M n.v.
5
111
Poglejte na številke pole« naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev "V Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
Ke—tend m Sec^od Ctmw Miter SeyKmber »th. 1»4« al U» Tort Office U Nwr lark. N. F« under Art ot CMgmi »f MmtA 3rd, 18».

_____^mfl
▼KČ KOT	, | |
HA DAN DOBIVATI ((|
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI MABAYN06T M i l BVOJ DOM (IitimM MIN* ' HMJ ta pr—Iktt).	, i(
:: Citijtc^lnr Vu wmnM W < ><
,No. 230 — Stev. 230
new york, tuesday, november 25, 1941 — torek, 25. novembra, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLDC
AMERIKA ZASEDLA GUIANO
NIZOZEMSKA KOLONIJA V J U2NI AMERIKI JE POSTAVLJENA POD VARSTVO AMERIŠKE VOJSKE.—VA2NA LEŽIŠČA BAVK-SITA SE NAHAJAJO V TEM KRAJU. — Južna obrambna točka.
Obnovljena produkcija v majnah
Včeraj je bilo v Boli hiši v AVashingtonu naznanjeno, da so Združene države j>oslale v holandsko Guiano svoje vojaštvo. Guiana &e nahaja na severnem koncu Južne Amerike med Venezuelo in BrazHijo.
Poročilo iz RLo de .Janeiro v Braziliji pravi, da so ameriški vojaki na Guiani r^izobesi-li ameriško zastavo včeraj ob 1.15 .poi>okino.
Brazilska vlada je kmalu zatem naznanila, da bo njeno vojaštvo skupno z ameriškim in holandskuu vojaštvom sodelovalo pri obrambi Guiane.
Obenem pa bo tudi Brazilija postavila močno vojaško stražo ob Francoski Guiani, malo nižje proti jugu. Naznanilo iz Bele hiše pravi, da bo ameriško vojaštvo ostalo v Guiani, dokler bo obstojala vojna nujnost.
Uradno je Ibilo naznanjeno, da je bilo poslano ameriško vojaštvo v Guiano, da varuje pridelovanje bavksita, ki je neobhodno potrdben pri izdelovanju aluminija. Ker pa so Z '-	države naklonile po
lend-ita -p posftavi svojo pomoč Svobodni Fpjnciji, je ja-*no, da ilso več v prijateljskih odnosa jih z vlado v Vichvju, dasi diii omatski odnošaji še niso bili prekinjeni.
Le nekaj dni zatem, ko je prišla vest, da; je bil general Max i me Weygaud odstavljen kot pro-konzul in vrhovni poveljnik francoske armade v A-friki, je v popolnem sporazumu med was'hingtonsko in ho-latidsko vlado v Ijondonu bilo ]K>sIano ameriško vojaštvo v Guiano.
Guiana, je zelo prikladna o-brambna postojanka proti kakemu napadu iz Da'karja v Zapadni Afriki. S tem pa je tudi zaključena ameriška o-brambna črta, ki seže od *Se-vernega ledenega morja pa skoro do ekvatorja.
Senator Tom Con nail v, predsednik senatnega o<ilx>ra za vna'njo zadeve, je i»o naznanilu iz Bele hiše rekel: Po mojem mnenju bomo morali zasesti tudi Martinique (otok v
PO KONVENCIJI INDUSTRJAL. KONGRESA
Pred zaključkom so delegati še nastopili proti delavski oblasti in proti uradnikom justičnega deparmenta. — Murray je dal Rooseveltu pismeno zagotovilo.
V soboto zvečer je Congress of Industrial Organizations (CIO) zaključil v Detroitu, Mich., svojo letno konvencijo.
Preti zaključkom so delega-Cv še v posejbnLh resolucijah o'rodili poslovanje Narodnega odbora za delavske odnošaje ter poizvedovalno službo ju-stičnega departmental, glede katere trdijo, da se bo iiolago-ma razvila v pravi nemški ''Gestapo.''
Po zaključku konvencije je bik) objavljeno pismo, ki ga je pisal predsednik CIO, Philip (Murray, predsedniku Rooseveltu ter mu v njem zatrdii:
— Vse članstvo CIO je pripravljeno .sodelovati v produkcijski bitki, čije svrha je, poraziti nacijske sile.
Vladi irr industriji nudimo vsa naša sre<lstva za pos-
pešenje obrambnega programa, da ho čimprej zgrajen -vel na temelju gospodarske varnosti ter politične in verske Obode.
resoluciji, naperjeni proti poizvedovalni službi jusiične-i;a dcpartmenta, je rečeno med drugim:
— V tej deželi ic trp'uio nobene jiolitične policije ter odločno protestiramo pioti FBI (Federal Bureau >t Investigation) ako o: ponovno lskušal zatirati kak.-ne delavsko organizacijo.
Glede Narodnega odi ora za delavske od noša je je CiO mne nja, da v mnogih .iučnji.i za-I>oste»vija CIO in tla je pi edinost drugim tlelttovshtt« urbanizacijam.
Zdi se, da sta obe stranki zadovoljni, da bo o zadevi closed šopa razpravljal poseben odbor. Vse ovire so že vsaj začasno odstranjene.
Francoski Za pa« 1 ni Indiji) in Francosko Guiano, ako se bo vlada v Vieiivju še dalje i>oko-rila nemškemu vplivu."
Brazilija zadovoljna z zasedbo
Poročilo iz Rio de Janeiro, glavnega mesta Brazilije, naznanja, da je 'brazil-ska vlada zelo zadovol jna s tem, da je a-meriško vojaštvo zasedlo ho-'andsko kolonijo Guiano v Južni Ameriki. Obenem pa je Brazilija tudi ojačila svoje straže ob Guiani.
Guiana Hila kupljena z New Yorkom
Guiana je .bila nekdaj tolike važnosti kot otok Manhattan, na katerem stoji današnji New Vork. Leta l (>67 je Holamlska dobita od Anglije Guiano v zameno za svojo kolonijo New Amesterdaan, ki jei (»ozneje dobil ime New Vork.
New Vork je bil pozneje angleški nad 100 lot, ko je po re-voluerjonurni vojni pripadel Združenim državam.
V Guiani so lansko leto pridelali (il 5,434 ine^erskih ton banks i to ve rude, po novih metodah pa je bo mogoče pridelati letos miljon ton.
Prvi rudnik so pričeli obratovati leta 1923 in sicer je last Aluminum Company of America, ki je znana i>od imenom Alcoa.
Admiral Horthy zbolel
V Londonu >o ujeli poročilo budimpeštauske rudio-postaje, tla je admiral Nikolaus von Hortliy, ki iyza zadnje svetovne vojne vodi madžarske <lr-žavne pos'Ie. nevarno zl>olel. Admiral Hortfliv je star 73
let.
Komu greje madžarski prestol, če ga sploh komu greje, ni mogoče dognati.
Po premogovnih okrožjih je zavladalo veliko veselje, ker se je John L. Lewis zadovoljil s predlogom predsednika Roo-sevelta, naj razpravlja, o zade-vi closer i shopa j »oseben odbor, sestoje«' iz treh članov.
Majnc, ki imajo navado tudi ob nedeljadi obratovati, so že v nedeljo obnovile svojo produkcijo, dočim so jim <istale sledile v {>onedeljek.
Pno t no je bilo |K>klicanili na št r;ijk■*"».'{ tisoč premogarjev, zaposlenih v majnah jeklarskih družb, njim se je .pa kir.alu pridružilo še več tisoč kopačev mehkega premoga v neodvisnih majnah.
V odlx»r. ki bo končno rešil sporno zadevo, je imenoval predsednik Roosevelt zveznega delavskega .posredovalca dr. Johna R. Steelmaua, kot zastopnika premogarjev Johna L. L jewisa, kot zastopnika jeklarskih družb pa Benjamina Fairlessa.
~Fo vseh majAei^fltili naseljih je bilo slišati take ifi sliene izraze : — Veseli smo, da je stavka končana. Prepričani smo, ua l)o [»osredovabii o<lbor raz-sodil v naš prid.
Ako bo uveljavljen v premogovnikih closed »op, se bodo morali jh> preteku gotovega časa vsi neunijski majnerji pridružiti uniji, če ne, Ixxio i»a ksgtdbiK delo. V splošnem so
majnerji v "captive'1 majnaih že devetdeset odstotno organizirani.
Jeklarske uruafoe so bile že v veliki zadregi. Ker so glede premoga odvisne izključno le od svojih inajn, si niso nabavile prevelikih z^log, misleč, da lahko sproti dob«1 toliko premoga, kolikor ga i»otrebujejo.
Mnogo jeklarn je že zmanjšalo produkcijo za celili dvajset odstotkov, in če bi stavka še nekaj časa trajala* bi sploh morale zapreti vrata.
Tudi zdaj, jk> končani stavki, ne bo obrat takoj stoodstotno obnovljen, kajti v ta namen je tre<bn precejšnjih 'množin premoga.
Se v večji zadregi je bila pa vlada, ker se je pojavil vsled zmanjšane produkcije jekla za-stoj v narodnem obrambnem programu.
Ladjedelnice in nekatere muhtčijske tovarne bi morale že tekom tega tedna zmanjšati produkcijo, kajti jekla ni mo-goče nadomestiti z nobeno dru-go tvarino.
Pre<lse<lni kn je ameriška javnost hvaležna, ker ni poslal v premogovnike vojaštva, če tudi so ga. zastopniki jeklarskih družb silili, naj to stori, češ, tla ni nobenega drugega izhoda iz zagate.
Boji za Moskvo vedno hujši
PROUCAVANJE POMORSKIH OPERACIJ N A ATLANTIKU
Admiral H. E. Kinuned (sredi), vrhovni poveljnik ameriškega brodovja na Atlantiku se posvetuje s svojima pomočnikoma kapitanoma W. S. Delanvjem (levo) in W. Smi-fcboin v mornariškem uradu v Washingtonu o kretanju bojniii iadij na Atlantiku.
Zadnja: dva dneva Nemci z vedno večjo silo napadajo u-trdbe, ki branijo Moskvo in njihov železni obroč se vedno bolj krči. Kalinina Nemci sicer niso mogli zavzeti, zato pa so ga obšli na jugu ter zavzeli Ivi in in slednjič tudi Solnečnogorsk, ki se naihaja saano 31 milj se-verozapadno oil Moskw. Pri Tuli, južno oil Moskve pa je ostala bojna črta ista.
Rusi imajo sedaj isto nalogo, kot v oktobru, ko se je pričela nemška ofenziva: proti Moskvi, namreč zadrževati Nemce čim dalje mogoče in slednjič njihovo ofenzivo vstaviti. Nemci imajo pred Moskvo skoro polovico svoje armade, ki se nahaja na ruski fronti.
Pri Tuli poveljuje štirim tančnim in dvema motoriziranima divizijama ter petim in-famterijskini rjivizijam general Heiirz Guderian, ki bo olbenem najbrže tmli skušal prodreti j do važnega železniškega, križišča Rvazana, ju,irovzhodno od Moskve.
Na severu v okolici Klina in Voloholainska pa skuša 17 nem škili divizij v.pognitijb^J,-o črto generala Gregorija K. Žu-kova, ki brani Moskvo od se-verozapada. Drugi nemški ar-madni kor pa pritiska pri Mo-žaiskif, kjer so se Rusi nekoliko umaknrli.
Nemci pri vsaki novi ofenzivi pošljejo v (boj veliko število strojev in vojaštva in še pose3> no pred Moskvo. Nemci sicer napredujejo, toda mnogo po-
časneje kot doslej. Sneženih zaunetov okoli Moskve ni čev in tla so zamrznjena, ter pripravna za tanke. Toda ruska artilerija prekaša nemško in odbija nemške taaike.
Nemci imajo le nui'lo zavetja [»roti strahovitemu ognju ruske artilerije, in imajo vsled tega velikanske izgube, kar Ruse navdaja z upanjem, ua bodo Nemci izgubili toiiko vojnega im«ter jnla, da; bodo slednjič pri mor an i vstaviti ofenzivo.
Tudi na južni fronti se bije-jo zelo vroči boji in še zlasti v okolici Rostova. Rusi vprizar-jajo močne protinapade okoii Moskve in Rostova, da oslabe pritisk nas Obe mesti.
Največja nevarnost pa preti 'Moskvi od Ivlina, kjer so Nemci na nekem kraju »prebili rusko črto.
VOJNA V LIBIJI
Angleži še vedno prodirajo v Libiji in so včeraj zavzeli Gambut, ki je zelo važno pristanišče. katerega so se Nem-•i in Italjani dolgo posluževali za zalaganje svojih armad v Afriki. V Miži ni Rezcgha je še veil no v teku velikanska bitka med tanki.
Angleži so že prodrli v Libijo L(X) milj ter je očitno njihov namen dosj>eti do Benghazi ja ob zaliivu Sidra.
Tudi. angleška garnizija, ki je zaprta v Tdhruku, je izvedla iz mesta več napadov in je od .-obote napredovala za nekaj milj.
Preprečena stavka telefoniistov
John R. Steelnian, načelnik ameriške jtoKredovalne službe je izjavil, da je bila .preprečena stavka 15 tisoč telefonistov, zaposlenih v "longdistance" službi. Vsled stavke bi bilo res-
BATISTOVA NAPOVED
Na velikem trgu pred predsedniško palačo v Havani, Kuba, se je «bnaIo v nedeljo nad sedemdeset tisoč delavcev.
Glavni govornik je bil predse« Inik republike Ku/be, Ful-geneio Batista. Dejal je, da bodo (Združene države že prihodnjo pomlad zapletene v vojno ter dostavil: — Ako bo Severna Amerika napovedala Nemčiji in Italiji vojno, bo Kuba prva, ki se bo borila ob njeni strani.
Namen <lelavs*ke skujjščine je bil, odobriti najnovejšo vladno odredbo, po kateri so bile vsem delavcem v republiki zvišane plače.
Dosti bolj kot o delavskih zadevah je razpravljal Batista o političnem položaju. — ..Slehernemu je znano, — je dejal, — da Združene države niso dovolj pripravljene na vojno. Toda vsi zatirani vedo, — je dostavil, — da bodo Ame-rikanci, ako jim bo manjkalo orožja, z golimi rokami branili svojo svobodo.
—	Amerika pomaga Angliji in Rusiji kolikor ji je pač mogoče. Amerika doslej še ni poslala nobenega vojaka v Evropo, toda .{»oslala. ji<h bo, če bo svoboda Evrope odvisna od navzočnosti ameriškega vojaštva.
—	Če bomo v teh resnih ča-{sih brezbrižni, bomo s tem pokazali, da nismo možje. Kuba
no prizadetih dvainštirideset
ferJ:i®.de&Sabr«i'togastva
in zakladov. Toda vse, kar i-tnamo, bomo z veseljem položili na žrtvenik svobode ter žrtvovali za tiste možje, ki u-mirajo za svobodo. Kuba čaka povelja vodilnega naroda v Ameriki—Združenih držav.
Francoski Kanadčani v Angliji
V nedeljo je <bi»lo pri maši v Westminster katedrali v Londonu l.'JOO frawosko-kanad-.-kili vojakov. Kot zsustopnik kardinala Hinsleva je maševal-pbmožni škof Edward Meyers, ki jim je pozneje rekel, da. je Anglija ponosna na svoje francoske Kanadčane.
Vojaki so doma iz (.Juebeca, Ontarija in New Brunswicka. Po maši^ so uprizorili pred cerkvijo parado, ki si jo je o-gladalo več višjiii častnikov.
„šati dehivcem letno plačo za tri
milijone dolarjev, s čimer so bili slednjič zadovoljni. V svr-■ho nadaljnili pogajanj sta bila imenovana dva odbora.
Stavko je nameravala tpro-■ulasiti neodvisni«, Fetleratiou of Long Lines Telephone Workers proti American Telephone and Telegrafi Communication sistemu.
Koinpanija se je dolgo najodločneje protivila delavskim zahtevam, slednjič se je pa premislila, zavedajoč se pogubnih ,l>osledic take stavke.
Ko je Batista oinenil Rusijo, so mu začeli navzoči navdušeno ploskati. Med kubanskimi delavci je namreč dosti komunistov.
Manj zločinov v newyor«ki državi
Iz AlbauV, glavnega mesta newyorske države, poročajo, da se je število zločinov in prestopkov sicer j>ovečalo za deset odstotkov, dočrm je šte-viilo težkih zločinov meseca
septembra za |H>t odstotkov nazadovalo.
I .a nskesa septembra je i»ilo naprimer v državi 86 umorov, dočim je letošnjega septembra padlo to število na 28. Precej je nazadovalo tudi število po-žisrov.
Papež bo govoril po radio
Papež Pij XI. ^e je odločil, da bo za božične {vraznvke go-voril po radio in bo tpozval držaivuike, da se naj leta 1942 poslužijo vsake priložnosti, da sklenejo mir.
Papež bo pozval ministrske predsednike držav .po vsem svetu, da naj skrbno pazijo na vsako najmanjšo (priložnost, ki bi kazala, <la bi bilo mogoče doseči mir na zemlji.
Papež bo 24. decembra opoi-<liie govoril ,po vatikanskem ra<lio, ki bo zvezan z vsemi radijskimi postajami sveta.
ŽELEZNIČARJI SE SE VEDNO POGAJAJO
Gotovi washingtonski krogi so trdno prepričani, da napovedana stavka železničarjev ne bo izbruhnila. — Podrobnosti niso znane.
Za« topn i ki -železuiča r&>ki>h bratovščin in železniških družb ki se pogajajo glede povišanja plač železničarjem, so imeli v ■;*»nedeljek ločena posvetovanja. O čem so sklepali, oziroma, kaj so sklenili, se ni moglo (loguat i.
Predsednikova komisija je železničarjem premalo obi jmbi-la. a vam reč samo sedem in pol odstotka, dočim so zahtevali trideset odstotno povišanje.
Jasno je, <ia s svojimi zahtevami železničarji i>e iborlo prodrli, četudi se (poslužijo zadnjega sredstva — štrajka, vse-kakor bodo pa dobili več kot ji<m je iponudila predsednikova komisija.
Stavka ima izbruhniti dne 7. decembra. Takrat bo namreč poteklo šestdeset dni izza časa, ko je bila napovedana. Ta rok je postavno določen.
Nevarnost stavke je sicer velika, toda nierodajni krogi v ^ ashingtouu so prepričani, da bo v zadnjem hiipu preprečena.
Vlada fibo namreč storila vse, kar je v njeni moči, da bodo železnice nemoteno obratovale, kajti to je največje važnosti za narodni obrambni program.
Par dni stavke bi n-mireč povzročilo strahovito ■>■ edo in nenadomestljivo izgiv o.
■OLA8 N A B O I* A" — New lor*
Tuesday, November 25, 1941
VSTANOTLJEN L. llll
GLAS NARODA"
(▼dies op ran people)
I*ubllBlle*1 6» fltoTWl« Pnbliafelng Cmmpmnj, (A Corporation 8afcsot. President; J. Lapaba, See. — Place of bnslnesa of tfa* MrpoMtion »ud sddrcssw of ibuve officers: »6 WEST 18th 8TB1IT, NEW rORK. N. T.
48th Year
"Gist Nsrods" la l«soed every daj except Saturdays. Sunday« and BoUdaja
SuiMcrlptiot Keirlj W —. Advertisement on Agreement.
Za relo :eu> relja 11« ■■ Ameriko la Kanado SB.—; >n pol leta f3.~ f f aa ®etrt !<*a |1M. - tta New York m otslo leto »7.— : »a pol leta <8 8U. Za lnieuiftvo am celo leto |7.—;ss pol leta |3.{J0. *
~«»las Naroda ' lahaji ▼mki dan lavsemil sobot. nedelj ln prssnlkov.
NMtOll V" ti«
f(
H EST ISth CHali
STREET, NEW m 1—ItAt
1'OKk, ti. I.
Borba
za Svobddo
J TO.) — "Ne\v<Yoik -HeraM Tribune" z dno 14. ncuv. priob-čuje peanesnjben članek Andre Visona, znanega mednarodnega časnikarja in poznavalcu razmer na Balkanu, ki pod naslovom "Serbia's Figbt for Freedom" piše:
4 * Najbolj opfoiv:t-na I Kil l »a iia Hitlerjevi "tretji fronti" na jCiiti luporov »se širi v Jugoslaviji. To jo ohiuppaci' borba svobodoljubnih ljudi, ki s«?, ve-prav premagani, nočejo predati. Italijanom ni inno^o dotte-
STAVKA V NEODVISNIH PREMOGOVNIKIH
Ne oziraje se na vlado, lia narouni obramftnii program na javno mnenje, je John L. Lewis, predsednik United
tetlajo. kak&uo tajnost,.stopal fia čelo niladi Ko«ta Pe-
&nnae, ki je prihodnje leto postal med drugimi njihov -voditelj in ki je še danes četniški Vojvoda.
Ndka srbska casnikarica nie ;fe leta 1936 odvedla v beograjsko bivali«« Koiste Peeanea, v pritlično hišo z belim ometom v pusti nlici. Njegova lepo počesani;* brada, n okel a j črna, in njtigova ku/Tmia iz oweevinc- s ^tnJafeiin znakom — mrtva-
SLOVENCI!
NAJBOLJ P0P0LXA fcALOGA SLOVENSKIH« FOTOGRAFSKIH PLOŠČ DOBITE PRI
JOHN MARSICH, Inc. 463 WEST 42nd STREET NEW YORK, N. Y.
"Močno srbstvo je jankstvo za mor.no Jugoslavijo" Va?ič je ognjevit srbski narodnjak, či-
Peter
O LOVU IN LOVCIH
Lovski predpisi .so v Ameriki zelo natančni in so v %'saki
državi drugačni. V tej državi smeš napiimer
(govor nm zakrivate rfjegovo ognjevitot>t. Zelo je bii» priljubljen med mladim srbskim .raaaninieitK om; a- cfigjstvo. -da je sko glavo in preki^.aniimi kos- |p0Ktal četniški vodi, daje sta-
gar olikano vedenje in bhura . v. }ej <irzav7 S rmvArbtn	streljati v gotovem času zajce
ga. JNeme,i «) pa pnw zapo-jtema, ste postali sivi. N^o- r0fW borbenemu duha te na-,ni: :bl	.	[}? ve oei pa. Oči «®e kalkov oglje, rod^e organizacije novo, ra-
^ta.5o. ki se bolj m bol, siru! bo obdržale mladostni žar na- znnmmo barvo. ' Verjetno je Vendar t. premefcno poiskusu- vzlfo njegovim G5. letom. Pri-i Vasi« človek, ki lahko-z novo jo iK)ibo Srhov za svolK>do|ipovedoval mi je sijajne zgod- sknpno ideologijo zbliža dija-fcprevret-i v br»to?noril.*ko ver-jbe o ti*tili juifc-^kili dneh. ko 5,lvo ;T1 k1H(.te .	.
vojno. Zanesljivo veštilje za Veliko noe L 1905 dvig-meeejo aa lost no svetlobo na k r-1 nil vstajo proti Turkom blizu wave dogodke v Bosni, jngor>lo-! jcfoopljn in ko je v septembru vansk, yxJcrajini, kjer *ta dra 1916, ko je s franeoskirn leta-
Mine Workers, pokiiea-ina ^^^eni^ViVaiolm^Ta- T^nZ ^	P1«^« ^^ ^jil^a
nih "caiPtire" Dft.noeoviiikov. Ti i.renSnviAi .mM]n,innn ^^^ prrbbzno is- ln se s padalom spustil za so-
tim številom J M atov.	Ivr»žni»kovo erto blizu Kopa*'-
'e?y>tive" premogovnikov. Ti premogoviuki produeirajo premog izključno le za jeklarske družbe in so tudi njihova last. ,
United Miue Workers, ne more nibee očitati, da stavijo krivične in neupravičene zalit eve.
Premogarji so devetdeset odstotno organizirani ter nočejo <k'lati o(b strani neorganiziranih delavcev, dočim jeklarski mogotci jxxl nobenim pogojem nočejo dovoliti v premo-go\*nikih closed
Jobn L. Jj^Nits je storil le s*\*ojo dolžnost, ker se je za-\zel zanje, "nikakor pa ni izbral za borbo prknemega čas>a
Ce bi živeta dežela v povsem norma bi tli razmerah ter bi fee premogarji pojavili s svojimi zahtevami, bi bil pretežni del javnega mnenja na njihovi strani.
In premogarjem l>i ne mogel nihoe ničesar očitati, če bi z oziroin na splošno draginjo skušali s pomočjo stavke iz-vojevati' višje plače.
V »tem slučaju pa ne gre ue za to in ne za ono. V Evropi divja vojna, ki se (bo razširila po vsem svetu, če ne l>o Hitler pravočasno ustavljen.
Dtačim ntci oborožujejo Pavelščevo vstaško sodrgo in jo liujokajo k mučenju in ubijanju Srbov, zlasti srbskega duhovni.štva, Italijani zalagajo Srbe z obranifbninfL sredstvi. Načrt obeh družabnikov je o-č i viden: upata, xln bodo Srbi in Hrvati v tej voini drug drugega iztrebili. Nadejata se. da vse večje število zločinov za Vedno ontanogočilo njihovo fikupno življenje. Vendhir se zdi, da se žrtvi te politike tega ^vedate; hrvatski tisk v Zagrebu, ki je pod neaiiiškim nadzct-stfvoiru uradno demanti-ra glasove, ki se širijo o tajnem zalaganju srbskih četnikov s strani Italijanov.
Jiaz v teh četnikili ne vidim samo svobodnjakov, ki se ob" upno borijo proti osrvojiteljn in njegovim -slamnatim možem. Srečeval sem jih in jih vzljubil. Srečeval sem jiii 1. 1936,
Združene države se pripravljajo na obrambo. Ta obramba vključuje tudi ameriške premogarje, ki stoje na križpotju: ali l>odo vbotloče še Lewisovi pristaši ali bodo Hitlerjevi sužnji
Drugič ]>a v tem slučaju ne gre za rztboljšanje življen-skega ]>oložaja, (pač pa za povsem pravno zadevo.
Z ozirom na vse to, je bil čas za stalvko zelo nesrečno	___.. _____,
izbran, in ni ni« čudnega, če se javno mnenje ne strinja z Le- j ko £em .potoval skozi Južno Sr-visovo odločitvijo.	'bijo, da obišeeru srednjeveške
Lewisu je predvsem zameriti, ker je proglasil stavko ob	** krasna središča
neprMnernem času ter je storil to precej tudi iz nasprotja, ki	111 niaI° CI'
ga goji napram predsedniku Združenih držav in njegovi vna-	^ 1 7aci 'p*
nji politiki.	Južna Srbija je četniška
L<-wisa sevedit ne more nihče prisiliti k odobravanju :d(*hm J?^' Tam dol^a
predsednikove vnanje politike. Kot vsak drugi ameriški dr-	J^aske borl>epro-
žavljaii, sme biti tudi Lewis takih ali takih političnih nazorov. I. ,	^ Netncein
iin Avstriicem. Prva beosrrai-
nrka.
1 Pokrajinske organizacije in njihove celice je zaprosil zame poriiOč in za sodelovanje. Sprejeli so nas bratsko, ti pri prosti ljudje, ki so njihove zunanje navadi- zakrivale bister razum m široko sree. Vzljubil w?ni te kmete, male trgovce, vaške u-čitelje in dubovnike. ki so bili presrečni, da se tuji časnikarji zanimajo za njihove cerkve. Ti ljudje, z resnim pogledom in ostrimi, od sonca ožganimi o-biazt so zame postali del srbske pokrajine, prav tako, kakor stoletni hrasti na pokopa-1 išču vel ičastnesja roma n«ko-
Ilrugi novi četniški voditelj je vojak po poklicu, I>Tagan Draga" Mihajlovič, 47-Ietni general)š(t;rlrni polkovnik, ki je za s\ojo hrabrost v balkanski in v prvi svetovni vojni, ko se je boril na solui**keni bojišču, dobil muoga vojaika odlikovanja . m slovo« enega od naj-fluliHlinefšili častnikov jugoslovanske vojske. Prod letom dni je služil v Ljubljani pri povelj-ništrvu mesta. Ko je nastala druga svetovna vojna, je po- ^ ostankov jugoslovanske voj-veljeval polku v Celju, kjer fike? ker je Neonici niso mogli jo med slovenskimi rodoljubi uničiti. Kmetje iz bližnjih va po«tal zelo priljubljen.	f* 30 pridružujejo malim četn
Oh vpoklicu v Jugoslaviji «kim oddelkom. K*pteraflt>ra I. 1939 je polkovmik j Utnige čete se borijo v za-Mibajlovič poslal vojne-mu mi-»pa<ini Srbiji, blizu Bosne. Vo-nistrs-tvu poročilo, v katnenjtistih polkov, ki so bili ob-ga je opozoril, dla nesq>aitiet (koljeni v Bosni, so našli zave-krajevnih politikov pomeni ne-1 tja v hribih in planinah nad varnost za uspešno izvedbo'P**'jo in Novim Pazarjem.. Srb-
vpdklica in z;i obrambno spo-
bizant-nskega samostana Viso-1 sobnost jn^cslovanske vo>ke. ki Dečani. kjer sta pokopaira General Titian Nedič, ki je sedaj na čelu srbske "hitikarskr
oče in mati Kosta Pečamca.
Bog ve v katerem- plaHin-skem zavetju zdaj Kosta skriva svoje bolečine in moje upe. Bog ve iz katere votline daje s prenosljivim radiom navodila wojini ljudem, ki dane« vodijo isto borbo, kakor pred 30. iefci. Stai-ec je zavit v tajinstvenost svoje samote. Drugi, mlajši voditelji — prvi pisatelj, drugi vojak, so prevzeli njegovo mesto. .
Ime pisatelja je Dragiša Va-*ič. Potdesetlet ni pisatelj, pi-
jsec knjig "1903", "Kamkter ijpravljenosti na vojno in ki so
zanjo odurovorne prejšnje oMa-
uprave," je bil tedaj vojni minister. Na zicornje opozorilo polkovnika MihajloviAt je odgovoril z ostrin ukorom.
Ko so sile osišča aprila meseca 1941 napadle Jugoslavijo je ifiihajlovič, ki mu je b ilo znano, da je jugoslovansko ]X)-veijstvo imelo v načrtu napad na Albanijo, poslal svoje čete v to »smer ne da bi čakal na navodila.
V žalostni ztriedi, ki je bila posledica jugoslovanske nepri
Na Milievčevi farmi so streljali v tarčo. Ko je bila aa. meni vrsfa, nkaže Mati ja r — Fantje, zdaj se* pa vsi lepo za tarčo, postavimo. Tistemu, ki bo za Zgago stal, ne garantiram življenja.
Dali so mi puško-v roko in res obstopili tarčo.
Moj ponos je bil užaljen, .in navdala me je svetai jeza. Taka sveta jeza, <ia mi niti za življenje svojega bližnjega ni bilo več mar. Pomeril tem.
—	Kam ciljaš f — se zarezi Matija.
—	Naravnost v tvoj trebuh, če hoče« vedeti, — jezno siknem skozi WeibLove čeka ne.
Ali mislite, da je s topil od tarče in se umaknil? J a, pa kaj še? Še bolj se je razvampaL pred menoj.
—	Niti kri se ne bo pokazala, — si mislim, — v mast -«e mu bo krogla zataknila, — in sprožim.
f e sem zadeli Seveda sem zadel. Ne sicer Matijevega trebuha. pač pa petnajst korakov bolj na desno — lonec rožmarina na hišnem porču.
—t Se eno »kroglo ima.s. — pravijo lovci, tiščeč se tarče»
—	Vem, — odvrnem in pomerim.
—	Kam misliš streljati.' — vpraša Matija za vsak slučaj.
—	Bom .pa še enkrat mi -porč, — mu pravim m re* po-ciljam v črepinjc. Takrat i>a, ko da bi mignil, je bil prostor
si lovci sem
To je ika žaloipra Jugo-illa sprožit ter sredi tarče v
in fazane, dočim -ti je v drugi državi -doi-oljeno medvedu podreti. hudo kazen'boš pa plačal, če istindan 'tudi ne<lolžnega za.jčka pohladiš.
V Tšplo<<nem so ipa meni ti predpisi knjiga s sedmerimi pečati, kajti v svojo veliko žalost -moram priznati, da nisem bil, nisem in da menda tudi nikdar ne bom lovec ter me je sram, ker sem v vsem svojem življenju držal puško dvakrat v rokah: prvič na Mihevčevi farmi v gornjem delu newyor-ške države, drugič pa na strelišču barbertoirskega lovskega klnl*a na Prijateljevem posestvu pri Rittman, Oihio.
.^ki begunci v tisočih prihajajo iz Bo?ne. kjer Paveličevi vsta-si -koFjejo STflje in se pridružujejo četni kom v borl>i za svo-1 okrog tarče prazen. Vsi bodo in za maščevanje.	so s*' zbraji na .porču, jaz
Klovanorv. ki se niso hoteli pokoriti, čeprav niso bili pri-
Nadaljevanje na 4. strani.
nih držav.
KURUSUJEVO POSLANSTVO
Srbiji 1. 1902. Ustanovil jo je bpograjski odvetnik dr. Milo-rad Godjevac. Četnwiko elflo-j vanje pa je prišlo do polnega I izraza, ko je leta 1903 skupina
, C-tl>	__T * • * n
Mogoče je vojna na vzhodni fronti Združenim držatvam .srbskih četnikov, da bi kakpr-
bližja kakor'na zapadni.
koli že omogočila prihod do-
Stafiače japonske vlade napram ameriški se spreminja p^^ ^
)ža i na fronti pri Moskvi in ob vho-	^^dzordzeviea, ^ztr^
kot se pač spreminja položaj na rronti pr du v Kavkaz. IMišljenje je pa.vedno isto, in nazori so nespremenjeni.
Da pridobi japonska vlada nekaj časa, je nedavno poslala v Washington posebnega odposlanca, ki je nedvomno predložil ameriški vladi nove predloge za "uravnavo." Za tako "uravnavo" namreč, kot si jo Japonska predstavlja in
želi.
I\o je odposlanec Kurusu konferiral z visokimi uradniki v zveznem glavnem mestu, so imeli japonski ministri v Tokio ognjevite govore o miru. Ta mir bi povsem lahko označili z izrazom "japonski niir."
—	Ta mir, — pravijo zemlje lačni japonski generali, ki se že štiri in pol leta bore na Kitajskem/^—« mora temeljiti ra pravičnosti.
—	K sreči, — je izjavil japonski vnanji minister Tojo, — je tudi Hitler prepričan o potrefoi svetovnega miru, zgrajenega na pravičnosti. Japonski bo vsledtega mogoče lotiti se s tem mogočnim zaveznikom velike naloge, čijc svrtia bo preprečiti nadaljno širjenje vojnega požara.
Značilno je, da japouski ministri tega ne govore z za-smehljivim glasom, pač pa povsem resno.
Z ozirom na to je ladiko sklepati, kakšen n^peii bo dosegel Kurusu v Washuigton.
bila Avstriji vdano rodbino O brenovič. -Litega leta je tajni organizaciji, ki so njeni člani prisegli, da rajši umro kakor

in v pr\ i sveto\Tii vojni boril kot rezervni častnik. Jz teli vojn se je vrnil z rero v potrebnost narodnega preporoda. V svojih zadnjih leposlovnih delih je postal nrke v rste srbski Hemingway. S svojim* prijateljem SJobodanom Jovanovi
(stL je pol-koA-nik Mibajlovič bil med redkimi častniki, ki so pokazali osebno pripravljenost. Njegova si jam a preteklost je bila porok za to.
Za duh in njegova pravljična hrabrost sta napravila Mahaj lov iča posebno pripravnega za neredne borbe v bosanskih s snegom pokritih
rem, sedanjim podpredsednik11! srb?^h' kom vlade generala Shnoviča v planma,:. izgnanstvu, rje v Beo^-aduL	poroeHa trdijo,
ustanovil Srbski Kulturni da * ^^t do s o tisoč Klub. Klubovo ireslo je bH0:	Pokrajim od Bosne
• I do bolgan^ce me.ie. Zdi se, da
2-----j je vzhodni del. ki se bori v pre-
1 delih okrog Zajcčara, Ni.^ in
ZAHVALA
Dolžnost me veže, da se naj-Ukreneje zahvaliva-n .jinim o-itrokom za presenečenje, ki so frtam ga naredili L*5. oktobra v Westline pri sinu Joe in njegovi ženi, . ki so nam naložJli mizo z dobrotami in pijačo v tpoča-st 33-letuice najinega zakonskega življenja. Hvala Roži in SteMi ITljan za peseni v dvorani, ki so nam v ča?st za-,pele: "Oez tri gore, čez tri idole." Hvala vsem mojim si-iiiovom in hčerki Mary za tako krasna darila. Torej še enkrat hvala vsem skupaj. Ob .priliki vam vrnemo.
John in Marv Bizjak. Kane, Pa„ J 1.2L1941*
Te dni smo razposlali opomine vsem rojakom, ki jim je naročnina zapadla dne 31. oktobra, 1941. Upanm, da bodo ro-j.:ki vpoštevali t«- dobrohotne opomine in da bodo naročnino čimprej obnovili. Vsakemu je znano težko staliAče, ki ga imamo v teli časih, ko so >e potrebščine za izdaj anje lista tako podražile. " — Zatorej prosi mo, ue čakajte na terjatve, pač pa bi nam v veliki meri vstregl i, ako bi obnovili naročnino. 4>redno Vam |>oteče. Poles? yti5egn imena in na. lova r.a listu je mesec, dan in leto do kdaj imate plačano naročnino. Poglejte tam, in ako je Vam naro čnina potekla, oziroma bo Vam vkratlkem potekla, dajte po možnosti obnoviti.
NAZNANILO in ZAHVALA
S tužuinTstvpm naznanjamo, vsem nnSim sorodnikom prijateljrai lu znani-em, da nas jo z«ipn<*tit za vo«liio ljubljeni soprog." dragi oče ter brat —
s
George Verbanec
rinil j*« t. uoveinlira Wt Pok-.jnj je bil rojeu aprila. 18S1 v vnsl Uckovei pri Vinici v Boli Krajini. Prišel je v Ameriko leta 1900: pokopan je bil 4. Iiovembt-a na St. Alarys pokopališču v Sliarpsburg, Pa., ob lei>i udeležbi sorodnikov in prijateljev ter članstva društva "Slovenski Orel", katerega je bii PUm dolgo vrsto let.
V tio4£nost Ki 5tej«-mo. d:i zalnalimo vsem. kateri ste ga prišli obiskat za časa bolezni, tako tudi najlepša hvala v seru, kateri ste darovali z« ovetJ!«^ in za sv. Maše. tako tudi. kateri s^e dali vašo avtomobile na razjjolago za vožnjo pri imgrebu. Hvala vsem, ki »te ga prišli kropit in .-se vdvleZUi pogrelta ter nas tolažili v bridkih urah.
Tornj Sc enkrat najlepša tavala vsem iu zn vse. kar ste za nas storili.
Žalujoči ostali: • P . ..»■ BARBARA ^TiRBA\EC, soproga; OEOBGE in FRANK, »čnova;
CATHERINE, omožetm ZUNI^. ANNA, omožens ROATAK, in \L\KY VERBANEC, Mere;
MATT TERUANEC. bral v Schnmaeker. Ont.. Canada. * ' FRANK SPIŠIČ, svak. PiltsbHrjrli. Pa.. IS. liovriafiftf, l!Mt. ---" * » »- , - -	-

mk
Paračina, po večini sestavljen
REVMATIČNE BOLEČINE?
Dohitr dolgotrajno, prijetno toploto s Pain. ExprtlcTKm — čudovitim mudom. N*d II nilionov pt-ad»nik «t«kjenic je dokaz nje«ovr dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain-EjcpelWr sSidren na škati jici.
PAIN-EXPELLER
Lep« knjiga, je knUarna poslank«; odprimo ji vrat* v niie domove,
odprimo ji ww . . . (Flnžgar)
SSi
D
T '	t
ZI VI VIR I
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je Svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih- početkov Btarem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno rrcalo naSega Uvljenja ln trpljenja, in kdor jo prebete bo vedel or Slovencih veff kot mu more mJditi katerokoli naše zgodovinsko delo.	- -
DED-
je ZEMLJO otrebO, zoral
OČE —
jo je posejal in gledal bujno njeno rast
3 I N,
Je carel med težkim klasjem
VNUK —
* Je dvignil proti besu novega
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
n.
Poštnina plačana
K N J IG A R N A
Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, ldj je spisal splošno znano knjigo — . NA KRVAVIH POIJANAB
66
81« WEST 18th STREET
99
NEW IlORR, N. J.!
erno ziidc-).
Tedaj sem sc prepričal, da bi bila puška v mojih rokah silno nevarno orožje in da sem v strelskih zadevah na las sli-<"en ti>teran, o featerem je naš narodni ugankar zapisal, oa "v peto meri, ^ nos .pa udari."
Navzlic temu sem se dal še enkrat pregovorili.
Bilo je pred leti v Barber-tomi. Moj dobri prijatelj Podli pe^ me je bil vročega nedeljskega popoldne spravil na led — na petnajst milj oddaljeno strelišče streljat lončene golobi'. učitelja so mi dali najboljšega strelca«. Lončeni "golob" je majhna pokrovki poglobila lončena plošča, pognana s pomočjo stroja iz podzemskega prostora poševno v zrak.
Moj učitelj je imel neverjetne prakso. Za vsakega "goloba" um je bilo treOta treh strelov. S prvim ga je preklal na dvoje, z drugima dvema — buni! bum! — je pa razpolovil ^e obe ]X»loviee. In vse to v času dobrih pet sekund! (Ce sem kaj preveč povedal, naj mi oprosti, kajti tega ne pišem kot 'Ztfaga, pač .pa kot strelec^)
Oddal sem menda nad petdeset strelov. 'Moj učitelj je bil velik scentleinan iu me je pohvalil: — Ni še taJto slabo, ni še taivo slabo. Poguma ne sineš izgubiti. Ko ue bomo streljali na lončene god obe, pač pa v skedenj ska vrata, nas spet ob-išči. Prva nagrada ti bo zajamčena.
To so vse moje izkušnje v streljanju, ne smete pa misliti, da sem neuk gleoe lova v splošnem, lovskih psov. zver-jadi in divjadi.
Življenje mi je namreč prineslo na pot prijatelja, ki je velik lovec pod Gospodom.
V državi New Jersey traja lovska sezija štiri tedne. Štiriindvajset tednov pred sezijo goVori moj prijatelj, kaj in kako "bo streljal, štiriindvajset tednov po •seziji pa pripoveduje, kako je bilo o-ziroma kako bi moralo biti, da bi bilo vse tako kot je sklenil, da bo.
O njem pa jutri nekaj besed.
__
wmm
-GLAS NARODA" — New T«
Kratka DnčVfi& Zgodba
Af. PUOELJ:
Proti kio»u »e je pripetilo mi sartakomu vajencu T metu iKlokotnilku, nizkemu in čoka temu petnajstletnemu fantn nekaj takega, česar do tedaj So ni v sibi opazil ne čutil.
I toil se je mesarstva pri Imm^u
tem' in defoetem botra Kloko-Pomiku. Hi>ša, stariitffea in
čantitl^i-va, svetlo pobHjena, stoji ob eni glavnih cest mesta Xa ulico je obrn.jena z okni. Naravnost z ceste vodi pred njo dolgo in široko dvorišč Nj(-nemxi pročelju nasproti stoje hlevi, dolgi kakor ona in ravno tako nizki in čepeči in svetlo 'pobeljeni.
Boter KlokočovnLk je brjez otnok. Ima gostilno in v njej gospodari od takrat, ko jo prišel k hiši on, mlada uatakari-
Iir .<etlla je. 4'Kaj boš povedal 1" Tine stlači rolke v žepe tes 11 iii hlač, nasloni se važno nazaj in reče:
' "'Kadar eden od nas moskib doratite. kajne, postane samo-svoj."
"Kakšen že, ja," pravi Minil.
"NIČ kališen* t V- je pameten, pa jo tako!"
(Pogledu jo po strani in potem mora dvigniti glavo, ker je Mina za dve glaivi višja in silno močna.
"Tnr" nadaljuje, "ko se sito ški osamosvoji, -pot tail se oženi."
"Amen," pravi Mana. "N. ! Čakaj! Vprašam ter Mina, in ti naprej povem,, da ca črnih las in črnih oči. rde- mislim zanes. Ali bi ti mene
obcestnega drevja, a on sani s štirimi ogromnimi rogatimi -v*o-li, ki enakomerno eopotajo in 6 psom, ki se maje debel in truden za njim. Levi prednji vol dvigne giuvo, obetane in zaniu-ka. Tine plane naprej in brez
stralm k njemu.
"Ha. ktaj si hotel? Hej!"
In ožge ga s palico po širokem btdiu.
In zdaj obstaneta zadnja dva
čih ust in belih zob, lepega teli sa in iškrt nega jn živahnega patella. Neko,ga večera ie rI i no sedel za mizo in večerjal. .Mina hodi som in hodi t ja. pomiva steklortke in kozarce, pošto-ji pri tem in pri onem arostu in si smeje iskreno in živahno. Tine povečerja in sedi. Z nčmi spremlja Mino in sedi. 'Izza mize gleda debela glava s svetlimi. živimi očmi, njegov topi nosek in njegovo nizko čelo z rja»vimi go-timi lasmi. Gleda in sedi in so no gan . Zdaj naenkrat za rdi pioko ur-os, vzanu klobuček, gleda v tla in odide. Ko se drsa izza mize, ropoče
po-
vzela f" "Kam!" "Za moža." Mina se smeje na ves gin* in m izmisli m enkrat kratek čas. Ti-neta »vleče izza mize, dvigne in nrssi ga na rokah po sobi kakor otroka. Tn reči mu: '"('w hočeš, te bom tudi dojila."
In ko se nato domisli, se krčevito «meje.
Tine odide spat v mrvo nad hlevom. Šiloma zatiska oči, ali vse je zatrt :n: spance noč*' na oči. Gleda v temo in po u^. sih uhu vre in .šumi od strašne sramoti, ki jo je tiocoj doži-
n.jegoyo brusilo, vi^-če na čr-jvel. Ker ne more vzdržati v nem jermenu. okrašenem z ru-|mm i, -plazi na tla. dotipLjo menim i volovskimi glavsim. jbiusilo z rumenimi glavami na
njegov ponos in zunanji znak j jermenu in ker je v sami sla j
n.iesrove mesarske časti.
Tino si govori pozneje v mislih. Tine, ti postaneš nekdaj panrostojen mesar, imel boš hišo in Mcv; v hiši ženo, a v hlevu vole. da jih boš klal jn prodajal njrhovo umno za dober j in slavna dejanja, denar. Ko človek odraste in J kako je gnal vole
postlane sam zase, se oženi. Prej pa, ko je mlad, si izbere eno iz lined žertsk, ki mudijo po svetu. Katera mu je najbolj všeč, za tisto se odloči. In veli ji, da jo bo. kadar bi sam zase, poročil.
Nekoga večera, ko ni bilo ni-Ikogar v gostilni, je rekel Tine: "Mina, sedi sem." fMina e«a je pogledala in rekla:
> '"No, oe praviš ti tako modro in mošfko, pa bom."
Note
za
PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR
Po 35c komad:
K
P SLOVENIAN DANCE _____
f: V AND A POLKA_
fc PO JEZEKU
K O L O_
I OIFIO VALLEY
SYLVIA POLKA_
I- TAM NA VRTNI ti REDI
[ MARIBOR WALTZ_
r SPAVAJ MILKA MOJA T ORPHAN WALTZ_.
1	DEKLE NA VRTU
f "J. MARIČKA, PKGLJAJ r fclPANA MAURLA (polka) §■ VESELI RRATCI (mazurka)
2	BARČICA
. mi.adi kapetane_
KO PTIOICA TA MALA
1 ZVEDEL SEM NEKAJ
i-
Po 23« komad: f MOJA 11EKLE JE SB MIA DA
NaroČite pri KNJIGARNI
8L0VENIC PUBLISHING CO. 216 West lSttr SL, N^r York
■ci, ge o|ršc preko nje in bodi v svetlobi m :seea pod široko lino sem in tja. Spominja se šepetajo z ustnicami nekih tre-notikov svojega življenja, ki so mu v spominu kakor pogumna Zmisli se, Possvja,
■ ti
štiri veliko rogate vok v črni zimnki noči. sam on in pes Sultan. vendar le on kot poglavar in umen vodnik. Cesta pomrz-njena, okoli ril okoli snežena praznina, burja žvižga mimo
m po
desnem in zakriei, da odmeva do letve in desne: "Hej, hej!"' Misli pogumno, hodi v srajci sem in tja, in prijemlje od ča«a do časa za ji tttieu. na ka-terem vi.-i železno brusilo. Strese ga. zamakne ž njim in se odločno zasuče.
Rli. si zakliče v mislili, gnal si. junca. Tine, ti Lote! naprej, on nazaj, ali prignal si ga. In .šel si pred bikom, kr je i mol zavezano glavo, se! si -brez strahu, dosti naj ti bo!
Tine je dobil v temi -|>onm
Tuesday, November 25, 1941
Tine hodi še vedno gor in dol[ hi zdaj prikipi- njegova duša do vrhunca. Postavi se pred j lino, gleda v tri ztveade, ki ee. vidijo -kozi njo, stopi siroma, iztegne roke kvišku in v sami krajci in pasom z bin^iloin. govori pridauseno in slastno.
'"Ne ažeuism se, nikoli se ne oženim! Maščujem se. Mina. to je gotova stvar. Nad v&*em ženstvom se maščujem in če ne bodo čutilo vse. tista edina bo čutila,, ki bi morala biti sicer moja žena. Postanem mož, zredim se in ziastem. vrat se nii zal i je-kakor botru in roke«e mi zdebele in prsti, na katere nataknem' težke zlate prstane, napravim si hi£o, ni lil v, prič nem rm^lardko obrt na svojo roko aH no oženim se. Ko umrjem pa pokličem svojega prijatelja m nm vse zapustim.'
Po teh-besedah lezo Tine na zaj na Unip mn*e. žari ji* Va-Hfc ro jf itmenoro. Kjer se vrs-te minene volcrr^ke j»la-%'e. In-kljubujoč- Mint-in \-seni drugim svojim sovražuilcom, ^spi trdno in nemirno.
In Trne Kokotnik je me.-ar-sici mojster, ima hišo in hlev, pa vole in ženo Mino ima. Toda Tine jo nizek in čokat, kakor bi bil še vedno petnajst let star in srce mu je otroško, kn kor bi bil še vedno vajenec. Mina pa jo ve Irka. da seza do i stropa, Š-irokh je, rojena in košata; roike so ji zavaljeni kot j dva stebra, pusti pa >o debeli lin pesti ogronrne, da bi mogla
V S T A N 0 V L J K N
1 S • •
in hočeta v stran in nazaj. Alilnjo, a na prsih drži v mkji r kdo se jih boji? Tine za vi liti kali bm*ilo z jenmenom. kj T»alico, udari po levem.
—]>ogum in ž njim v glavi -i ž njimi pohiti vola. Tine se je pre*tetavlja jasno l>odoČMwi.| boji, rrs, boji ^ je. kakor se ni Sebe vkli, rojenega in košate- j nikoli bal niti pl ira volov, niti ■ga. z debelimi pinti in z dobe-j bika z zavedno u-lavo in z ob-lejšimi prsfeni na nj:b, in Mi-jrt>čkom v nosnicah. Kakor <*<n no vidi staro Imburo, izsuenoi?^ ifleda Mina > svojimi črnimi
ž. no zakotnega In zapitega čevljarja, ki jo zabava s kopiti in knoftro. In ko se pelje
enkrat z okroglim sjve: m miino|^v'^a >ilne posti u d svojo gla-
njihove razdrte delavnice, zategne vajeti in se pošali.
"Kje imaš po kouja. Mina? Ali se ti nikamor no popelješ, kaj tiči« kar vedno doma?7* Pošali se, to ttori gotovo. In ujeneira moža. zapitega Čevljarjema pokliče enkrat in ga povabi na polič. Posadi ga 71? mizo in postreže mu s pečenko in vinom. Napa se ira in napoji. da zaspi na kloni. In ko pride Mina ponj, se j>ošali: Kaj mu ne p češ vsak dan pečenke, ko jo je goltal kakoi volk in kaj mu da ješ doma slabše vino. kHkor moje. ko je pil. kakor bi prišel iz puščale» Tudi to stori gotovo.

s S
Najboljši prijatelj
rnwea Tam je:
PODPORNA JEDNOTA
T	v
BRATSKA, b E'L A V S K PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta stafosti.
ČLANSTVO: 52,000
-je.'-' r •** ^	-fjf
PBBM02BNJE: %6,600,000.60
I Za ožje informacije glede zavarovanja
vprašajte- lokalnega tajnika društva SNPJ
a
Glavni stan: _ S. Lawndale Ave.,, Chicago, 111.
...i -.	.	i'-	L "	5»; « -i?
č^rimililL1!L*i 'lii^T^ii1! *J> UIM1t UiiiilLiii±L,_»* *i < i n m i i f l»I r 1
očim. ki >o poWiskavajo kakor strele, iz rdečih režeči h ust ji štrlita dva bela velika zoba.
vo k stropu in kriči nad njim: "Ti si moj možf Pa ti? Koliko pa te je, »irota — ali naj te aiteMim ter ti polomim vse kc^čice?"
Kot gora *>e dviga Minaf nad njim. strašna, šiioka in grozeča. Tine pa se ji umakne ti\-petajoč iu ihti:
"O. Mina. nikar me ne tepi. saj sem tvoj mož!"
Mina se krohota na ves glas in grabi ]>o njem s svojimi debel koi prsti, da ga zme.-ti bi nrn polomi vse konti. Tine b<>-ži. btiži. ...
Stopi oa prag ter pade vznak na cesto.
Ko se je zbudil, sta stala ob njem boter Kločovnik v sr.mih spodiljili hlačah in natakarica Mina v samem spodnjem krilu. Klicala\sta ga. javkala, tam na nebesu ,pa je p taval ščip ter obseval dvori#»če. Le za hip je videl Tine v»e to okoli sebe. po-•tem je moral -zamižati. Čui je le še M ino, ki je dejala:
•"Nalatšč se je vngel doli! MaiScei'al se je nad manor*
A Tine ne ve ničesar več — ne čuti ničesar več . . .
% lobanje, ki zija - rta nji strašna rana ,curlja po dvorišču rdeča kri, kakor droben virčok teče mlada kivca, izginja v pralm in pe.skn — in ž njo odteka življenje.
ZAKAJ SE INTELIGENTNE
ŽENE TEŽKO POEOČE.
Visak ameriški študent in •šitudemrtika dobro pozna prof. Arnosta Graves a, v.-a j po imenu. In tudi Visti, ki niso več študentje, ali to sploh niso bili, se radi pozanimajo za njegova dognanja. Brof. Graves je naimreč vodja seminarja o sra-"komški vedi, ki so jo pred Teti urvedli v Kaliforniji kot učno snov na univerzi. V svojiih "seminarjih vodi prof. Graves na-tančoo statistiko o uspeldii in «etfspe)riii v zakoniL I>oslej je opazoval 525 zakoncev, ki so živeli najmanj 6 let skupaj in je ugotovil, c&a so žene, ki so %ile pred zakonom zaposlene, mnogo boljše zakonske družice kakor one, ki šo dom<a caikaTe na ženina — pae zato, ker so same spoanale - vso rssnobo ki
težo živi jen jsikej^a boja in ga znajo pravilno ceniti pri možu. Njegove šttitistiko pa tudi dokazujejo, da <e najbolj inteli-gi ntue študentke najmanj jk>-roče. kar .goveda ne dokazuje, da si možje ne žele studi ranih žena. marveč to, da najinteli-gentaiejše ženske polagajo največjo pažnjo tki izbor svojega življenjskega tovariša.
Prof. G-ravcs je s»vo,jo znanost v zakonu zgostil v naslednjih sedem točk:
Skušaj -poznati kar največ zastopnikov drugega *»polaT preden se odločiš za enega izmed njih, kajti prvta ljubezen ne traja večno.
vr —
<xlej boij nu značaj svojega izvoljenca, kakor pa na njegov vnanji videz, ki si ga vsakdo lal&o pridobi z navado ali s posnen tEinjem.
Ivadar \*zljubiš človeka, ki naj bi delil s teboj življenje, se za nekaj časa loči od njega. Le tako l>Os spoznala in se prepričala, ali ga ren tako zelo ljubiš, da bi ne botefa živeti brez njega. .
Dobro premisli, ali si imaš s svojim tovarišem kaj povedati. Co ne, je vajina ljubeizen zgolj vaplamtelost na prvi pogled. Če nastajajo v vajinem duševnem odnosu praznote že fpred zakonom, kaj bo šele po-
zneje v aukouu X
Dobro premisli, ali. ti bo izvoljeni tovariš resničen in zanesljiv partner za vso življenje. ali zna s teboj deliti ne le radosti, marveč tudi življenjske skrbi.
Xe pozabi na starše svojega bodoče ga moža in pazi. ali ni njegov odnos do njih tesnejši, kakor do tebe. Če tega ne uvidi« pravočasno, boš zaradi tega zelo trpela v zakonu.
'Ženi tn a formula govori o ^kupnem prenašanju dobrega in zlega. Izberi si za tovariši! človeka, ki bo jimlatko in brez očitkov prenašal neprijazno usodo.
n—rrr>-r—
spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeitiTO dr.
r. j. kem. vesan«-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI mj
to betNH m
(Um of th« United
V tej knjigi k> m pojasnili In Mko-
za naseljence	Cena 35 centov
i
domaČi žittnozdkavn«, ipini rmjv na-
lar. 278 itniBl. Cena trda -t« Cena $1.50 Zelo koHatna knjiga sa vsakega Stvlnorejcar opis rasnih boleasnl ln adniTlJenJe; >Uke.
GOVEDOREJA. Spisal 8 sUkai*'
K. ^egrsrt. 148 stranL
$1.—
KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50a
MLKK&lCSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami ite'strani.
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •plota.	*
On« 50C
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vt»... Knjiga je namenjena v prvi vrsti m atarbno. nmemo ln strojno klJuCavniearstvn t*r tele-■oUvaratvo.
* Cena _
ODKRITJE AMRRIK spisa I B. MAJAK. Trije
deli: 162. 141, 133 strani. Cena uebko va» Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sreta. Spis se čl ta kakor aanimlva povest ter Je sestavljen po najbolitlb Tirih.
Gena 60c
(JMN'1 ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani.
• -Ona $1.—
ZDRAVILNA ŽELiŠČA «2 strani.
Cena
25c
• ■ "V. »-
Naročite pri:
Slovenlc Pabliadiiiig Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.

d
"GLAS NARODA" — New f«k
Tuesday, November 25, i 94 F	__
TBTANOTUIM k 1 8 > 1
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
135
• •
"Potiorek dobi -odlok, a ni pomiloačen," si je mislil llič. "Najprej je treba izvršiti sodlbo nad presto 1 ona»led nikom. Biti moramo stvarni politiki, naša stvarna politika terja, da najprej spravimo * poti prestolonaslednika, čigar načrti nas hočejo uničiti."
Ilič se je,pogieznil v mračne nribH. Ni se bil obnemel; kaz-njivo dol'go je b il odlagat Potionslko-vo odstranitev., 'zdaj &i je to očital, sram ga je bilo pred samtinn seboj. "A zdaj," se je namenil, "zdaj pokažem, da nisem strahopetec. Pokažem jim, da ni^em iz strahopetnosti pustil generala živega. Atentat na prestolonaslednika bodi moja ^krb."
Ko je v svojem siromasncun doainu sanjaril o dejanju, je čutil, kako se upirajo vanj vprašujoče materine oči. Zamejil ie. Težko je bilo varati mater, imeti pred materjo skrivnost. Mati se je že nekajkrat židostila, Iker ni bil postal učitelj če-iPotioika. Materi na ljubo je spet in spet odlagal dejanje. Mati ne je že neka let zadostila, ker ni bil postal učitelj* čeprav je bil učiteljski kandidat Z grozo se je bila zdrznila,
ko ji je nekega dne povedul. da noče biti učitelj, ker ne more •t-toipiti v državno službo. Materi na ljubo je živel v Sarajevu kot majhen bančni uradnik. Moral ji je bil obljubiti, da ne bo storil "nič nespametnega.
"Prepusti nevarne ruči giiUnaaijceiu," je terjala od njega "ti ne aneš biti več talko labkoniiseln. saj nimaž več oseon-najet let."
Mater je imel zelo rad. Mislil je: "ISlabič s eni. Da
Jeremija se skuša rešiti
Piše Pater BERNARD AMBROŽIČ, O.F.M.
Nadalje t anje
fie enkrat: Chewing gum. imdci, pran* gotovo ni pričako-Res je, pomožno akcijo ima-]vati, da se bo pojavil kak Mimo. Dva odbora sta in se za- 'klavž iz Washingtona ali od-vttzujeftia, da bosta s svojo de- kod drugod. S samim sitnim iavnoetjo preoiala vsa polja, ki godrnjanjem ne bo nikoli nič. utegnejo priti v poštev za po- Stopiti je treba na noge in naj-moč nesrečnim doma. Kamor prej od svoje strani* nekaj na-eden ne bo posegel, bo pobegel j rediti, potem nas bo kdo sli-drugi. Kocn/ur eden ni po votji, šal in začel — na&unati z nami. bo morda drugi toliko bliže, Kaj mislim, o veselicah in za-njeigovemu srcu.	' bavah in plesih "v korist" sta-
To se sijajno bere in nlisi. to- rtiga kraja, sem že ponovno na-da naj bo še tak odličen in piwal. Od več strani sem do-imeniten odbor, iz nič ne more bil pobudo, naj o tem še in Še nobeden polniti svoje blagajne, pišem. Vidi se, da marsikdo Iz prazne blagajne ne more no- to reč dobro razume, še več jih beden pošiljati pomoči tja ne pa suče svoje misli po starih, zdaj ne po vojski. Vsak odbor globoko ukoreninjenih "nače-lioče na svoj način predstavlja- lih." Najlažj«1 in najhitreje se ti narod in od te°ra naroda pri- naredi" pri zabavi. Niti ni čakuje in išče sodelovanja. Pa treba povedati, koliko je "čis-ne saano s prikimava njem, am- tega", samo to vzemite na zna-pak s tem da narod daje.	rtiili rojalki. koliko "po-
Ni napačna auisel, naj dajo
lovic" je po veselici praznih.
jednote. Saj so in gotovo še[T^ l>oste vse vedeli, bodo. Toda brra dvoma ,w\ Ali naj res ponavljam do ne-waka jodnota po svoje vezanj. Hkoawnosti in da se človeku že In i*e bi jed note še toliko dale'pa-bi. To so odpadki in pomi-—• ali bi to pomenilo, da se jej je. Kdo vt-ndar je napravil ka-
narod razgibal, v tej usodni |ko žrtev za stari kraj, če je uri? Ce ie v iednotinih bla-iposlal nekaj odpadkov in po-
nisem slabič, ne bi misli! na mater; kdou hoče storiti Veliko K*jnah ™ekaj tisoč-«,ko,- več ali mi j v pomoč in olajšanje tolike
, ■	„•	-	i	- mani. kateri poiedmec v nla> bedel
dejanje, ne ;?me utišati nase in na evojoe> ampak mora lxbri—	,	h	. -	.	^
.vali vsako misel na svoje lastno življenje in biti samo breJ r<*J?	1>ol-» nl> nui"-> 1k>-L °niAda?.	?,rkl S.°
dušno orodje m.HČevanja. Od danes naprej hočem biti dru-	Katm P^am zrn SIove-|ze naibrali toliko m toliko mi
igačen. Moja žrtev mora navdati niater s ponosom, njen po
BORBA SRBIJE ZA SVOBODO.
(Nadaljevanje z 2. str.)
pravljeni za vojno. Vendar njihova žrtev ni bila zaman. Pomagala je mtaogo utiiditvi angleškega položaja na bližnjem, vzihodu. Pa so že druge žaloigre v Jugoslaviji.
Žaloigm' Srbov, ki so najdražje plačali, ki se še vedaio bore proti zatiralcem, ki število njihovih žrtev <gre v sto tifeo-če in ki jim grozi popolno iztrebljenje.
IŽaloigra Hrvatov, ki so jih dali v roke skupini 1500 Pavel i-če vi h vstašev, ki so jih pripeljali iz Italije, in ki se je pozneje pomnožila Za 50000 Pave-lioevih pristažev v Hrvatski. Ti ljudje pode Hrvate kakor sužnje v vojno.
In končno žaloijna Slovencev, male<ga naroda, s komaj poldrugim milijonom prebivalcev do najvišje intelektualne stopnje v "Rvropi. "Nemci in Ttal'ijani so jih razdelili kakor živino. Spodili so jih s posestev in poJj. Njjihovi duhovniki delajo m cestah. A zdi se da »o nanje pozabili celo prijatelji Jugoslavije v zamejstvu.
VelFka vzpodbuda bi bilo za Srbe, Hrvate in Slovence, če bi Vedeli za sporočilo, cla "niso pozabljeni in da ne bodo pozabljeni."
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALI JE.
SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica v Cleveland u.
Cena — $1.50
Emil Adantt—1< JUGOSLOVANSKIH
NARODNIH FESMI ra matOki .............................
SEST NARODNIH PESMI sa m-
kki ibor ....................
SEST NARODNIH PESMI sa w
Jaz ne vem, kako je z "zmrznjenimi milijoni" v Wa*hin£T-tonu ali kjerkoli bi utegnili bi-'ti. Prav nič neanogočeMra ni, tla
nos mora biti vdčji o<l njene žalosti za menoj. To ji porečem po dejanj u— če mi tlovclijo, da bom stmcl pred usmrtitvijo še govoriti ž njo."
Misel na usmrtitev mu je bila zdavnaj domača. Mislil si je: "Ifci bi bil le že talni!" Dejanje uspelo, to revno življenje končano, to bedno življenje na koncu krasno, uspetšno,! ključ do njih ni v najboljših osmišljt no z velikim osvobodilnim dejanjem. Sanjal je. da je, rokah in jih ne odpira in zripi-dejanje storjeno, nadvojvoda ubit. Sanjal je o slavi. Za- ra tako, kot mi mislimo, da bi vest, ela si uiiuoinl H^bsburžauu, ki je edini up sovražnikov —|bilo pravično ln prav. Vem to je pomenilo več, kakor umor generala. Sanjal je. Edini!pa e«no: če se nanod ne bo sam sem„ ki morami storiti to dejanje. V Beeigradu to vedo; zato razgibal, in segel po samo po so n*i poslali sporočilo."
.Mati je atala pri čebru. Praia je za tuje ljudk V sopu-hu pralnega čebra je bil Danilo odraisel. Z grozo se je upirala, ko je šel elt*brovoJjno na vojno, pomagat srbskim bratom. Ko je po balkainskili vojnali vrnil, je bila z gt<oizo opazila, da občuje z zarotniiki, da z zarotniki šušlja v kotu kuhinje in prosi prijatelje, naj govorijo neslišno, da jih nAaAi ne bi slišala.
"Kaj kanite- ka.i smijene?" je mati že nekaj let z grozo vpraševala po vsakem obisku šušljaleev in šepetalcev "Nič pose/bneg-a, mati."	»
"Nekaj mi skrivaš. Danilo, čutim to. — Nočem, da se vtikaš v navarne reči, ki te 1 aliko spravijo v nesrečo. Ničesar nimam na svetal, razen tebe — sani veš. Obljnibi mi, da prepustiš nevarne zadeve drugim! Ce bi se ti kaj zgodilo — bi bil o moja sil^:<t. Obljubi mi, <1'J' ničesar ne napraviš!"
Obljubil je. Tolikokrat ji je bil že obljubil, vsakikrat kadar ga je p rosila. Mislil si je: "Moram jo nalagati, naš •-veti boj hex'e tako še presedaj bo zvetkla. da sem jo naljag-al."
Te< ia obljuba, ki jo je dal materi- je bila vendarle vrv, ki miu je vt^zala rolkr.
FERDO JCVANEC:
Zjatraj.......................20
81ovanska ...................
PETER JEREB: Pelin roSa; VASILIJ UIUK: Podokalr«........J$
ZOR KO PREI^OVEO:
Ko so fantje proti rasi U1.....2*
enkrat te .................^
Slava deln ..................29
BR. VOLARlč: Rofmarlo; JOS. PAVČIC: Potrkan plea ......JI
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
AmeHftka slovenska lira. (Halawr) M
OHorske bi mas (Vodoplvee)__M
Slovanski akordi, 22 motenih In
ssoSklb zborov (Kari Adan») .1» Trlie saeianl zboH (Glasbena Ms-Mca) __________________________________ Jf
V pepelnifni noti. kantata za sole.
zbor In orkester, (Sattoer).... M
Italic Veoturinl—SB8T MEŠANIH IN moSkih zborov ......
r rnto Jnvanee—U. MLADIH LET, moški abort .................
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (oso-ikl in Bsetenl) .............
RA 7PRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Blacajna Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Andersonove pripovedke za slovensko mladino
Bele noil mali junak. (Dostojevskij) Božji mejniki ~
_	t	. ____ (Ivan Pregelj)
Onljuiba je bila ohromila lljetgovo od- Filozofska zgodba (Alojz Jirasek)
opravičilo pred "Zdaj grem raz
icx-nost; zato je general Potiorek še elbmes živel, miorda je bilo prav," je Hi" prediiitšlje\Tal; "morda je bilo do-j bro, da sem prihranil svojo nioč za večje dejanje. Xdaj se ue dam več odvrniti, veliko dejanje n<e bo materjo. Storim ga, pa da ji pooi srce."
M3"ti je vzela sveženj perila in rekla: našati y>erilo, čc«z nekaj časa se vmen|."
Ko ,\o mati zapustila lršo, so se vrata naglo odprla, trije prijatelji, člani izvnšnega odbora "Mllade Bosne" ko planili v sobo, in eelen je vpilaeal:
"Ali pride kmalu domov? Hitro, treba je, da se o vsean pomenimo, preden s? vrne."
Mestni uradnik Miliajlo Puzara je p risedel k Danilu in rekel: "Nekaj smo sklenili, Danifo. Obrnili smo se v Beograd do Nedeljka Oabrnieniča."
"Pisali ste mu? Čemu?"
Kdo ve, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina (Fr. Milčinski) Kazan, volčji pes (J. O. Curwood) Kaj se je Makaru sanjalo (V. Koi lcako)
potih (Frane Friseh)
^Ei
Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wilde) Verne duče v vicah (Prosper Miri me) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Na različnih potih Peler Pavel Clavar (Dr. L Pregelj)
Ne p i«sali — tega ni bilo treba. Iz Sapnika smo
Po 70c zvezek
Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Curwood)
iz- ( Po strani klobuk (Damir Feigel)
\
rezali poročilo o manevrih in o nadvojvodoveni potovanju ter,železna cesta (Zane Grej) mu poslali izreztk — to zadostuje. Naj se on pomeni s Prin- ?latl 1>»nt«r (Sinclair Gluek) cipenn in ostalimi o vsem nadaljujem. Stvar je v teku."
Danilq llič je poMkoei!..
^'Kaj pomeni to! Meni so Beograjčni prepustili organizacijo, me-ni, nikomur drugemai ne! Atentat je moja skrb, odločil sem se. eta ga izvršim s svojo-lastno roko."
Puzara ni takoj odgovoril Nato je hladno dejal:
"S di in mirno poslušaj. lfotel si ustieliti smradlijive-ga generala — - in kaj se je zgodilo? Nič. Niti lasu nisi fckrirvil Potiorku. Mehak človek si; ,mati se ti smili. — Prav, prav, >aj ti ne očithmo. A razumeti mora?, da ti tako velike stvari ne moremo prepustiti."
44Ta črikostavec v Beor.gadu — ta naj bo zanesljivejši od men*?"
"T'.sra no v'em, tudi trditi neaeeni. A Princi/p, ta bo storil. Njegovega naslova nimamo, zato smo morali nasloviti pismo z izrezikom n3 Cabi inovilča. Zanesemo se pa le na Principa. Čabrinovič in ostali mu bodo pomagaii. l>udi ti mju boš pomagal. Saj ne gre za to, (k)d0 stori dejanje. Sa-3no glavno je. da se zgodi. Talko, adaj veš, kako in kaj. In fccDaj grt?<ni<o, tvoja mati nas krivo gleda.''
Ko je tisti dan stopil erkostaveo Nedelo Čabrinovič na »voje delovno mesto v beograjski državni tiskarni, so miu izročili piemo. Raztrgal je- ovoj in našeT v njem izre&ek iz zagrebškega "Sribobrana" nalepljen na pramen list. Pošiljalec ni bil iirnenovan. Čabrinovič je bral:
Rdefe Megla (O. R. F rich)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (K. G. Seliger) Verldieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be «ebeUee Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvtnski otok (A na tole Franco) Pisane zgodbe (Janko KacJ
Po $ 1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlotln in kazen (F. M. Dostojevskij) Tigrovi zobje (Mavrice Lab lan c) Krištof Dima c (Jack London) Histerija (Gustave le Rouge)
Po $2 zvezek
Preieren (France Kidrič)
_ Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatiea (VI. Levstik)
^Nadaljevanje prihodnjič.)
mnil, koliko milijonov je bilo rečeno. Vem pa, govor je bil o milijonih. In sem vprašal. Kako so mogli toliko <skupaj splaviti? Odgovor: Davek in tako dalje!
Z eno besedo: narod se zaveda samega sebe. Zaveda se, ela brez ensebnih žrtev ni nič. Narod se čuta ko« tiste skupine Grkov, ki je padel pod tujo oblast. Narod se zaveda, da je izgubil domovino in da jo hoče nazaj, pa čeprav ta narod že teta in leta živi v Ameriki in se v njej popolnoma dobro po-čufci. "JOatrod ve, da njegovi ljudje doma umirajo in se žrtvujejo aa skupno stvar, zato del grškega naroda v Ameriki do-prinaša osebne žrtve na oltar domovine in je obenem znal zainteresirati tudi ostalo ameriško javnoet zra svojo stvar. Tako so zrasli njesrovi milijoni za pomoč domovini in stoje pred nami kot eno samo veliko "^povedno ogledalo" in nas trli jo, da si začnemo izpraševa-ti svojo slovensko narexlno vest.
Medtem, sem bral v Adamičevi "Two-Wav Pas^jige" da tgršika vojna pomoč znaša nekako 25 milijonov. Adamič ima v svoji omenjeni knjigi pe>-sebno poglavje o Grčiji in grških Anteriktincih. Od več strani svetli neizpodbitno dejstvo, da je toliko milijonov zbranih. Vpraša se na primer: koliko je ta ogromroa v^ota že koristila domovini Grkov v starem kraju ? Oeigotvor utegne biti: prav za prav nič. Vise čaka takih Časov, ko bo porr^oč nnogla priti tja. Kaj se pa utegne med tem zigoditi z Grki in njihovo domovino? gi strani Grki tako potrebno splošni preureditvi Evrope po vojski? Odgovor nt eigne biti: .frak o nnalo.
Toda eno poudari Adamiič, kar seim na ves glas poudarjal že tudi jaz — oprostite — v svojih prvih Jeremijadah. A-meri3kii Grki so se s tem delocm. ^dvignili iz gvojepra mrtvila, iz •svoje nezavednosti, iz svojega "inferiority oomplexa". Kako nai se to po nase pove t Churchill hi dejal: AmerSki Grki so našli svojo drcšo.
Ameriški Slovenci še i iščemo "svojo dn&o" in po vsem vridi-ku je to naše iskanje nekaj ja-*ko, jako te-žkeiga.
ŠAMPANJSKO DREVO.
Voda je v severnem delu dežele Čutu precej redek pojav. Toda Culuji si zavoljo tega ne delajo mmogih skrbi, dokler jim tam na drevesih rase — šainpanje.
Ne gre moixla za kakšno vinsko trto, temveč za palmo, ki rase na suhi zemlji ob cu.luj»ki obali. Če navrtaš njeno steblo, priteče sok, ki ga domačini k? j radi pijejo in imenujejo masa-lo. Masala ima, kakor pravijo tisti, ki vina poznajo, okus kakor šamlpanjee. Sprva ninvi nobenega alkohola, toda po 24 urah se spremeni v prav knep-ko žganje, ki ga imenujejo tam bu^ulu. Po nadaljnjih 24 urah) vre tja je ta busulu sposoben.
zmeša husolo še tako krepkemu nložu in ga .položi v četrt ure na tla.
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barčlca; OJ, moj Socel tov; gum ml, fantje, drov e vaa poj-demo ......................^
OSKAR DEV:
.Srečno, ljubem moja: Ko ptiči-
ca na tuje gre: Soči: Moj oCka mi konjička dva; Dobi v sem pisemce: Slovo; Je vplbnlla lu£ .41
EMIL ADAMIČ:
Modra devojks (helrkranj*ka.. 80
Vso ooC prt potori ...........M
Jnrjevm ......................JS5
Hodi Micka damo: Kaj drugega bočem; Zdravica ........
VASILIJ MIRK ln A. OROBMING: Ve tri C; P« gradlni ..........M
i u
Ai
ladiM a klavir-
i«) -----------
Mladini.
jen
Dve pesnil, (PrHovec) s
zbor in solo____________ JM
Nafii himni, dvoflasno_______.tfc
(*»nki odmevi. (Ubarnar), n.
avexek, asoAkl zbori________ JM
ZA TAMBLRICK:
NTA GORENJSKEM .TE FLETN0, podpouri slovenskih, narodnih pesmi za tamburicc, zložil Mar ko Bajnk...............75
.korenske narodne pesmi ra tambo-rafiki zbor (Bajuk)______ .71
Bom Sel na planince, podpori______
(Bajnk).
IA CITRR:
Poduk za ritre. — m zvezki — (Hoieljski) ____________
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. — Koratnlea — ....
100 narodnih pemnl za mofikl In meiani zbor, Emit Adamič ..
.L—
FANTJE NA VASI. IS narodnih aa mofikl zbor. Ciril ITeuelj.. It
Naročilo poffljlte

Glas Naroda
99
ti« WEST l«th STREET
NEW YORK. N. T.
ANGLEŠKI ASTRONOMI 30 NENAVADNO ZADOVOLJNI *kih
jadarje posvetilo v skrivnost itega početja, je }x>ljtdelriko ministrstvo izdalo celo vrsto tiskov s takšno vsebino. Tudi častniki priobčujejo na ti«oče Člankov izpod pere«a vrtnar-in drugih feikšnih stro-
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York. N. Y.
Vo dveh letih \^akonočnih zatenmitev v vojujočih se dr-•k vah, je samo ena vrsta ljudi, ki so teh zatemnitev vedeli. To so zvezdoslovei. To velja posebno za Jjondon. Astronomi. bodisi poklicni, bodisi ljubiteljski, so naravnost navdušeni nad črnimi nočnu, ki jim odpirajo neslutene možnosti. Izjavljajo, da v Londonu že sto let ni bilo videti toliko avezdj kakor sedaj. Celo »lavna zvez-1 daima v Greenwicbu, ki se hoče| Že leta in lete preseliti iz Londona, ker ji svit milijonov velemestnih liiči Skoraj onemo-Koliko pa na dru- K™*	opazovanje, si je
doprinesejo k zaenkrat premislila.
(Vojna pa je im|ela še druge nepričakovane povsledice. *i Dig for Victory" kopiji za zmaigo. je geslo, ki ga dsaines menda najčešče izgovarjajo im uporabljajo na Angleškeim. Ta poziv pa ne navdušuje ljudi za kopanje kakšnih sfoeMdh jarkov aili zaklonišč zoper zračne napiade, temveč mu je smoter ta, da bi ljudje izkoristili vsak košček razpoložljive zemlje, vsak vrt in vrtiček po mestih za pridelovanje zemeljskih sadežev.
Mnogi prijatelji vrtov so se seveda s težkim srcem odločili za to, da so svorje skrbno gojene cvetlične grede uporabili za gojitev kromfpirja in zeletn-Jive- vendar so to storili in tako bo v prihodnji pomladi pred londonskimi vrati in tudri v metftu samem,, zraslo vse polno kronupinja, zelene in beln-šev. Da bi nov opečene zelen-
kovnjakov. ki vičijo ljudi, kako je treba zemljo okopavati. gnojiti jo in na vse načine pripravljati za koristno rast.
Rojake prosimo, k o pošljsjo sa naročnino, da se posluiujej'o — UNITED STATES osiroms CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
(Nadaljevanje prihodnjič.)
advertise in "gla5 naroda"
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo ▼ zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SECE
2% x 3% InCev — vezava umetno .......
I NEBESA NAS DOM — (št. 415)
2% X ±V2 mcev — 384 Inčev
Cena 75c
straal .. 25e.
KVIŠKU SRCE — (it. 355)
2% x 3% InCev — 224 strani v belem celoUdu ...... iOc
KVIŠKU SRCE — St. 408)
2% X 3--J4 lnčev — 224 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (št. 408) 2*4 x 4 1 nfiev — 255 straal vstev&i Sr. Kriiev Pot
Cena $1^0
RAJSKI GLASOVI — (6t. 416) 2% x 4 InCer — 255 strani vstevU Sv. Kriiev Pot
Cena SLS«
SKRBI ZA DUŠO
S x 4 Vi In Cev — 512 strani
Cena SL75
SVETO PISMO
$3.—
(Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po gori o znaCenl ceni. Zaloga pa nI opsebno veUka. zato jih naroČite čimprej, da Vam bomo mogli C njimi po-streCl.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) Key of Heaven
flno veaano ..............M
v nanje Tesano ......... .75
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. Y.