Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commcrcialc) 571.,Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casetla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
PoMmema it. 4t.— lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 471
TRST, ČETRTEK 24. OKTOBRA 1963, GORICA
LET. XI.
MIROLJUBNA PRIZADEVANJA V SVETU
opisu no erazioiogijo hladne vojni
Zadnji čais vse govori o miru. Zdi se, kot da se je obeh svetovnih taborov kar nenadno polastila utrujenost nad »hladno vojno«, nad neprestanim prerekanjem in,
sti, ki se je tako navadil	na bojevito fra-	tem ne dela velike razlike med komunisti
zeologijo hladne vojne, da	se mu zdaj toži'	»kitajskega ali ruskega kova«. Dejstvo pa
po njej. V eno ali drugo	teh dveh katego-	je, da predstavlja atomsko oboroževanje
rij bi lahko uvrstili pisca	uvodnega članka [	ogromno finančno breme tako za isovjet-
prepiranjem za	vsako	malenkost,	kar	jeil v »Katoliškem glasu«, ki	je v letošnji 41.	ski kot za zahodni tabor, in to breme za-
pogosto	že očitno	prehajalo	v	otročarije, j številki pod polemičnim	naslovom »Pravi	čenja postajati tako težko, da ga oba le
n pr. da šo včasih po cele tedne na raznih in lažni mir« odrekel komunističnemu ta-»predkonferencah« ali »pripravljalnih« kon-1 boru vsakršno resnično željo po miru in ferencah razpravljali samo o tem, kako proglasil v bistvu vse njegovo prizadeva-naj bi razpravljali na pravi konferenci, nje za mir za samo varanje zahodnega
torej o golih formalnostih, in neredko se je zgodilo, da se niti o tem niso mogli zediniti.
Potem pa se je zgodilo, da je bila nepričakovano naglo sklenjena v Moskvi pogodba o prepovedi, vseh atomskih preizkusov, razen v podzemlju, in po svetu so zavele namesto ostre klime hladne vojne mile sapice pomirjenja; nobena beseda se danes tolikokrat ne 'šMši in zapiše kot beseda »mir« — in kar je najbolj presenetljivo,: vse kaže, da si oba tabora v resnici, želita mir. Pred nedavnim je neki prevneti sovjetski častnik, ki so mu stalinistične metode že preveč zlezle v kosti, ustavil ameriško vojaško kolono, ki je hotela iz Zahodne Nemčije po avtomobilski cesti v zahodni Berlin. Okrog 60 vojakov z dolgo vrsto vozil je moralo več kot en dan čakati, da so lahko nadaljevali vožnjo. Svet je zadržal dih — mnogi so že mislili, da je s tem konec »odjuge« v odnosih med vzhodnim in zahodnim taborom. Toda Američani so nenavadno mimo reagirali na ta incident, ki bi bil -sicer spravil vso ameriško in zahodno diplomatsko mašine-rijo v mrzlično akcijo in mobiliziral na desettisoče vojakov na obeh straneh. Niso mu več pripisali posebne važnosti in se zadovoljili s protestom, kateremu so Sovjeti hitro ugodili, ker je ameriška kolona lahko odpeljala naprej, ne da bi bil smel tisti ruski častnik »prešteti« vojake v njej, kot je zahteval. Nakopal si je verjetno le kak ukor, če' ne prestavitve na kak drug, manj delikaten sektor.
TRI KATEGORIJE
Ta v resnici malo važen dogodek je značilno razkril, da se je zadnji čas v resnici nekaj spremenilo v svetu in da si ,y resnici oba tabora sil želita miru. To se zdi na prvi pogled sicer malo čudno in neverjetno, po vsem tistem, kar se je dogajalo po drugi svetovni vojni in glede na hudo medsebojno obtoževanje, ki nam še Zveni v ušesih. Vendar pa lahko dvomi
o	iskrenosti današnjega teženja po miru v obeh taborih samo tisti, ki ne pozna pravih vzrokov, kateri narekujejo obema -taboroma miroljubnejšo politiko, ali pa' ti-
sveta in za »sejanje idejne zmede med naivnimi in lahkovernimi državniki ter politiki«. Seveda obstaja še tretja kategorija ljudi, ki ne verujejo v iskrenost današnjega mirovnega prizadevanja — to so taki, ki miru nočejo, ampak si zavestno ali podzavestno želijo tretje svetovne vojne, ki naj bi postavila stvari na pravo mesto — seveda tako, kot oni želijo. Toda upira se nam, da bi prišteli pisca omenjenega članka v »Katoliškem glasu« v to kategorijo, ker vanjo spadajo samo najbolj zakrknjeni totalitarci v obeh taborih, načelni sovražniki miru, ljudje, o katerih bi lahko z vso pravico rekli, da sovražijo ves človeški rod in mu želijo zlo in pogin. Ne moremo pa si predstavljati, da bi bil nekdo, ki se čuti katoličana (glede na to, :a piše idejne članke v katoliški list), zmožen takega nekrščanskega sovraštva in da bi v resnici odklanjal mir, kot se nam danes ponuja, čeprav smo seveda še daleč od tega, da si bomo lahko res dokončno oddahnili, češ vsaka nevarnost tretje svetovne atomske — vojne je odpravljena.
SKUPNA ZELJA VSEH LJUDI
Pisec v »Katoliškem glasu« zagovarja tezo, da pomeni komunistom sedanje prizadevanje za mir le trenutno taktiko, in -pri
še s skrajnimi napori prenašata. Sovjetski tabor se je znašel v resnih gospodarskih težavah, tako da je celo ogrožena prehrana njegovega prebivavstva brez ogromnih nakupov žita na Zahodu, v zahodnem taboru pa se pojavljajo simptomi resnih gospodarskih kriz v Združenih državah samih, pa tudi v njihovih glavnih zaveznicah na evropski celini, v Nemčiji, Franciji in Italiji. Vsem tem državam neprestano grozi inflacija kot posledica pr velikih javnih izdatkov, ki gredo v veliki meri za potrebe oboroževanja. Oba tabora zato potre, bujeta mir, da ozdravita svoje gospodarstvo. Za trajno pa ga ne moreta ozdraviti brez resničnega miru, ki bo omogočil plodnejše nalaganje investicij, kakor je nalaganje v atomsko in drugo oboroževanje. Samo v miru je možno dvigati gospodarsko b'aginjo in splošno življenjsko raven prebivavstva obeh taborov, ker v obeh imajo ljudje v bistvu iste potrebe in iste želje. V obeh so predvsem ljudje, ki si žele in upajo od življenja košček osebne sreče, in šele potem pride vse drugo. Ta splošna človeška težnja po sreči je ena glavnih sil, ki je pripravila državnike — tudi v komunističnem taboru — do tega, da so začeli misliti na mir, saj je človeška sreča možna samo v miru. V miru se ljud je lahko vesele življenja in ga uživajo, v miru si z veseljem ustanavljajo družine in urejajo domove, samo v miru so otroci lahko srečni.
Prvič v zgodovini slovenske publicistike
Samo v miru pa je tudi možno reševa- j Pripomniti je namreč treba, da pravice, nje velikih mednarodnih nalog, kakor n. [ljubezni in resnice mnogokrat ni ne samo pr. pomoč nerazvitim narodom, pobijanje v komunističnih deželah, ampak tudi v dr-lakote in epidemij ter drugih hudih bo- žavah, kjer so na oblasti demokratične in
lezni, ki so prava šiba še za večji del sveta; in ie v miru bo tudi mogoče skrbeti za izboljšanje prosvete in šolstva v svetu, kjer je še več kot polovica človeštva nepismena.
Pisec omenjenega članka pri obravnava-
celo katoliške stranke, kot žal moremo na svoji koži občutiti Slovenci v Italiji in v Avstriji.
Idealno bi seveda bilo, če bi po vsem svetu zavladal mir, ki bi temeljil tudi na pravici, ljubezni, resnici in svobodi, toda
n ju problema miru nekako takole modru- če tega ni, mora človeštvo biti zadovoljno je: Pravi in resnična mir je le tisti, ki vse- s takšnim mirom, ki je samo nasprotje buje pravico, ljubezen in resnico. Ker pa vojne, če namreč obravnavamo problem v deželah, ki jih vladajo komunisti, ni ne | miru tako, da mu sestavljamo nekakšno pravice ne ljubezni ne resnice, je tamkaj ■ vrednostno lestvico, preidemo s politične-lažni in ne pravi mir. V tem navidez silno ge in državnopravnega področja na filozof-preprostem modrovanju tiči pa po našem j sko in religiozno področje ter zapademo mnenju velika zmešnjava,	I	(Nadaljevanje	na	2.	strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 27. oktobra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski zbori; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Žaba«, basen (Desa Kraševec), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj , . . Odmevi tedna v naši deželi; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Karakteristični ansambli; 18.00 Radijska novela — Elemire Zolla: »Volčji maček«; 21.00 Iz slovenske folklore — Lclja Rehar: »Kralj Matjaž pej tem počiva«.
Opustimo frazeologijo hladne vojne
(Nadaljevanje s 1. strani) skušnjavi, da istovetimo to, kar je svpto, s posvetnim. Istovetimo skratka vero s politiko, kar je bila in je bistvena napaka zlasti slovenskih katoličanov, zaradi česair še danes nosimo posledice.
Skrajno pesimističen in naravnost tragičen pa je zaključek, do katerega prihaja uvodničar K. G. »Komunisti dobro vedo —
PONEDELJEK, 28. oktobra, ob: 12.15 Iz sloven- pravi — da če se bo dal isvet premaiiiiti
po njih zamisli miru, bo tudi potrdil vse krivice, ki so jih storili tekom 45 let svojega nasilnega osvajanja svobodnega sveta : potrdil bo vključitev treh 'baltskih držav v Sovjetsko zvezo, razdelitev obeh Nemčij, obstoj nasilne oblasti v sovjetskih satelitih; po sredi Evrope bo še naprej tekla železna zaveza.«
Ne glede na to, da mora imeti zares vrhano mero poguma, kdor prišteva nekdanjo caristično Rusijo k svobodnemu svetu, je takšna pesimistična perspektiva neupravičena, ker pisec gleda na dogajanje statično in nestvarno.
Sovjeti in njihovi zavezniki v Vzhodni Evropi gotovo ne potrebujejo i od svobodnega sveta nobenega potrdila in hkrati tudi niso tako naivni, da bi računali, da se bo »svobodni svet dal po njih premamiti«. Sedanja politična stvarnost v Evropi se more zato spremeniti le s pomočjo sile — to je z vojno, in še jedrsko povrhu. Za takšno rešitev se menda pisec v K. G. ne zavzema!	n-;	•	i--v
Miroljubna prizadevanja, pa naj prihajajo s katerekoli strani, in miroljubnejše ozračje, ki je v zadnjem času začelo vladati v svetu, morejo torej človeštvu le koristiti. Največjo korist pa imajo od tega prav narodi v vzhodni Evropi, ker jim je samo v miroljubnejšem ozračju dana perspektiva, da bosta postopno zavladala hu7 manizcm in svobodnejša misel nad togo in mrzlo totalitarnostjo in nasiljem. Da je takšno gledanje stvarno, dokazuje ves dosedanji razvoj. Ko je namreč zginil Stalinizem, ki ni preganjal samo nekomuniste, ampak tudi komuniste, se je v komunističnih državah vzhodne Evrope veliko spremenilo, 'kar tudi s strožjimi menili lahko označimo kot pojav svobodoljubnega •Juha.	:	y	,	.U	.fe.
In končno k uvodniku K. G. še ono pripombo. »Držali se bomo smernic naše Cerkve« — pravi pisec. V istem članku pa si drzne dajati lekcije beograjskemu 'nadškofu dr. Ujčiču in presojati vsebino njegove izjave ob Titovem odhodu v Latinsko Ameriko. Tito — pravi pisec — si je to izjavo »dal naročiti«; »izjava je deloma pravilna, deloma ne/; »ne drži, da predsedniki komunističnega bloka delajo na utr-
ske folklore — Lelja Rehar: »Kralj Matjaž pej tem počiva«; 18.30 Franz Schubert: Kvintet op. 114 v A-duru za klavir, violino, violo, violončelo in kontrabas; 19.15 Radijska univerza: Sveta brata Ciril in Metod: Msgr. Lojze Škerl: »Življenjska pot Cirila in Metoda«; 21.00 Modest Mussorgsky: Soročinski sejem, opera v treh dejanjih. Orkester in Zbor ljubljanske Opere vodi Samo Hubad. Približno ob 21.30 Opera, avtor in njegova doba (Goj-mir Demšar).
• TOREK, 29. oktobra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.30 Italijanska sodobna simfonična glasba — Valentino Bucchi: Pesmi za umrlim Zveličarjem za mešani zbor in orkester na besedilo Franca For-tinija; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Reševavci v gorah« (Rafko Dolhar); 22.00 Koncert basista Žarka Cvejiča, pri klavirju Clau-dio Gherbitz.
• SREDA, 30. oktobra, ob: 11.45 Folklorni mozaik;
12.15 Brali smo za vas; 13.30 Poljistoletja melodij; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije;
19.15 Higiena in zdravje; 20.30 »Kakor listje v vetru«, drama v štirih dejanjih (Giuseppe Giacosa Slavko Rebec), igrajo člani RO; 22.50 Sodobna glasba.
• ČETRTEK, 31. oktobra, ob: 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Reševavci v gorah« (Rafko Dolhar); 18.30 Glasba v sodobni družbi; 19.15 »Potovanje. na Mesec«, dramatizirana zgodba (Charles Chilton - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert. Ob 21.30 Svet umetnosti Franc Jeza: Spomin na slikarja Georgesa Braguea
• PETEK, 1. novembra, ob: 8.30 Praznična matineja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa;
11.15 Oddaja za najmlajše: »Kako je Majcena našla svoj mir«, mladinska radijska zgodba (Lojzka Lombar), igrajo člani RO; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 15.30 Koncert operne glasbe; 17.00 Novele -in črtice — Ivan Cankar: »Njena podoba«
17.15 Skladatelji Julijske krajine in Furlanije; 18.10 Alessandro Stradella: Suzana, oratorij za soliste, zbor in orkester; 19.15 Iz pesniških gajev: »Vse-svetske. pesmi«, pripravil Martin Jcvnikar; 19.30 Slovenske zborovske skladbe; 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 »Požrlo jih je morje«, tragedija v enem dejanju (John Milling-ton Synge - France Zupan), igrajo člani RO; 22.10 Luigi Chcrubini: Requiem v c-molu.
• SOBOTA, 2. novembra, ob; 11.45 Baročna glasba; 12.15 Franc Orožen: »V senci cipres«; 14.40 Črnske duhovne pesmi; 15.30 »Zločin in kazen«, drama V treh dejanjih. Po romanu Fjodora Mihailoviča Dostojevskega napisal Dino Dardi, prevod Andrej Budal, igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.30 Franz Schubert; Simfonija št. 4 v c-molu imenovana »Tragična«; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Gustav Mahler: Kindertotenlieder za sopran in orkester; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Alojzij Mav: Requiem, poje moški zbor iz Sv. Križa pri Trstu; 21.00 Iz slovenske folklore — Lelja Rehar: »Zvonovi lepo pojejo, na britof mene vabijo«; 22.45 Sodobna simfonična glasba.
TBDBNSKI KOLEDARČEK
27. oktobra, nedelja: Antonija, Sabina
28. oktobra, ponedeljek: Simeon, Mila
29. oktobra, torek. Ida, Narcis
30. oktobra, sreda: Sonja, Alfonz
31. oktobra, četrtek: Bolfenk, Lucila 1. novembra, petek: "Dah mrtvih
2. novembra, sobota: Verne duše, Zala
ditvd miru.« (Msgr. Ujčič je ob tej priložnosti, kot znamo, izjavil, da »odhaja jugoslovanski predsednik v ameriške države z važnim poslanstvom: delati za mir med narodi.« Pri tem je pristavil, da je mir, kot naglaša Janez XIII., za kristjane velika moralna dobrina.)
r Ker sta tudi izjavi mariborskega škofa dr. Držečnika in apostolskega administratorja msgr. Kjudra iz Tomaja po vsebini povsem enaki izjavi msgr. Ujčiča, upravičeno smatramo pisanje K. G. za napad na kar tri jugoslovanske visoke cerkvene dostojanstvenike, kar se — vsaj kar je nam znano —šemi zgodilo v zgodovini slovenske publicistike.
TITO PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN
V	torek je jugoslovanski predsednik imel napovedani govor v glavni skupščini Združenih narodov. Obravnaval je predvsem vprašanje koeksistence ali sožitja med državami z različno družbeno ureditvijo. Pri tem je ugotovil, da osnovne ideje koeksistence vsebuje že ustanovna listipa, Organizacije združenih narodov. »Zdaj pa pri,-haja čas — je pristavil — da Združeni narodi postanejo glavni pobudnik in nosiv.ee uresničitve teh načel.« -	" I
.Za dosego tega cilja bi bilo potrebno — je dejal maršal Tifo, —- da. bi Združeni narodi načeja miroljubnega sožitja kodifi-cirali, se pravi v zakon zapisali. To vprašanje. | pa naj, , bi OZN proučila in rešila na »visoki ravni " .9 tem — je š?. !4oc*al jugoslovanski državnik — bi 'bolj prišli do izraza visoki ideali in cilji današnjega časa: politikp miru in obsodba uporabe sile, načelo nevmešavanja, pravica narodov do samoodločbe in samostojne razvojne poti in mednarodna odgovornost za hiter gospodarski razvoj nerazvitih dežel. j Na,kpneu svojega govora se je Tito zahvalil :.^a »iskrene izraze sočutja in za ne-sebičpp,. pomoč«,( ki je je bila Jugoslavija deježna .pb katastrofalnem potre u v Skopju. Titova izvajanja so udeleženci seje pozdravili z dolgim aplavzom.
Kot smo zadhjič poročali, je jugoslovanskega predsednika prejšnji četrtek sprejel predsednik Kennedy. Naslednji dan je Tito laže zboleli za gripo, tako da je izo-stak napbVedani * obisk Kaliforni ji. Maršal bo zapustil Združene države v petek, 25. m., in se z ladjo vrnil v domovino.
NASLEDNIK HRUSCOVA
Večina dosedanjih državnih voditeljev je že precej v letih in se že ozirajo po zmožnih naslednikih. Nikita "Hruščov je -tudi med temi in si Seveda želi takega namestnika pri krmilu sovjetske politike, ki bo nadaljeval njegovo smer. Po mnenju nekaterih ameriških časnikarjev ga je že našel osebi Leonida Brežmjeva, sedanjega predsednika Sovjetske zveze. Brežnjeva ocen ju-jejo v Washingtonu kot zmernega potika	^	iSSE
in pnstasa politike mednarodnega sožitja.' < ul. Sv. Frančiekh 20 — Telefon 29-477
USTAŠKI IZGREDI Bivanje maršala Tita v New Yorku so motili izgredi nekaterih ustaških elementov. Njihova predrznost je šla v ponedeljek tako daleč, da so vdrli celo v hotel »Waldorf Astoria«, kjer stanuje jugoslovanski predsednik s soprogo in spremstvom. Ko po hoteli člani Titovega spremstva zabraniti vsiljencem vhod, so jih ti dejansko napadli. En jugoslovanski major in en član jugoslovanskega konzularnega zbora v Nevv Yorku so bili lažje ranjeni.
Predsednik Kennedy se je opravičil svojemu visokemu gostu za žalitev in je odredil strožje policijsko varstvo.
Dva nova krmarja v Evropi
V	zadnjih dnevih so se izvršile nd vodilnih mestih Vel. Britanije in Zahodne Nemčije velike osebne spremembe. Ni nobenega dvoma, da bodo vplivale tako na zunanjo politiko obeh držav, kakor tudi na splošno mednarodno politiko. Zato je prav, da si nekoliko pobliže ogledamo osebnost obeh ministrskih predsednikov..	;
MOŽ BREZ AMBICIJ
Angleškemu prvemu ministru Mac Milla-nu je sledil v obnovljeni palači na Powning Streetu dosedanji’ zunanji minister lord Home. Visoki, suhi lord s trioglatim obrazom in visokim čelom se ni prav nič potegoval za to visoko mesto. Mirno, z ironičnim nasmeškom je gledal, kako se; prerivajo drugi politiki za stolček prvega ministra. Eden njegovih protikandidatov, But-ler, ni v noči pred imenovanjem zatisnil niti očesa. Home je pa prišel nasmejan in s ji Učit v ministrstvo. Na vprašanje časnikarjev, ali je kaj počival, je odgovoril: »Ce-mu ’iW bi? Se bolje sem spal kot druge dni.« Na krmilo angleške vlade je prišel takorekoč slučajno.
Lord Home! ki* ima ‘ 60 let, je poftomec stare plemiške rodbine Jna' Skotskerri. Precejšnje bogastvo mu omogoča tudi samostojno nastopanje v politiki, Čeprav se počuti najbolj srečnega V kroguJ svojih'štirih otrok in žene na sVdjem škotskem posestvu. Že v' mladih letih ni imel volje do politike. Privlačeval ga je lov, golf in zbiranje metuljev. Na univerzi7V Gxfdrdu Sfe jc bolj odlikoval v cricketu kot pri študiju. Sošolci in tudi profesorji so ga pa imeli pa radi zaradi mirnega in vedrega značaja. Niti zavisti ni vzbujal, ker ni poznal stremuštva.
Doma so ga prisilili, da je leta 1931 po družinski tradiciji kandidiral za poslanca v domačem kraju. Postal je bSetfrtl tajnik hii-nistra Chamberlaina. Vpisal se je kO'f pro; stovoljec v vojake; na fronto pa ni jbrišiil zaradi bolezni v hrbtenici.
Pri volitvah leta 1945 je propadel kot kandidat za poslansko zbornico. Ves zadovoljen je upal, da se bo smel umakniti,v zasebno življenje. Očetova smrt je pa vse zasukala. Podedoval je njegov sedež v lordski zbornici. Leta 1955 .ga je Eden imenoval za ministra za zvezo s Commonvvealthom. Na tem mestu tudi ni bogzna kaj pokazal; razglašal je celo starinskfe ideje o kolonializmu.	"
Vse pa je presenetil, ko je postal leta 1960 zunanji minister. »Daily Mirror« je sprva ironično primerjal njegovo imenovanje z imenovanjem konja rimskega cesarja Kaligole za senatorja. Kmalu pa ga je začel hvaliti, ker je lord Home pokazal razgledanost in odločnost v zunanji politiki. Njegov politični nasprotnik je rekel o njem: »Lord Home je eden izmed najboljših zunanjih ministrov, kar jih je Anglija kdaj imela.« Zdaj pa je v njegovih rokah Vsa angleška politika.
GOSPODARSKI ČUDEŽ
Velike spremembe na vrhuncu države so se izvršile tudi v Zahodni Nemčiji. Konrada Adenauerja je zamenjal v kanclerski pa-
lači dosedanji gospodarski minister Ludvvig Erhard. ■ V Nemčiji ga kar na kratko imenujejo »gospodarski čudež«. Izredno debeli minister, tehta na vsakega svojih 176 centimetrov višine natanko po 1 funt, se pa otresa takega priimka. »Kein Wunder« (noben čudež), pravi, samo gola gospodarska matematika, je dvignila povojno Nemčijo iž razvalin. Vsi Nemci so si edini v tem, da tudi če nečudež, je pa »Erhardova gospodarska matematika« povzročila, da ima 56 milij9nov državljanov le malo nižji povprečni dohodek kot skandinavske države ali Kanada. Marka je ena izmed najboljših valut; v kleteh nemške državne banke pa ima kritja za 27 milijard v zlatu. To je zares čudež, če pomislimo, da je bila Nemčija še leta 1945 lačna in porušena. Profesor Erhard je takrat tudi stradal in je ob ka-vinem nadomestku za kosilo pisal knjigo »Kako obnoviti Nemčijo«. V Hitlerjevo zmago ni več upal. Komaj za las je ušel smrti ob Gordelerjevi zaroti proti Hitlerju. Svoje načrte je pa začel uveljavljati, ko je postal
Po cariniku Mastrelli in drugih, ki so poneverjali! državni denar kar v milijardah, je prišel- zdaj na vrsto slučaj univerzitetnega profesorja Feliceja Ippolita. V novi sleparski zadevi, ki razburja italijansko javnost, gre pa kar za več milijard nerednega poslovanja, katero je zakrivil omenjeni profesor kot glavni tajnik odbora za jedrsko energijo ali CNEN.
Nerodnosti je prvi spravil v javnost glavni tajnik socialno-demokratske stranke Saragat. Vlada je ustanovila posebno preiskovalno komisijo, ki je ugotovila prav nečedne posle pri upravi omenjenega odbora. Ippolito si je na primer dal izplačati' kar 40 milijonov na račun bodoče od-pravhine; ustanovil je posebne zasebne družbe, tki so poslovale s CNEN in prejele iz njegove blagajne 4 milijarde 'lir; »pošteni« tajnik je iz javnega denarja prepisal na; svoj1 osebni tekoči račun 20 milijonov lir; z družino se je vozil na počitnice v Corti-no d'Anipezzo in je za vse stroške obremenil blagajno podjetja.
SEGNI V TRSTU IN PROTEST ŠTUDENTOV
V soboto, 26. oktobra, bo prišel v Trst državni predsednik Segni. Njegov prihod je v zvezi z obletnico druge priključitve Trsta Italiji in s 25-letnico ustanovitve ju-ridične fakultete na tržaški univerzi. Ob tej priložnosti bo Segniju podeljena diploma častnega doktorja političnih ved.
Univerzitetni študentje pa bodo sprejeli predsednika s tiho demonstracijo. Hočejo namreč dati izraza svojemu nezadovoljstvu zaradi odredbe, ki določuje študentovske denarne podpore samo za tiste, katerih družina ne premore več kot en milijon letnih dohodkov. Lani je znašala ta meja tri milijone.
V znak protesta bodo vseučiliščniki sprejeli Segnija na dvorišču in se drugih slovesnosti ne bodo udeležili.
i gospodarski svetovavec zavezniške vojne uprave. »Najbolj odločilni dan v mojem življenju,« piše v svojih spominih, »je bil 20. junij 1948, ko sem si upal udejstviti svoje gospodarske teorije.« Preko frankfurtskega radia je naznanil, da bodo naslednje jutro vse banke menjale deset starih mark za eno novo, in sicer na osebo največ 40 novih mark. Verižniki in stari bogatini so se preplašili; sam ameriški vrhovni poveljnik Cloy je obsojal Erhardove drastične gospodarske ukrepe, češ da se bo mogla Nemčija šele v 50 ali 100 letih dvigniti, ne pa tako naglo. Izkazalo se je pa, da je imel minister prav. Na mah se je v trgovinah pojavilo prej skrito blago. Tovarne'so začele delati, cene so se ustalile na podlagi trdnejše marke.
Kljub svojemu vzponu je novi kancler še vedno rad v mali najeti vili, opremljeni še s pohištvom izza poroke z ženo Lujizo leta 1923. Ob svojih petnajstih debelih cigarah dnevno snuje načrte za bodočnost Nemčije. Za oddih pa stopi zvečer v kuhinjo — pomešat po loncih, kajti Erhard ni samo eden naj večjih živečih ekonomistov, ampak tudi izboren kuhar.
Vse to pa je po mnenju preiskovalne komisije začetek. Prišle bodo še lepše reči na dan. Ippolito je bil postavljen na tako važno mesto na pritisk določenih političnih strank, ko so se začele pogajati za sredinsko - levičarsko smer. V zahvalo je Ippolito izplačeval tudi milijonske vsote kot podporo raznim levičarskim organizacijam.
»Škandal Ippolito* kot ga imenuje časopisje, bo imel poleg gospodarskih morda tudi dalekosežne politične posledice.
Pomirjevanje v Afriki
Na maroško-alžirski meji so še vedno v teku hude borbe. Afriške države so v skrbeh, da bi se spor ne razširil še na druga
I	področja. Začeli so se že pomirjevalni poskusi. Abesinski cesar Haile Sellasie je priletel kot posredovavec h maroškemu sultanu in h alžirskemu predsedniku Ben Belli. Ta pa odklanja mirovne poizkuse, dokler sc ne umaknejo maroške čete s spornega ozemlja. Pač pa Alžirija predlaga, naj se skliče posvet »Organizacije za afriško enotnost«, ki je bila ustanovljena letos maja meseca z namenom, da na miren način poravnava meddržavne spore v Afriki.
Francija je izjavila, da se ne bo vtikala v ta spor; zato tudi noče dobavljati nafte za alžirska letala. Po drugi strani pa kaže, da Naser podpira Alžirce. Maroški letalci so namreč prisilili neko alžirsko letalo k pristanku in so našli v njem štiri egiptovske častnike.
V	nedeljo se je vključil med posrednike tudi glavni tajnik Združenih narodov U-Thant. Sprejel je predstavnike obeh držav. Sklenili so, da se bodo ministrski predsedniki obeh nasprotnih dežel sestali k novim pogajanjem dne 28. oktobra. Med pogajanji se pa boji nadaljujejo, kakor da bi ne bilo že dovolj prelite krvi po arabski zemlji-
Še en škandal v Italiji
i
Tržaški občinski svet:
OBSODBA FAŠISTIČNIH DEMONSTRACIJ
V	ponedeljek se je sestal na redni seji tržaški občinski svet. Takoj v začetku je prosil za besedo svetovavec SSL dr. Simčič ter naslovil na župana naslednje vprašanje :
»Moje vprašanje ise tiče demonstracij prejšnjih dni. Eno takšnih demonstracij smo lahko tudi sami slišali iz sejne dvorane. Te demonstracije prav gotovo ne vzbujajo skrbi zaradi števila udeležencev, ki je zares pičlo, a morajo vsakogar zaskrbeti zaradi njihovega fašističnega in rasističnega značaja. Vsakokrat, kadar ti mladeniči, ki jih ekstremistične organizacije primerno nahujskajo, iz kakršnihkoli razlogov uprizorijo poulično demonstracijo, zlijejo svoje sovraštvo proti slovenskemu življu in proti njemu tudi nesramno vpijejo. Take ekstremistične organizacije bi modra država morala proglasiti za protizakonite.
Tako je bilo tudi tokrat. Zares žalostna je ugotovitev, da 18 let po 'koncu druge svetovne vojne in 18 let po sramotnemu koncu fašizma in nacizma moramo še vedno prisostvovati demonstracijam tako odkritega fašističnega značaja.
Vprašam torej gospoda župana, ali ne smatra za potrebno, da posreduje pri generalnem vladnem komisarju in pri policijskih oblastvih, da v bodočnosti onemogočijo podobne izbruhe rasistične nestrpnosti.«
Župan je v odgovoru med drugim dejal, da je treba vsekakor obsoditi protislovenske in fašistične demonstracije, ki so jih uprizorile majhne skupine neodgovornih dijakov. Najstrože pa je treba obsoditi zlasti tiste osebe in politične 'kroge, ki dijake hujskajo in jih izkoriščajo v svoje namene. Obžaloval je tudi, da šola ne izvršuje vse svoje dolžnosti, ker ne nudi mladini v vseh vprašanjih prave vzgoje. Kar zadeva predlog, naj se posreduje pri generalnem komisarju, je župan dejal, da ne kaže precenjevati pomena teh demonstracij, saj je ogromna večina tržaškega ljudstva očitno dokazala, da se z njimi ne strinja. »Če bi sam posredoval pri generalnem komisarju,« je pristavil dr. Franzil, »bi kdo utegnili misliti, da gre za mojo osebno zadevo, saj so demonstranti tudi mene o-sebno žalili.« {Med demonstracijami so namreč pobalini nosili tudi transparent z žaljivim napisom na račun tržaškega župana).
O	pobalinskem fašističnem razgrajanju je spregovoril tudi komunistični svetova-
Dr. VRTU VEH JIIŽK (Jr.)
SPECIALIST za ustn« in zobna bolezni
ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI
Trst, Ul. Mercadante 1/1.
Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tol. 68-349
vec Tonel, ki je prav talko obsodil rasistične demonstracije in zahteval, naj obla-stva odločno nastopijo proti netivcem narodnostne mržnje.
O proseškem poštarju
Približno pred letom dni je imela pro-seška pošta dva uradnika. Eno uradnico,-ki je popolnoma obvladala slovenščino, in uradnika, ki po slovensko zna reči le »dober dan« ter »hvala lepa«. Piše se Carli,: Ko je bila uradnica prestavljena v Zgonik, je prišel na njeno mesto Slovenec, ki pa so ga kmalu prestavili v Nabrežino. Do mačini so na pobudo g. Kalca proti temu protestirali na poštnem ravnateljstvu v Trstu. Na njihov protest je prišel slovenski poštar nazaj, kjer je ostal letos do aprila;, nakar so ga spet prestavili v Nabrežino.
Ker na proseški pošti ni bilo Slovenca, ki je nujno potreben ne samo zato, da reče strankam »dober dan« ali »zbogom«, ampak da jim pomaga pri izpolnjevanju raznih obrazcev, v pokojninsikih zadevah in tako dalje — ne glede na načelno stališče, naj bo v slovenski vasi slovenski poštar — so Prosečani zbrali 152 podpisov z zahtevo, naj prestavijo slovenskega uradnika nazaj. Prošnjo so poslali na poštno ravnateljstvo. Na odgovor so čakali poldrugi mesec.
Medtem je prišel na Prosek neki inšpektor, ki je hodil okrog ljudi in jih vabil, naj podpišejo izjavo, da so s sedanjim poštarjem zadovoljni. To se ni zgodilo, ne iz kakšnega sovraštva do sedanjega poštarja, ampak iz dejanskih, človeško povsem razumljivih potreb. Sredi junija so bili vaški zastopniki pri poštnem ravnatelju, toda njihova intervencija je bila neuspešna.
Sedanje nevzdržno stanje je treba vsekakor spremeniti in Prosečani so trdno odločeni, da ne bodo mirovali prej, dokler ne bo njihova zahteva sprejeta.
Slišali smo, da je o tem vprašanju posredovala tudi Skupna slovenska lista, ki bo o svojih korakih poročala, ko bo zvedela za njihov uspeh.
DEJANJA SO VAŽNA
V	zvezi s člankom, ki ga je objavil »Primorski dnevnik« preteklo nedeljo o posredovanju za gradnjo javnih del v Lonjerju in na Katinari, smo se obrnili na predstavnika Skupne slovenske liste, ki nam je dal naslednje pojasnilo: »Mislim, da mora vse Lo dolgovezno polemiziranje okrog zadeve glede posredovanja za Lonjer in Katinaro v precejšnji meri dolgočasiti slovenske bravce. iz vsega dosedanjega polemiziranja so ti lahko samo ugotoviH, da pri nas ni možno storiti skoraj neb.'nega koraka, da bi se vanj ne kdo zaletel in napravil iz vše-ga zdraho. Pri tem napihujejo nebistvene stvari in le mimogrede omenjajo važne ter grobo potvarjajo dejstva. Pri vsej zadevi posredovanja za Lonjer in Katinaro je važ-' no le to, da sta bili intervenciji za javna dela opravljeni in da bodo morali posre-dovavci zdaj budno paziti, da bo občinska uprava dejansko izpolnila svoje obljube. Od vsega ostalega pisarjenja nedvomno
zanima slovensko javnost samo še vprašanje, Sit’ iso pri takšnih intervencijah možni skupni nastopi vseh slovenskih političnih in drugih organizacij. Svet Skupne slovenske' liste ‘det. je že od vsega počečka izrekel zv. takšne Škupne slovenske nastope. .Ved-iio je pbUdarfa1!, da so takšni nastopi na-j učinkovitejše sredstvo za dosego naših pravic, ker so' resničen in pristen izraz volje vse slovenske manjšine. Takšni nastopi pa bodo dejansko slovenski nastopi, če jih bodo izvajali predstavniki zgolj slovenskih organizacij. Le tako se ibomo namreč ubranili očitka, da smo Slovenci postali sredstvo, s katerim si ta ali ona italijanska Stranka kuje politični kapital. Skupna slovenska lista pa ni bila in noče postati ojrodje nobene neslovenske organizacije, kjer se zaveda, da bi to usodno škodovalo celotnemu boju za naše narodnostne pravice. Takšno stališče tudi še zdaleč ni 'z-raz narodne nestrpnosti,- temveč pomeni •ločitev koristi slovenske manjšine od strankarskih interesov posameznih italijanskih ; skupin.«	• • <	,
—°— ,	' ‘
TEČAJ. ZA PEVOVODJE IM ORGANISTE
V	okviru. Zveze cerkvenih pevskih zborov bo novembra pevovodski tečaj. Na rijem bodo podani osnovni nauki iz zborovske korepeticije, fiziologije, pravorečja;, dirigiuanja .in: liturgije;.
i Tečaj bp.y, Tr^tu, iil. DOnizetti 31 V dnevih': 3. novembra ab 18. uri ter 4., 7., 12., 13. in 14. novembra' ob 26! uri.''
'' -  •-■■■■■■ -
4>Shu tfiooeniit*
SV. LENART
Strahovito je trpela v čedajSki bolnišnici mlada faranka Silvana Krasovaz, podo-dače Filipova iz Kovačevce. Pri ognjišču je čistila obleko z bencinom. Nenadoma pa se je bencin vžgal in vse naokoli je začelo goreti. Nesrečno Silvano je strahovito o-parilo po vsem životu. Prepeljali so jo v bolnišnico, 'kjer je hudo trpela skozi 60 dni. Po dolgih mukali je podlegla opeklinam. Ubogo dekle je imelo komaj 17 let.
V nedeljo smo imeli prav prijeten obisk. Presenetilo nas je in razveselilo, ko smo ugledali veliko skupino Solkancev pod vodstvom dekana in škofijskega delegata Andreja Simčiča. Prišli pa niso samo na nedeljski izlet, ampak so šli pomolit tudi na grob msgr. Boža Kjačiča, njih bivšega župnika, ki je pri nas pokopan.
»Da, da,«smo slišali govoriti naše ljudi, »so res dobri in verni naši bratje Slovenci.«
BRDO
Cestne nesreče, in tudi s smrtnimi žrtvami, se ne pripetijo samo pri trčenju dveh vozil in pri neprevidni vožnji. Včasih jc tudi pešec v smrtni nevarnosti pred divjanjem vozil. Bridko je to resnico preizkušal na lastni koži naš domačin, 65-letni upokojenec Peter Micottis.
V nedeljo okrog ene ure popoldne se je nahajal v Čedadu, na trgu pred železniško postajo. Dobro je pazil, kdaj bo mogel prečkati cesto. Ko je mislil, da je cesta prosta, je že hotel smukniti na nasprotno stran. V tem hipu pa pridrvi avtobus, ki možaka vrže pod kolesa in mu stre lobanjo in noge. še preden so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, je že izdihnil.
H
ŠKOFOVSKA OBLETNICA
Naš goriški rojak msgr. Alojzij Fogar, naslovni nadškof patraški, je praznoval pred nekaj dnevi visok jubilej. Pred štiridesetimi leti, dne 14. oktobra, ga je nadškof Sedej posvetil v goriški stolnici za škofa. Ob tem jubileju smo se dolžni tudi goriški in tržaški Slovenci spomniti na moža, ki je v najtežjih časih imel' pogum, braniti naše pravice.
Nadškof se je rodil leta 1882 v Gorici iz znane Fogarjeve družine ob pevmskem mostu. V mašnika je bil posvečen leta 1907. Dolgo let je poučeva' na goriških srednjih šolah in v osrednjem bogoslovnem semenišču v Gorici. Z njimi je šel med prvo .‘.\etovno vojno tudi v begunstvo v Stično. Po vojni in po smrti tržaškega škofa Bar-lolomasija je bil določen leta 1923 za njegovega naslednika. Dobro se je zavedal, kako težko pot je nastopi! v najhujših časih fašistične strahovlade v naših krajih. »Teh gehe dn eine Totenkammer«, (grem v mrtvaško sobo) se je izrazil v družbi prijateljev v Gorici. Fašisti so metali škofu ki je bil skrajno pravičen do obeh narodnosti, neprenehoma polena pod noge. Končno se jim je le posrečilo, da so ga spravili iz Trsta.
Malokdo pa ve, kaj vse je storil nadškof Fogar v drugi svetovni vojni za neštevilne preganjane nesrečnike. Vsem je rad ustregel, zlasti rojakom z Goriške in iz Trsta
- finnalbliu r/of»fir<
KOZICA
Nenavadna nezgoda se je dogodila v p.) nedeljek v Kozici pri Svetem Lenartu. Smrt je planila na našega vaščana Va'en!ina Černeta takorekoč z neba navzdol. To je pa bilo takole.
Sosed Valentin, po domače Humat, ki je imel 67 let, je dopoldne pobiral koruzo na svoji njivi kraj vasi. Prav nad njivo pa je razpeta zadružna vlačnica za drva in hlode. Prav tisti čas ko je čemet delal ra njivi, so spuščali hlode z vrha v dol. Nesreča je hotela, da se je z vlačnice odpel velik borov hlod in je padel kar scelo-ma na glavo možaka sredi njive. Reveža je tako stlačil, da je bil kar na mestu mrtev. Čudna nesreča je pretresla vse sosede, ker je bil rajnki spoštovana oseba pri vseh. Bog mu daj mir in pokoj!
LOG PRI CENTI
Ponočno vasovanje bi bilo v Logu ali Sedigli kmalu privedlo do hude nesreče. Dva mladeniča iz Loga, Cusig in njegov prijatelj Miheliza, sta se odpravila na motornem kolesu v sosedno vas Kloc. Bilo je že po polnoči, ko sta se ustavila pred hišo nekega dekleta, njune znanke. Komaj sta dobro potrkala, je prišel na prag neki policist v civilni obleki. Doma je iz južnih krajev in je baje zaročenec tistega dekleta. Meni nič, tebi nič, je potegnil pištolo iz žepa in je velel prihajajočima, naj dvigneta roke. Nastal je seveda prepir. Policist je trdil svojo, ona dva svoj prav in počila sta dva strela iz policistove pištole. En strel je ranil mladega Cusiga. Mladi agent kvesture se bo moral zagovarjati. Čudno je pa le, da sme policist nositi orožje, tudi ko se podaja po osebnih poslih in na obiske k dekletu.
kljub temu, da je bil pod strogim policijskim nadzorstvom.
Danes opravlja nadškof Fogar lažje funkcije pri lateranski baziliki. Ob visokem jubileju mu tudi mi pošiljamo spoštljive pozdrave in čestitke.
GORIŠKI SOCIALISTI
V nedeljo so imeli v Tržiču socialisti iz Goriške svoj deveti pokrajinski strankin shod. Navzočih je bilo okrog 100 odposlancev iz vse pokrajine.
Osrednji točki zborovanja sta bili »avtonomistična« in »levičarska« resolucija v stranki sami. Prva struja nastopa za popolno samostojno politično smer socialistične stranke. Zagovarja tudi z vso odločnostjo strankino sodelovanje pri bodoči sredinsko - levičarski vladi. Druga struja se pa hoče še vedno naslanjati na komuniste. Izmed govornikov je zastopal samostojne-/e senator Bonacini, levičarje pa poslanec v.arangone.
Razlika med obema strujama se je pokazala tudi pri valitvah v strankin pokrajinski odbor. Večino, to je 13 mest v odboru, so dobili levičarji. Med temi je izvoljen tudi Slovenec Karlo Černič iz Doberdoba. Avtonomistom je pripadlo 10 mest. Med temi sta Slovenca Marko Waltritsch iz Gorice in Karel Sošol iz Pevme.
Vsedržavni kongres je sklicala stranka v Rim za v petek, 25. oktobra.
ŠTEVERJAN
Prejšnjo nedeljo smo videli veliko število izletnikov po naših hribčkih. Posebno na vrhu pri cerkvi so si radi og'edovali bližnjo in daljno okolico. Nekateri so si zaželeli tudi pokušnje novega vinskega pridelka. Seveda bolj pri znancih, ker ga v gostilnah ne točijo še.
Nekaj pridelka je že pokupi’o znano vin ■ ko podjetje Skolaris, bodisi še v grozdju, pa tudi že iz sodov. Za grozdje se je cena vrtela od 90 do 100 lir, za vino pa od 70 do 100. Seveda, cena je odvisna tudi od vinske vrste; tokaj so plačevali po 140 lir. Za tako ceno je pač prodal le trsti, ki je imel potrebo. Cena bo vsekakor morala zrasti tudi za pridelovavca. Znano je, da točijo nekateri goriški gostilničarji na primer malvazijo kar po 400 lir za liter. Zdi se nam, da je to prevelika razlika iz vino-• radnikove do gostilničarjeve kleti.
Zvedeli smo tudi, da so v torek pokopali v Medani 72-letno gospodinjo pri Srebrni-čevih. Pokojnica je mati našega organista in župnika v Rihenberku g. Hermana Srebrniča. Imela je številno družino, kar 10 otrok, vse dobro vzgojene. Bog ji daj plačilo na onem svetu in tolažbe družini!
PEVMA
V naši župniji se čutimo že tri tedne skoraj nekoliko zapuščene. Naš gospod župnik Rutar se namreč nahaja že toliko časa v goriškem sanatoriju. Faro opravlja deloma g. Marjan Kcmjanc, pomada p tudi štmaverski župnik, zlasti pri veronau ku v šoli.
Skoro vsi farani so že šli obiskat svojega dušnega pastirja in se pozanimat za njegovo zdravje. Gospodu gre zdaj že precej na boljše in vsi upamo, da ga bomo
kmalu zopet videli resnega, a dobrohotnega kot vedno pred oltarjem in v župni pisarni.
MISIJONSKA PRIREDITEV
V	nedeljo popoldne je slovenska dekliška Marijina družba v Gorici povajbila članice in prijatelje družbe k lepo uspeli misijonski prireditvi. Ob štirih popoldne je bila dvorana Katoliškega doma polna kot malokdaj.
Navzoči so si z zanimanjem ogledovali folkloristične predmete, katere je poslal z otoka Madagaskarja misijonar štanta, domačin iz Mirna. Predmeti so bili tudi naprodaj. Nekateri so imeli tudi precejšnjo vrednost in ceno, kot na primer krokodil, izrezljan iz teakovega lesa; vse je bilo delo domačinov iz misijonskih šol. Izkupiček ie bil njim tudi namenjen.
Na sporedu je bila še dobro podana misij onsika igra in fiLm iz Hongkonga, katerega je spretno predvajal podgorski župnik. Gostje so imeli tudi priložnost udeležiti se srečkanja z lepimi dobitki iz razstavljenih predmetov z daljnega Madagaskarja. Udeleženci so se vsi prav zadovoljni razhajali.
ZAPRTE PEKARNE
Goriška prefektura je že 8. avgusta izdala okrožnico, da bodo pekarne ob nedeljah zaprte. Odredba je veljala le začasno, do 15. oktobra, in kot poskus, ali bo nedeljski počitek pekov našel razumevanje tudi pri odjemavcih.
Ko je poskusni rok potekel, je prefek. določil, naj velja odlok o zaprtju za stalno. Odprte pa bodo pekarne kljub prazniku dopoldne na nedelje, 'ki so najbližje Novemu letu, 1. maju, 15. avgustu in božiču.
Odjemavci razumejo socialni pomen določbe, vendar se slišijo pritožbe zastran peke kruha pred nedeljo. Pečejo ga večinoma na olju, češ da se ohrani bolj svež za nedeljo. Mnogim pa tak kruh ni všeč. ker je presladek, zlasti pri prikuhah. Morda bi se moglo tudi temu nedostatku od-pomoči na kak način.
GOBJI TRG
Že od nekdaj je slovel goriški izvozni trg po obilici in dobrih vrstah zelenjave in sadja. Zadnja leta se pridružujejo tem pridelkom tudi gobe. Posebno letos nosijo nabiravci že od avgusta dalje izredno velike količine gob na pokriti trg. Ugodno vreme, sonce in dež, je povzročilo, da jih poganja več kot vsa leta poprej po obronkih Kalvarije, Grojne in števerjanskih gričkov. V prejšnjih dveh mesecih so jih prinesli iz tistih krajev, pa tudi z onstran meje, s Svetega Marka in Vrtojbe, nad 400 stotov samo na trg. Koliko so jih pa razpečali pogumnim odjemavcem pod roko, se pa ne ve.
Poleti je bila cena gobam še precej visoka, zadnje tedne se je pa znižala na 300 do 350 lir za kilogram. Marsikatera gospodinja si jih je že precej nasušila za zimo.
Ob tej dobri gobji letini je prav, da se odjemavci zavedajo nevarnosti gob, če niso kupljene na trgu, kjer jih tržni nad zornik vse prej natanko pregleda.
V
<
Lojze Spacal — Kraška pokrajina
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Stvitl iitlu'ivc 2M bictvvilih!iUa
Umrl je dr- MIRKO RUPEL
V Mariboru je nenadno umrl dr. Mirko Rupel, ravnatelj narodne in univerzitetne knjižnice. Rupel je bil ugleden slavist. Rodil se je leta 1901 v Trstu Pozneje pa se je s starši preselil v Ljubljano. Na univerzi v Ljubljani je študiral slavistiko in romanistiko, študijsko pa se je izpopolnjeval v Parizu. Njegova prva knjiga je bila »Slovenski protestantski pisci«. Izšla je leta 1934. Ta knjiga je prinesla poleg izbora najbolj značilnih tekstov iz protestantovskega obdobja slovenske literature še obsežen in temeljit literarno-zgodovinski uvod o protestantovskih piscih. Pozneje je priredil še Valvazorjevo berilo, popularno izdajo njegove znamenite »Slave vojvodine Kranjske« in izbor iz dela Janeza Svetokriškega. Obe knjigi sta izšli pred drugo svetovno vojno. Po vojni pa je poleg razprav v Slavistični reviji izdal še vrsto knjig, na primer »Nove najdbe naših protestantov 16. stoletja«, v kateri je leta 1954 objavil rezultate svojih mnogoletnih iskanj še neznanih knjig slovenskih protestantov po velikih evropskih knjižnicah. Sodeloval je pri novi »Zgodovini slovenskega slovstva«, ki je izšla leta 1956 pri Slovenski Matici, z obsežnim poglavjem o slovenski reformaciji, protireformaciji in baroku. Veliko delo je opravil tudi s knjigo »Primož Trubar«, ki je izšla leta 1962. V tej knjigi je podal vse dotlej znane podatke o začetniku
50-lotnloa Borisa Pahorja
Pred dnevi so se spomnili ljubitelji naše književnosti, da imajo med seboj novega 50-letnika. To je Boris Pahor, priljubljeni glasnik našega življenja v slovenskem pripovedništvu. Voščilom njegovih bravcev in prijateljev se pridružujemo tudi mi.
Prav te dni smo’ zvedeli, da je napisal Boris Pahor nov roman, ki pripoveduje o življenju trža-čke mladine v predvojni dobi. Roman naj bi izšel prihodnje leto.
V LJUBLJANI SNEMAJO SEDEM TUJIH FILMOV
Prvič, odkar obstaja Film-servis v Ljubljani, snemajo v njegovih ateljejih sedem filmov naenkrat. V ateljejih in v »rimskem mestu« v Ljubljani delajo za rimsko filmsko hišo »Rodes« celovečerni barvni film »Tat iz Damaska«. Ta film, ki ga izdeluje filmska družba v sodelovanju s Film-Servisom, režira režiser Amendola, njegov asistent pa je Bata Jovanovič. Glavni vlogi sta zaupani Luciani Gilli in ameriškemu igravcu Tonyju Rusellu. V filmu nastopa tudi slovenski gledališki igravec Maks Furijan. V Kazini na Bledu snemajo nemški film »Ljubezen in glasba v Tirolah« za nemško podjetje »Musik Haus« iz Miinchena. Isti film snemajo tudi v Bohinju, v ljubljanskih Križankah in v Piranu. V Piranu izdelujejo za Piran film iz Stuttgarta celovečerni film »Očarljivi apart-• ma«, v okolici Zadra pa štiri televizijske filme za TV Union Berlin.
slovenske književnosti. Njegovo zadnje delo, po-j polna izdaja Trubarjevih pisem v izvirniku, slovenskemu prevodu in s komentarjem pa je ostala ! nedokončana, ker ga je prej prehitela smrt.
Profesor Mirko Rupel se je. tudi veliko ukvarjal z jezikoslovjem in sodeloval pri raznih jezikoslovnih delih o slovenščini. Veliko zaslug si je pridobil za narodno in univerzitetno knjižico v Ljubljani, Navezal je tudi ogromno stikov z največjimi knjižnicami v Evropi in Ameriki. Bil je eden najuglednejših in najzaslužnejših slavistov sedanje generacije in z njegovo smrtjo je zadobila slovenistika hud udarec.
—0—
FELTRINELLI OPROŠČEN
Sodišče v Vareseju je oprostilo založnika Feltri-nellija od obtožbe, da je objavil pornografsko delo, ko je dal natisniti in poslati na knjižni trg roman Jacka Kerouaca »I sotterranei« (Podzemlja). Knjigo je dalo svoj čas državno tožilstvo v Milanu zapleniti. Proces pa je bil v Vareseju, ker je bila knjiga natisnjena v neki tamkajšnji tiskar-rti. Pred sodiščem so prebrali tudi Kerouacovo pismo, ki ga je napisal ta sloviti ameriški »beat-nik« med svojim potepanjem po arizonski puščavi
V	njem zagovarja svoje delo in pravi, da ga je treba presojati kot opis okolja, v katerem živijo »beatniki« v San Franciscu, Državni toživec je zahteval za Feltrinellija devet meseccv zapora, sedišče pa ga je oprostilo, ker je. presodilo, da je knjiga »Podzemlja« umetniško delo.
Atlas celotne plovbe
Zavod za raziskavanje. morske plovbe v Bremenu je objavil nov Atlas, celotne svetovne plovbe, na katerem so delali pet let. Prvič so v tem delu prikazani vsi morski pristani sveta, vse ladjedelnice in ladijske, proge po današnjem stanju. Skupno je navedenih 11.084 morskih pristanišč. Poleg glavnih zemljevidov kaže mnogo izrezov tudi manjše obalne odseke in morske pristane petih kontinentov. Atlas vsebuje tudi podatke o zmogljivosti pristanišč, o globini morja in druge podrobnosti. Podrobno je navedenih tudi 959 ladjedelnic z njihovimi gradbenimi zmogljivostmi in vrstami tam grajenih ladij. Dalje so omenjene vse čistilnice in vsa ležišča petroleja. Nadalnji del posreduje podatke o razvoiu morske plovbe in pomorske trgovine v obmorskih deželah sveta.
ZANIMIVE ARHEOLOŠKE NAJDBE V PALESTINI
Iz Palestine poročajo v zadnjem času o najdbi cele vrste grobov iz bronaste dobe. Izkopavanja se koncentrirajo v zadnjem času na južni del Izraela. Pod vodstvom profesorja Freedmanna s teološkega semenišča v Pittsburgu so se začela sistematična deia pri starem filistejskem mestu Ašdodu, ki ga omenja že sveto pismo. To mesto so domnevno porušili Judje, ki so prišli v deželo pod vodstvom Jozue. Sedaj so odkrili ostanke starega mestnega obzidja, steber zmage asirskega kralja Sargona II. pa tudi stare feniške in hebrejske napise. Izkopavanja potrjujejo, da so se bili hudi boji med Filistejci in Judi za področje ob južni obali stare Palestine.
Drugo središče arheološkega dela je bil v zadnjem času grič Tel Arad v bližini Mrtvega morja, kjer je na delu znani izraelski arheolog profesor Aharoni. Ta je ugotovil sredi puščave nič manj kot sedemnajst drugo nad drugo ležečih plasti, ki segajo nazaj v čas 5.000 let pred Kristusom. Najmlajša plast je iz dobe okrog leta 900 po Kristusu, ko so ozemlje zasedli Arabci in ga tako razdejali, da je prenehala obstajali tam sleherna človeška naselbina.
V	svetopisemskih časih je bil Tel Arad ena od najjužnejših točk judovske države. Iz te utrjene postojanke so poskušali izraelski kralji ustaviti navale sovražnikov, zlasti Egipčanov. V zadnjem času je profesor Aharoni odkopal del najstarejše plasti. Gre za staro kanaansko mesto, ki je moralo obstajati v letih 5.000 do 3.000 pred Kristusom. Iz te dobe izvirajo najdeni vrči, kot so jih dozdaj odkrili le v Egiptu. Ostanki žitnih kašč dokazujejo, da so bili prebivavfci tudi poljedelci. Starega kanaanskega mesta po razdejanju niso znova pozidali na istem kraju, ampak v bližini.
Velika izkopavanja se bodo začela v oktobru pod vodstvom profesorja Jadina, sina profesorja Sukenika, ki je napravil svetu dostopne znane zvitke od Mrtvega morja. Profesor Jadin, ki je bil prej načelnik glavnega stana izraelske vojske, je že prej zaslovel s svojimi izkopavanji v Massadi ob Mrtvem morju, kjer so se Judje pod Bar Kolibo po Titovem razdejanju jeruzalemskega templja še enkrat uprli. Odkril je dragocene napise s podpisom vodje upora Bar Kohbe.
Massada leži na nedostopni skali in so morali zgraditi posebne naprave za odvoz materiala. Profesor Jadin bo sedaj z 200 pomočniki temeljito raziskal področje Massade. Odpravo podpirajo britanske in judovske ustanove. Londonski časopis »Observer« si je že sedaj zagotovil vse pravice objavljanja. Nemški arheolog Adolf Schultin je leta 1932 obiskal Massado in dognal .zgodovinsko važnost tega kraja. Izraelci so odkopali v letih 1955 in 1956 na tem kraju Herodovo palačo. Massada je bila zadnja trdnjava, v kateri so se branili Judje proti Rimljanom.
DOTISKAN JE PRVI LETNIK »LITERARNIH VAJ«
Pred kratkim je izšel v ponatisu prvi letnik revije »Literarne vaje«, ki izhaja že 15 let v našem mestu in v kateri se dijaki slovenskih šol poizkušajo v pisanju kratkih novelic in pesmi, pn tudi kritik in reportaž. Prvi letnik je izhajal v šolskem letu 1949/50. Izšel je v štirih številkah in samo v treh natipkanih izvodih vsake številke. Natipkal jih je osebno njihov urednik profeso’-Rudolf Fajs, ki je »Literarne vaje« tudi ustanovil. Ker je bilo med nekdanjimi sodelavci »Literarni1’ vaj«; pa tudi med sedanjimi njihovimi naročniki, ki bi radi imeli vse letnike, precej povpraševanja tudi po prvih številkah, se je. sedanje uredništvo odločilo za ponatis prvih številk, seveda v tiskarni. Vse štiri številke so zdaj skupno izšle v nkusno 1 opremljeni brošuri običajnega formata »Literarnih vaj«. Ponatis je posvečen zdaj že pokojnemu profesorju Rudolfu Fajsu, ki si je pridobil za »Lite rarne vaje« velike zasluge in zlasti še zaradi tega, ker je s svojim navdušenjem in notranjim ž?rcm tudi sam znal navdušiti mladino zanje. Celotni prvi letnik se dobi za 200 lir v Tržaški knjigarni v ulici Sv. Frančiška 20 v Trstu.
GOSPODARSTVO
0 ravnanju z letošnjim mladim vinom
Naši najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi pretakanjem izpostavimo vplivu mraza, ki
bila kdaj gniloba grozdja tako kvarila trgatev kot letos. Zato so tudi vina neobičajna in moramo na posebne načine /. njimi ravnati, če jih hočemo ohraniti za čez poletje. Kaj je potrebno?
ZGODAJ PRETAKAJTE!
Letos ima mlado vino zelo slabo drožje, zaradi česar je nujno potrebno zgodaj pretakati in vino osvoboditi slabih drožij. V mnogih primerih drožje gnijejo, zaradi česar dobiva vino neprijeten okus in duh, v določenih primerih prav po mišnjakih. Zato je čimprejšnje pretakanje na mestu.
To pretakanje naj se opravi v dneh okoli sv. Martina. Vina pa ne smemo kar pretočiti in misliti, da zadostuje, če se sodi malo požveplajo ali če se v vinu raztopi kakšen gram metabisulfita. Furlanski vinogradniki, ki pridelajo mnogo vina in ga sami vstekleničijo ter tudi sami prodajajo daleč naokoli — tudi v Rim in še bolj daleč — so letos vsi brez izjeme raztopili v moštu po 20 gramov kalijevega metabisulfita. Sedaj imajo vina večinoma žc v redu: so že popolnoma povreta in sc dobro čistijo.
VINA NAJ POVREJO!
Svetovali smo v našem listu, da je nujno potrebno skrbeti za primerno toploto v kleti skozi vso dobo kipenja - vrenja, med katerim se mora izgubiti vsaka sled sladkorja, vsa sladčina iz vina. Ce je toplota res primerna (18 do 22"C) in če se nikdar ne zniža pod 18"C, potem bo kipenje redno potekalo in se tudi kmalu zaključilo. O vseh svetih bi morala biti vsa vina žc povreta. Kdor pa ni pazil ,in ne pazi na toploto v kleti, ima vino še sladko, mu še vre in se še dolgo ne bo uredilo. Zal so mnogi zanemarili opazovanje toplote v kleti in zato nimajo danes samo še sladkih vin, marveč so mnoga postala tudi vlači j i-va, tečejo kot olje.
Kdor ni v moštu raztopil dovolj metabi-sulfita ali dovolj še kakšnega boljšega pripravka (cnososina, tanisol), temu vino spreminja barvo; postaja na zraku rjavo in motno, čeprav je žveplal.
KAJ NAPRAVITI?
Na vsak način moramo vina pretočiti, da jih rešimo pokvarjenih drožij. To naj se zgodi vsaj v dneh okoli sv. Martina.
Kakšen teden ali vsaj 14 dni pred pretakanjem raztopimo v vsakem hi vina po 2 kocki enososine, ali enako količino taniso-la ali 12 gramov kalijevega metabisulfita (metabisolfito di potassio), če nismo ob trgatvi moštu dodali ničesar ali premalo in vino spreminja barvo ter postaja na zraku motno. Pretočimo pa tudi še nepovreta vina, da, jih rešimo slabih drožij. Prvo pretakanje se opravi redno na zraku, torej ne s sesalko iz soda v sod. Mlado vino mora biti namreč prezračeno, da izgubi duh po žveplu in morebitne druge duhove, če so vina v redu — popolnoma povreta, jih pred
RAZKISANJE MLADEGA VINA
Mnogo letošnjih vin vsebuje čezmerno količino kisline, ker grozdje ni dovolj dozorelo. Ta kislina je le v majhni meri ocetna, večinoma je vinska, grozdna, jabolčna itd.
1	Med zorenjem vina bi se spremenilo le ma-
lo	teh kislin, torej ne tako kot pri teranu. Vino bi ostalo kislo in ne bi bilo okusno. Zato je potrebno čimprej zmanjšati odstotek le kisline. Če tega nismo storili takoj po trgatvi, kar bi bilo najbolj priporočljivo, moramo to storiti pri prvem pretakanju: med komaj pretočeno vino premešamo raz-kisala. Teh je več, a največ uporabljajo apneni 'karbonat, ki je po svojem bistvu prah
zelo pospeši čiščenje mladega vina.
Za pretočena, a še sladka vina in enako za vlačljiva bi bilo najbolje, da bi čimprej zaključila svoje vrenje. V tem primeru bi morali poskrbeti ponovno za kipelno toploto (18 do 22’C), vinom pa dodati čistih ki-pelnih kvasnic. Vlačljiva vina bi morali še prej dobro prezračiti: iz soda bi morala j jz žganega marmorja. Na en hi prekislega
teči skozi sito ali snop trtnega rožja v pod-
vina premešajo najprej 100 gramov tega
loženo večjo posodo, kjer jih bi z brezovo j prahu in če je še potrebno, premešajo še metlo dobro pretepli, da bi se penila. Vlač-! drugega. Bolje pa je, če primešamo manj
Ijivost povzročajo namreč kvasnice, ki zginejo na zraku in ki se razvijejo predvsem v posodah, kjer vino ne more dihati: para-finirana posoda, steklene pletenke, sedi z debelimi dogami in staro grampo; S prc-zračenjem zamorimo bakterije, ki povzročajo vlačljivost. Brž ko pa je vlačljivost. odpravljena, je potrebno temu vinu dodati po 40 do 6Q gramov cilronove kisline na hi. če vpeljemo novo kipenje za sladka vino, moramo skrbno paziti na toploto. Le
kot preveč.
VINA ZAŠČITITI!
Kdor hoče vina držati tudi čez poletje —-nikdar ne vemo, če ne bomo k temu prisiljeni — ne sme letošnjega vina nikdar pustiti brez primerne zaščite. Najboljša zaščita sta cnososina ali tanisol. Takoj po pretakanju in potem vsak drugi mesec moramo raztopiti v 100 litrih vina po eno kocko enososine ali hlebček tanisola. Le tako
pri stalni dovolj visoki toploti bo kipenje bodo vina trpežna, če le mogoče, pa pro-enakomerno potekalo in se kmalu končalo.1 dajmo letošnji pridelek čimprej.
Avstralja raj evkaliptov
Evkalipt je drevo bodočnosti za vse suhe puščavske predele naše zemlje. V Italiji raste na Siciliji, zasajajo pa ga tudi v .Lugih pokrajinah. Preizkušajo ga tudi v iugoslaviji, kjer bi ga radi udomačili na kraškem ozemlju. Evkalipt je namreč so-azmerno zelo skromna rastlina in kljub temu hitro raste ter nudi veliko količino lesene mase. Pri starosti 10 let ga začnejo ickati.
Domovina evkalipta je najbrž Avstralija. Dejstvo je, da raste tam mnogo evkaliptovih sort; tamkajšnja gozdna uprava pa je uredila še poseben botanični vil, kamor vsadijo vsako sorto, katero odkrijejo kje na svetu. Dosedaj jih poznajo že kakih 600. Največji evkalipti rastejo okoli najdišč zlata v zapadni Avstraliji in tudi zgoraj omenjeni botanični vrt je tam v bližini. Od dotičnih velikih evkaliptov zbirajo njih seme, po katerem je danes zelo veliko povpraševanje. Sedaj izvažajo seme v 52 raznih
V	SHRAMBAH SO ŠKODLJIVCI!
Ne bi bilo prav, da bi škodljivci, predvsem žužki uničevali plod kmečkega truda: od njih povzročena škoda je ogromna in presega samo v Italiji precej milijard. Z majhnimi stroški pa pridelke lahko zaščitimo !
2ita, v glavnem pšenico in koruzo zaščitimo s »fitogamma epreali« ali s »ceregam-ma«. Vsak- stot zrnja premešamo s 100 grami enega dotičnih zaščitnih sredstev.
Fižol za hrano kot . tudi za seme, enako tudi grah, zaščitimo z istimi sredstvi kot žita, samo količina zaščitnega sredstva mora biti večja, -in sicer še enkrat tolikšna. Ista sredstva so sploh za vsa zrnata semena.
držav. Prva država, ki se je zanimala za avstralsko evkaliptovo seme, je bil Maroko, ki je že pred 5 leti posadil velika ozemlja ob robu svojih puščav in puščavskih zelenic (oaz) s semenom avstralskih evkaliptov.
Za nasade evkalipta se zanimajo tudi č> | belarjd, ker razne sorte evkaliptov proizvajajo obilico nektarja.
—0—
IMAŠ VSE PRIPRAVLJENO ZA SETEV PŠENICE?
Opozorili smo že, da se je potrebno letos zgodaj pobrigati tako za semensko pšenico kot tudi za umetna gnojila. Obojih je namreč manj na razpolago kot druga leta, povpraševanje pa je večje, ker mislijo mnogi sejati ozimno pšenico, ki postaja bolj cenjena: na svetovnem trgu je ni dovolj in jo od komunistov vladane države zelo iščejo; v Italiji sc cena dobro drži, pridelka pa tudi ne bo dovolj; važno pa je tudi dejstvo, da je pridelovanje žita lahko popolnoma mehanizirano.
ZAKLJUČILA SE JE VOJNA POHANCEV
Poročali smo, da je zaradi pohancev izbruhnila carinska vojna med ZDA in državami SET. Slednje so namreč postavile precej visoko carino za uvoz pohancev oziroma v baterijah vzgojenih piščancev. ZDA so na ta ukrep najprej odgovorile le s protestom in so upale, da bo to zadostovalo. Ker pa protest ni zalegel, so ZDA odgovorile s protiukrepom: vpeljale so oziroma zvišale carinske postavke na mnoge pred-j mete, ki jih države SET izvažajo v ZDA.
Zdi se, da je ta ameriški ukrep zalegel, ker je SET znižalo carino na pohance za
11	pfenigov (16 lir) pri kg. Sedaj sc SET in ZDA še pogajajo glede likvidacije spora.
{Reportaža	o E L VI N	I
It. B.
Srečko Sever se je oddahnil. Nalašč je vztrajal pri obdolžitvah, da je ves vesel slišal, kako jih gospa pobija. Dekle je imenoval pretkano lisico, skoraj zločinko. Čemu? Morda zato, da je slišal za druge okoliščine, ki bi dekle prikazale v ilepi 'luči.
»V kratkem času bi morala priti pred sodišče,.< je na glas izustil besede. »Ona je to vedela. Vam ni o tem nič pripovedo vala?«
»Ne,« je Kerinova odločno branila. »Prav nič ni pravila. Zadnje tedne je pa bila res nekoliko drugačna kot običajno. Bolj tiha, bolj zaprta vase. Mislila sem, da je morda zaljubljena.«
Sever je hotel nekaj reči. Namesto tega se je pa oziral po sobi. Na steni pri oknu se mu je ustavil pogled. Stopil je bliže.
Na	sliki je bila dekliška glava —	Elvi-
nina.	Sever je	stopil	bliže. Ne vem, za
katero priložnost se je fotografirala,« je pripomnila gospa. »Sprva ni niti hotela obesiti slike na steno. Na mpje prigovarjanje se je pa le udala.« u\.
Sever se je silil, da bi umaknil pogled od slike.	»Kaj	boste	storili s sobo?	Ne
mislite več oddati v najem?
»Seveda,« je odgovorila hišna gospodinja. »Saj	jo moram.	Mala pokojnina	mi
ne zadostuje. Rada bi bila sama gospodinja v hiši, a ne gre.«
Sever je nervozno napravil nekaj korakov po	sobi.	Ustavil se je pred gospo
Kerinovo.	»Jaz	bi jo	vzel v najem,«	je
hripavo izrekel besedo.
»Vi?«, se je začudila gospa. Sever je zamahnil z roko: »Rad bi imel to sobo, da bi	bil sam.	Pišem	namreč neko	knjigo.«	(
»A,	tako,« je	hitro	verjela gospa,	»če
je tako, pa nimam nič proti.«
6
V	uredništvu »Dnevnika« se je urednik Roter naslonil krepko nazaj v svojem vrtljivem stroju.
»Nikakor ne razumem, kaj naj bi bilo na tej zadevi tako nerazumljivega!«
»Poslušajte,« je Sever jezno odvrnil in je pogledal tovariša Dolniča, ki je s prekrižanimi rokami slonel ob steni, ne da bi črhnil besedo.
Roter je udaril z roko po mizi. »Kaj za vraga moram poslušati, prijatelj Sever ! Če sem prav razumel:
Vi ste šli pred dnevi po cesti. Zas”-šite vpitje na pomoč in prikaže se truplo utopljenke. Policija ugotovi samomor. 2e poprej je vedela, da je dekle zašlo v slabo družbo. Njena gospodinja ne ve nič o tem ali se vsaj dela, kot da nič ne ve. In kaj potem?«
Srečko Sever je mrko gledal na tla. Poznal je Roterjeve neotesane besede. Iz tega njegovega golega naštevanja dejstev ni sprva ničesar sklepal. Nenadoma se mu je pa zasvetilo, kaj pa če je suro-vak zadel v črno? Dva dni je Sever molčal. Malo ur je prebil v svojem stanovanju. Večino dneva se je mudil v Elvinimi sobi. Čemu je zdaj začel razkladati dogodke?
»Človek božji, saj gčvorite tako, kot' da ste v vrtincu.« Mali glavni urednik je vstal in stopil, bliže k Severju. In veste zakaj ? Ker ste bili priča enega dogodka, ne da bi ob njem zastopali svojo časnikarsko dolžnost. Sploh niste tedaj nič mislili. Morda vas je pa osebno nekaj zagrabilo, da Sedaj ves dogodek pretiravate preko njegovega vsakdanjega po-jnena.« Obrnil seje proti tovarišu ob ste-{ ni: »Kaj menite, kolega Dolnič, imam prav?«	'	'	I
v doslej tiho postavo je prišlo nekaj življenja: »Obraz,« je komaj slišno zamrmral, »ta je bil odločilen.«
»Kaj?« je vprašal Roter ves zaprepa-ščen.	i
Dolnič je razkleknil roke in je govor', ne da bi katerega od obeh tovarišev sploh pogledal »Ne verjamem, da je biilo izraz osebnega občutja, kar ste tu povedali, gospod Roter. Jaz menim, da je dekletov obraz vplival na Srečka. V tem je težišče vsega njegovega obnašanja.«
Sever je zardel kot šolarček.
»To bi šele bila zatelebanost,« se je Roter porogal, »to bi pomenilo, da ste se zaljubili v mrtvo. Sever, opominjam vas, ne uganjajte neumnosti! Prav škoda bi vas bilo..<
Kakor je Sever poprej hitro pordečil, tako ga je sedaj na nagloma prevzela bledica. Zaljubljen? V mrtvo zaljubljen? Kaj podobnega se pač ne more pripetiti nobenemu normalnemu človeku...
»Preidemo raje k stvari,« je rezko”zada-nel Ro te Jev glas. »Vzemimo, da niste pripovedovali meni in Dolniču vsega tega iz neke človeške sentimentalnosti, kaj?«
»Sentimentalnosti,« se je oglasil S©ver kot v odmev.
Sef je skomignil. »Morda nameravate sestaviti iz- vse te kolobocije vrsto član«’ kov? Če ste že prišli k men', nekje mora tičati zajec za grmom.«
Sever se je spogledal z Dolničem, na-0 pa je počasi začel: »Nameraval sem... prinesti... samo kratko poročilo. Morda ... z naslovom »Kdo jo pozna?« ... spodaj pa njeno sliko s skromnimi podatki... sicer pa nič drugega. Morda bi se oglasili kaki sorodniki.«
Dolnič je stopil korak od stene. »Ti vendar stanuješ v njeni sobi. Nisi pregledal njenih pisem? Gotovo bi našel vsaj kake naslove njenih sorodnikov ali znancev...
Sever je zanikal z roko. »Nič. Niti koščka papirja v vsem prostoru. Niti nobene
slike.«
(Dalje)
Poslastice za dobre želodce
»Ljubezen gre skozi želodec«, opominjajo pametne matere svoje hčere pred poroko. Francoski državnik Richelieu se je pa izrazil: »Visoka politika se splete pri dobri mizi in kleti.« Te resnice so poznali že stari narodi, ker so polagali na »narodno jed« največjo pažnjo. Z okusno pripravljenimi narodnimi jedmi so počastili tuje odposlance.
Stari Grki so ob največjih praznikih srebali svojo črno juho; špartanci so ji dolivali še malo krvi in kisa. Stari Rimljani so bili najbolj znani sladokusci. Pri velikih pojedinah so prinesli na mizo krožnik pavjih jezikov; seveda, so jih mogli privoščiti le telebanski bogatini Lukuli, Neroni, Tri-malhijoni. Ta je imel tako izvrstnega kuharja, da ga je izposojeval drugim bogatinom za milijonske vsote.
Poleg Grkov in Rimljanov so imeli tudi drugi narodi svoje posebno priljubljene jedi. Narodi bližnjega Vzhoda so kar oči zapirali od slasti, ko so segali z golo roko v sklede polne pilava, to je riža z jagnjetino. čemu bi hodili daleč naokrog, ko pa
je že pri nas veljala kranjska klobasa s kislim zeljem za višek kuharskih dobrot, čeprav le za bolj krepke želodce.
Mnoge tako imenovane narodne jedi so postale sčasoma redke na domači mizi, zato pa bolj cenjene kot izredna poslastica v razkošnih hotelih. Nekaj podobnega je s ptičjimi gnezdi, ki so baje prišla s Kitajske. Danes si jih ihorejo privoščiti le napeti mošnjički in trdni želodci. To so res gnezda majhnih ptičev, ki gnezdijo v skalnih duplinah na Ceylonu in po Sundskih o-tokih. Mnogi so domnevali, da zgnetejo tisti črni ptički za pol jajčne lupine velika gnezda iz morskih alg. Natančna opazovanja so pa prepričala gastronome, da so to le želodčni izločki ptičev. V gnezdeca iz teh izločkov zležejo samice dve ali tri drobna jajčeca. Nabiravci gnezdec se morajo pri nabiranju spuščati globoko v nevarne skalne razpoke. Iz ene dupline spravijo skupaj komaj za pest teh izločin. Pošiljajo jih pa na Kitajsko, ker so le tam kuharji, ki jim znajo dodati primernih dišav. Predelovanje v konserve je zamudno in
drago. V Evropo jih pošiljajo tudi kot posebno mezgo, katero polijejo še z vinom ali sadnimi sokovi in dragocena poslastica iz ptičjih... roma na bogatinovo mizo.
Običajno najdeš take pikantne jedi na seznamih Hilton - hotelov, najbolj razkošnih po vsem svetu. Na jedilnikih so imena, pod katerim se skriva vse mogoče za želodec. Na uho zveni ime prijetno s kako francosko obliko, prinesejo ti pa ...
V	Gradežu so razpisali to poletje kuharsko tekmovanje. Prvo ali drugo nagrado je prejel krožnik z imenom »Kraljevo hrepenenje«. In kaj se je skrivalo za zvenečim imenom? Ribja juha ali brodet.
Na jedilniku Hiltonovega hotela v Atenah in Istanbulu so nudili poleti bogatim gostom imenitno jed pod imenom »Fasou-lada«. Cena je bila visoka, višji natakar jo je s skrivnostnim obrazom donašal v srebrni skledi. Gostje so »fasoulado« srebali kot nekaj imenitnega. Vi ste pa bržkone že uganili iz imena samega, da ni to nič drugega kot resnična fižolada: fižolova juha z zelenjavo. Ker je ne kuhajo v domačem loncu, marveč v imenitnem hotelu in za visolko ceno — je postala fižolada poslastica.
Ob 6. slovenskem športnem tednu
Razgovor s prof. Bojanom Pavletičem
Čez nekaj dni bo Športno združenje »Bor« priredilo v Trstu 6. slovenski športni teden. V tej zvezi smo poiskali športnega časnikarja in organizatorja prof. Bojana Pavletiča ter mu zastavili nekaj vprašanj, na katera je prijazno odgovoril.
Kot vse kaže se je Bor dobro uveljavil med slovensko mladino na Tržaškem. Ste tudi Vi tega mnenja?
Seveda, kako bi ne bil! Združenje ima danes okrog 100 aktivnih tekmovavcev, ki so registrirani pri raznih italijanskih športnih zvezah in seveda pridno tekmujejo. Tako močnega in kakovostnega športnega društva naša manjšina v Trstu še ni imela.
V	katerih panogah je bil dosežen največji uspeh?
Težko se je odločiti za to ali ono panogo, kajti vsaka jc po svoje presegla mestni in pokrajinski, pa tudi deželni okvir, zlasti pa atletika in odbojka. Iz Borovih vrst je izšel državni reprezentant v odbojki Sergij Veljak, moška šestorka pa se je uvrstila v 2. ligo. Mladi atleti sodijo med najboljše v vsej državi, saj so zasedli na zadnjem prvenstvu med 80 klubi častno 8. mesto. Perspektivni pa so tudi namiznoteniški igravci.
Lahko navedete imena najboljših tekmovavcev?
Jurkič, Veljak Valter, Fučka, Dolenc in še vrsta drugih,
1 Imate kakšne predloge oziroma načrte za še večje športno udejstvovanje naše mladine?
»Kolikor denarja, toliko muzike« pravi naš pregovor, če bo dovolj sredstev in seveda vaditeljev, potem bi društvo morda uvrstilo v svoj delovni spored še dve panogi: plavanje in košarko, k moški atletiki pa bi pridružili šc žensko sekcijo. S tem bi zaenkrat doseglo mejo, ki si jo je per-' spektivno zastavilo pred leti. Morda bi kasneje k temu dodali Se telovadbo in nogometno sekcijo, toda to so še stvari, ki jih bo treba pretipati z vseh strani, saj zahtevajo organizacijski napor, sredstva, predvsem pa postopnost in nobene naglice. Če bo združenje naletelo na podporo javnosti in raznih ustanov, ki bi morale društvo vse-
Poljska in Sovjetska zveza najboljša v sabljanju
Precej časa je minilo, odkor so sabljači vsega sveta zapustili dvorano, kjer so tekmovali za svetovno prvenstvo. Nastopili so v osmih disciplinah (šest moških in dve ženski), in to v klasičnih borbah floreta, meča in sablje. V štirih tekmah so nastopili posamezniki, v štirih pa državne reprezentance.
Povedali bomo takoj, da so se najbolje odrezali predstavniki Sovjetske zveze (tri svetovna prvenstva : moška in ženska ekipa v floretu ter Ryl-ski v sablji) in Poljske (meč in sablja ekipe). Po en naslov so osvojile šc Francija (Magnan v floretu), Avstrija (Losert v meču) in Madžarska (Rej-tov v ženskem floretu).
V	ekipnem tekmovanju sla torej prednjačili Sovjetska zveza in Poljska, pri posameznikih pa ostale države.
Če seštejemo uspehe prvih štirih, bomo dobili naslednjo lestvico: pri moških vodi Poljska, ki jc nabrala 20 točk (na drugem mestu je Sovjetska zveza 15 in tretja je Francija 12), pri ženskah pa je na prvem mestu Madžarska (12 točk), pred Sovjetsko zvezo (5) in Italijo (1). Če združimo obe lestvici, bo slika naslednja: 1. Sovjetska zveza in Poljska (20 točk), 3. Madžarska (15), 4. Francija (12^5), 5. Avstrija (5), 6. Italija (3) in 7. Romunija (0,5).
Zanimivo je, da je sabljanje v Madžarski zelo razvito, čeprav so moški razočarali (samo 3 točke). Presenetile pa so ženske (12 točk). Poljaki so močnr, Poljakinje pa zelo šibke (nobene točke!). Le Sovjetska zveza sc stalno drži v ospredju tako pri meških (15 točk) kot pri ženskah (5 točk).
Razočarali so Italijani (2 točki pri moških in 1 pri ženskah); nekateri so več pričakovali od Francozov (12 točk pri moških in 0,5 točke pri ženskah). Presenetljiv uspeh je dosegla Avstrija, ki je tako peta država v sabljaškem svetu.
kakor podpreti, potem bodo ti cilji prej ali slej doseženi.
Te dni se v Trstu mnogo govori o proseški nogometni ekipi Primorje, kateri so določeni italijanski klubi napovedali bojkot, tako da se prvenstvo >diletantov II. kategorije šc ni začelo. Kaj menite o tej zadevi?
Da jc silna! Srbi pravijo: »Sto sc babi htilo, to1 sc babi snilo!« Očitno je, da prizadeti italijanski klubi v Trstu (z izjemo barkovljans'kega Liber-las) vidijo v Primorju to, kar hočejo videti, in ne to, kar to društvo je. Poznam proseške fante in vem, da so hoteli z ustanovitvijo Primorja narediti vse prej, kot pa zganjati kakršen koli nacionalizem. Zahotelo se jim je žoge, obnovili so svoje 40 let staro društvo in se prijavili pri FIGC. Slednja jih je regularno sprejela, s tem pa je sprožila neupravičen, nešportni in sploh za leto 1963 nerazumliivi bojkot italijanskih klubov. Kljub temu, da je formalna pa tudi moralna pravica v bistvu povsem na strani Prosečanov, menim, da bi morali obe strani poiskati nekak kompromis, s katerim bi omogočili, da tudi tržaški nogomet ostane samo to, kar bi moral biti: šport. Povsem togo zadržanje ene ali druge strani bi bilo morda v tem primeru neumestno. In zdi se mi, da so Prosečani v tej smeri naredili v zadnjih dneh žc nekaj korakov in so dali nekaj koncesij in pogojev za ureditev spora, kar samo pokaže na njihovo zrelost in pravilno gledanje na neljubi spor. .lasno pa je nekaj: tudi za proseške nogometaše in z njimi za vse člane naše manjšine je glede teg*a vprašanja neka meja v popuščanju, preko katere ni mogoče iti. To morajo vedeti tudi naši drugorodni meščani. Drugo vprašanje pa je, kje. je ta meja. Določiti jo je težko, toda prepričan sem, da so se ji Prosečani že zelo približali in ne bodo stopili prekc; nje. Niti za en sam korak.
Kakšni pa so odnosi Sz Bor s sorodnimi italijanskimi organizacijami?
Dobri in od primera (Jo primera celo zelo dobri, Ponekod se sicer'led še ni.odtajal povsem, vendar sc taja. In ker sc Boru ne mudi, potrpežljivo ča-
i >'	J
Pomislimo samo na vse, kar je bilo izmišljeno,
da bi ljudje lahko vnaprej zvedeli za svojo prihodnost. Naj-starejš* je astrologija. Preteklo je že na tisoče let, toda verovanje v vpliv zvezd ua našo prihodnost je še vedno živo. Nekateri hočejo poznati prihodnost s pomočjo igralnih kart,' drugi z razlaganjem črt na roki, tretji z razlaganjem sanj itd. Nešteto jc še drugih takih načinov.
Neko devetnajsto dekle je na primer šlo k vc-deževavki, katera ji je prerokovala, da se bo omožila šele pri tridesetih letih. Seveda je to enajstletno čakanje zelo dolgo in je njeno edino upanje sedaj to, da se je morda vedeževavka zmotila ali pa da je njen način spoznavanja prihodnosti samo izmišljotina. Dekle se bo verjetno omožilo mnogo prej in se bo potem smejalo \edeževavki.
Toda tudi najmanjše vedeževanje, ki bi se moralo kmalu uresničiti, lahko zmede osebo, ki je količkaj občutljiva. »Ta teden boste prejeli pismo,« je rekla neka vedeževavka. Vsi prejemamo od časa do časa kako pismo, toda če že prej vemo, da ga bomo prejele, se bomo samo mučile z raznimi vprašanji. Čigavo bo? Kaj nam prinaša? Morda slabe vesti? Pismo lahko potem res pride, pisala pa nam ga je morda teta, ki nas prosi za kako uslugo. Tako smo brez potnsbe preživele ves teden v nestrpnem pričakovanju pisma, ki nas je razočaralo.
Mislim, da je v življenju nekaj važnejšega kot predvidevanje prihodnosti. Koristnejše je, pripravljati si svojo prihodnost in skrbeti, da bo čim srečnejša. Morda, se bo katera izmed bravk gotovo vprašala. »Kako pa naj si pripravljamo prihodnost?« Vsi si hote ali nehote danes pripravljamo bodočnost. Kdor drvi po nevarni pbti ž brzino. 100 km na uro, slabo skrbi za svojo prihodnost, ker
ka. Na splošno pa lahko rečem, da se je Združenje že dodobra vključilo kot enakopravni član v veliko tržaško športno družino in brani športni ugled našega mesta in dežele prav tako zagrizeno in predano kot katerokoli drugo tržaško društvo.
Vrnimo sc k vprašanju, ki je še najbolj aktualno. Ste dobili zadovoljivo število prijav za sodelovanje pri tekmah v okviru športnega ledna?
Mislim, da če. sc v naših pogojih in razmerah prijavi 350 mladih ljudi za športne tekme, lahko la pojav označim kot zadovoljiv.
Predvidevate torej živahen potek tekem in nastopov ter pričakujete tudi dobre uspehe?
Če bo obveljala tradicija, vsekakor.
Kako pa je z nagradami?
Posamezne in ekipne zmagovavce nagradimo z diplomami, društva pa s pokali, ki so jih velikodušno prispevale razne ustanove, društva, podjetja itd. Sicer pa so glavne nagrade za tekmovavce dobre uvrstitve, za organizatorje pa zadovoljstvo nastopajočih. Če bomo pri vsem tem videli še lepe .športne borbe, potem bodo prišli do nagrade tudi — gledavci.	_______
Atletom želimo najboljše uspehe in hkrati vabimo slovenske ljubitelje 'športa, naj s svojo prisotnostjo na tekmah nagradijo naše atlete in ekipe.
—0—
Angleška nogometna reprezentanca je v sredo premagala v Londonu Reprezentanco ostalega sve-!a z 2:1. Prvi polčas se je Zaključil neodločeno (0:0). Anglija je nastopila v naslednji postavi: Banks; Armfield, VVilson; Milne, Norman, Moore; Paine, Greaves, Smith, Eastham, Charltom. Za reprezentanco ostalega sveta so igrali: Jašin (Sov. zveza); Djalma Santos '(Brazilija), Schnellinger (Nemčija); Pluskal. Popluhar, Masopust (vsi trije iz Češkoslovaške); Kopa (Francija), Law (Škotska), Di Stefano (Španija), Eusebio (Portugalska), Gen-to (Španija). V drugem polčasu so nastopili še vratar šoškič (Jugoslavija), desni branivec Eyza-guire (Čile), levi krilec Baxter (Škotska), leva zveza Puskas (Španija). Gole so zabili: Paine (Anglija), Law (Škotska) in Greaves (Anglija).
S lo lekmo, ki jo je gledalo 100 lisoč oseb, so proslavili 100-letnico obstoja angleške nogometne zveže (Football Association).
lahko konča v bolnišnici. Če nekdo študira ure in tire zato, da diplomira, si na tak način pripravlja boljšo prihodnost, ker bo lahko imel boljšo službo, dosegel uspehe in morda postal neodvisen od drugih.
De k Le, ki brez premisleka sprejme povabilo ne-znanej, naj stopi v njegov avto, si morda pripravlja usodno prihodnost, čeprav se tega trenutno ne zaveda,
, Vse, kar danes napravimo, ima julri svoje posledice. Če danes nekaj zgrešimo, bomo morale jutri to popraviti, če pa se nam danes posreči napraviti nekaj dobrega, bomo jutri vesele.
Bodočnosti pa si ne kujemo samo v mladosti, z učenjem, ampak v katerih koli letih.
V	velikih in majhnih stvareh si torej sami pripravljamo svojo prihodnost. Nekatere pravijo, da igrajo pri tem glavno vlogo: sreča, naključje in usoda. Seveda, nihče izmed nas si ne more do potankosti zgradili svoje prihodnosti. Nekdo, ki n. pr. študira za inženirja, ne bo mogel točno vedeti, ali bo dosegel s tem uspeh. Vendar ima zadoščenje, da	se	je vsaj	zanj trucRl.	Nesreča mu
namreč lahko	pokvari načrte, čeprav	so bili ti na-
črti dobri.
Nekatere, zelo računajo na srečo ali dobro naključje, vendar to ni dobro, ker življenje ni sreč-kanje.
Nekatere pravijo, da se ne splača pošteno živeti, ker vidijo, kako se druga dekleta, ki niso bila poštena, dobro poročijo. Usoda jc lahko naklonjena tudi kaki nepošteni ženski, toda zavedati se moramo, da jc to le izjema.
Prihodnost	je	v večini	primerov v	naših rokah;
iini smo tisti,	ki	si jo v	veliki meri	pripravljamo.
Sc vedno namreč drži stari pregovor: »vsak je svoje sreče kovač!«
Ondina
=ŽENA IN DOM
NAŠA PRIHODNOST
Za
nase
naj mlajše
Piše
WALDEMAR B O N S E L S
Čebelica Maia
ta
Riše MIKI MUSTER
*
&
91.	Maja je komaj prevpila jadikovanje prevrnjenega hrošča. »Počakajle malo,« mu je klicala, »poskušala vam bom pomagati! Niko, ne vpijte vendar tako glasno in poslušatje me! Ali bi si mogli pomagati, če pripognem travico, da boste dosegli njen konček?« Čeprav je Maja na vso moč napenjala grlo, je Niko v svojem smrtnem strahu ni slišal.
u?
$
M
k
94.	Sončna luč in toplota pa Maji nista pregnali spomina na deževno jutro. Zato je sklenila, da si bo čimprej uredila varno zavetje, svoj domek. — Dvignila se je nad travnik in se ozrla za primernim kotičkom. Poletela je k skupini dreves onkraj travnika in izbirala pravo drevo zase, tako, ki bi imelo majhno, a zanjo dovolj veliko duplino.
92.	Zato je Maja kljub dežju zletela iz zvončnice in sedla na tenko travno bilko, ki je rasla nedaleč od Nika. Obesila se je na njen vršič in veselo zavrisnila, ko je videla, da se je pod njeno težo travica pripognila prav čez telo brcajočega hrošča. »Primite se!« je zavpila. Niko je. otipal travico nad svojim obrazom in se je oprijel z rokami in nogami.
m
Hli1
95.	Kmalu je našla primerno drevo z duplino, ki ji bo nudila varno in suho zavetje. Zadovoljno jc ugotovila, da sonce ves dan obseva vhod in da je duplina topla. Ves dan se je ukvarjala z urejevanjem svojega novega doma. Naslednji dan jc začela zbirati majhno zalogo medu, ki ga je shranila čisto zadaj v špranjici, kjer je bilo temno in hladno.
93.	Počasi sc jc vlekel ob bilki, da je prispel do korenine, kjer je bila travica močnejša in debe lejša. Tam se je spravil pokonci. Globoko se Je oddahnil. »To je bilo hudo! Ce ne bi ohranil pdj sebnosti duha, bi gotovo umrl!« se je pohvali' in brez zahvale, brez pozdrava odkorakal daljo-Maja si tega ni gnala k srcu. Dež je prenehal in sonce jc zasijalo.
if,
1
i
96.	Ko jc tretji dan zadovoljno pobrenčavala okroS svojega drevesa, je videla, da njeno zavetje vendarle še ni tako varno, kot si je bila mislila-Vhodna odprtina je bila prevelika, že od daleč )° jc bilo mogoče ugledati. Da ne bi v njen domeh vdirali vsiljivci, je Maja vhod oblepila z voskom-da nobena žival, večja od nje ne bi mogla vstopiti .
97.	Ko je Maja tako poskrbela za zavetje v hladnih nočeh in deževnih dneh, se je vsa vesela prepustila novim dogodivščinam, ki so jo pričakovale na njenih vsakodnevnih izletih. Čudovito poletno jutro jo je nekega dne izvabilo daleč od njenega drevesa. Kajti iz dneva v dan je v njej vstajala večja želja, da bi srečala in spoznala ljudi.
98.	»Danes jih bom videla!« si jc. prigovarjala med letenjem. »Tako lep dan jo in tudi ljudje sc bodo prišli na prosto veselit sonca in toplote!« Toda preden se ji je želja izpolnila, sc je čebelica utrudila. Spustila se je na pisano trato, kjer so jo vabili živordeči makovi cvetovi. Ko si jc vzela kapljico medu, je hotela pofeteti naprej.
99.	Todaj je ugledala na bližnji travici kaj čudne prikazen. Kar prestrašila se jc, kajti še predstavljala si ni, da žive na svetu tudi take čudne, njr' šavo zelene pošasti. Toda čudna žival je vzbudim v njej tolikšno zanimanje, da je obsedela kot P11' kovana in se zagledala v dolgonogo tujko s čudno izbočenim čelom in neznatnimi, tenkimi krilci-