Pred časom je Ljubljanski urba-nistični zavod pripravil študijo, kje da naj bi v vsaki ljubljanski občini uredili deponije. Vendar do uresnititve ni prišlo, saj so bili prebivalci tistih krajevnih skup-nosti, kjer naj bi ta odlagališča bila, proti.
Vemo pa, da se v vsakem go-spodinjstvu slej ko prej naberejo nerabni predmeti, ki jih je treba odstraniti. Vseh občan ne more stlačiti v kontejnerje ali vrečke; po  zakoniti  poti  se  jih  lahko
zneb> le na urejenem odJagaJišč ob Cesti dveh cesarje\. Ker pa je ta pot za marsikoga predolga. končajo ti predmeti največkrat na divjih odlagališčih. Povrhu vsega pa v nekaterih obmestnih krajevnih skupnostih naše ob-čine še ni organiziran odvoz ko-munalnih odpadkov.
Prav zato, da bi ljudem nudili možnost odstraniti nerabni ko-sovni material. smo se v naši ob-čini odločili za odvoz le-tega na televonski poziv dvakrat na mesec in ne le dvakrat na leto, kot je to \ drugih ljubljanskih občinah. 1/ istega razloga je na-stalo tudi organizirano odlaga-lišče \ Zalogu. Vendar pri Ko-munalnem podjetju pravijo, da teh klicev ni bilo veliko in bo zato v prihodnje tudi za našo občino veljal podoben red kot drugje.
Sestanek je pravzaprav odgo-voril le na vprašanje, kdo naj plača stroške odprave in čiščenja divjih odlagališč, na to, kako pre-prečiti njihovo ponovno nastaja-nje, pa ni vedel zadovoljivega in za vse sprejemljivega odgovora nihče.             DARJA JUVAN